ODLOK |
O
USTANOVITVI SKUPNE OBČINSKE UPRAVE MARIBOR |
|
I.
Splošne določbe |
|
1.
člen |
(1) S tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske
uprave (v nadaljevanju: skupna uprava), določi njegovo ime in sedež,
naloge, notranja organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in
drugih pogojev za njegovo delo. |
(2) S tem odlokom so določene pravice in obveznosti
občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne uprave in
v medsebojnih razmerjih. |
(3) V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo
na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot
nevtralni za ženski in moški spol. |
|
2.
člen |
Mestna občina Maribor, Občina Benedikt, Občina
Cerkvenjak, Občina Duplek, Občina Hoče-Slivnica, Občina Kungota, Občina
Lenart, Občina Lovrenc na Pohorju, Občina Miklavž na Dravskem polju,
Občina Pesnica, Občina Rače-Fram, Občina Ruše, Občina Selnica ob Dravi,
Občina Starše, Občina Sveta Ana, Občina Sveta Trojica v Slovenskih
goricah, Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah ter Občina Šentilj (v
nadaljevanju: občine ustanoviteljice) ustanovijo skupno občinsko upravo
z imenom »Skupna občinska uprava Maribor«, za skupno opravljanje
sledečih nalog: |
·
občinskega inšpekcijskega nadzorstva; |
·
občinskega redarstva; |
·
pravne
službe; |
·
občinskega odvetništva; |
·
notranje
revizije; |
·
proračunskega računovodstva; |
·
varstva
okolja; |
·
urejanja
prostora; |
·
civilne
zaščite; |
·
požarnega varstva in |
·
urejanja
prometa. |
|
3.
člen |
(1) Skupna uprava bo pričela z delom, dne
01.01.2020. |
(2) Posamezne naloge iz 2. člena tega odloka se
lahko opravljajo v obliki notranjih organizacijskih enot (NOE) skupne
uprave, kot jih opredeljuje 6. člen tega odloka. |
(3) Sedež skupne uprave je v Mestni občini Maribor
na naslovu Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor. |
(4) NOE imajo sedež v Mestni občini Maribor na
naslovu Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor ali v posamezni občini
ustanoviteljici, in sicer na lokacijah, ki jih določijo župani občin
ustanoviteljic, ki so pristopile k opravljanju posameznih nalog. O
sedežu in uradnih urah posamezne NOE sedežna občina izda javno obvestilo
na svoji spletni strani, lahko pa tudi preko sredstev javnega
obveščanja. |
(5) Skupna uprava uporablja žig okrogle oblike. Ob
zunanjem robu žiga je napis: Skupna občinska uprava Maribor, v notranjem
krogu naslov Ulica heroja Staneta 1, v sredini pa napis Maribor. |
(6) Posamezna NOE ima svoj žig okrogle oblike. Ob
zunanjem robu žiga je napis: Skupna občinska uprava Maribor, naziv
posamezne NOE, v notranjem krogu naslov NOE, v sredini pa napis Maribor.
|
(7) Skupna uprava lahko uporablja tudi kratico SOU
Maribor. |
|
4.
člen |
(1) Ustanoviteljske pravice občin izvršujejo župani
občin ustanoviteljic, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka
ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne uprave v
svojih proračunih, za kar so pristojni mestni svet in občinski sveti.
|
(2) Župani dajejo predhodno soglasje k imenovanju
in razrešitvi vodje skupne uprave, ki ga imenuje in razreši župan
sedežne občine. Šteje se, da je zadostno soglasje k imenovanju in
razrešitvi vodje skupne uprave podano, ko k slednjemu poda soglasje 2/3
županov občin ustanoviteljic. |
(3) Župani sprejmejo letni program dela, finančni
načrt in kadrovski načrt skupne uprave, nadzorujejo delo ter dajejo
skupne usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja
skupne uprave. |
(4) Dokumente in pristojnosti iz prejšnjega
odstavka tega člena sprejmejo in izvršujejo župani občin ustanoviteljic,
ki so pristopile k opravljanju posameznih nalog. |
|
II.
Naloge in organizacija dela |
|
5.
člen |
(1) Skupna uprava opravlja upravne, strokovne,
pospeševalne in razvojne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti občin
ustanoviteljic, ki jih občine ustanoviteljice s svojimi akti prenesejo
na skupno upravo. |
(2) Svoje naloge opravlja skupna uprava v skladu z
zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic. |
(3) Vrsta in obseg delovanja ter višina potrebnih
sredstev za posamezno nalogo je za občine ustanoviteljice, ki so
pristopile k izvajanju posamezne naloge, določena z letnim programom
dela in s finančnim načrtom ter s kadrovskim načrtom ter z delitvijo
stroškov po posameznih občinah ustanoviteljicah. |
|
6.
člen |
Skupna uprava je lahko sestavljena iz naslednjih
NOE: |
·
Medobčinska inšpekcija, |
·
Medobčinsko redarstvo, |
·
Skupna
pravna služba, |
·
Medobčinsko odvetništvo, |
·
Skupna
notranja revizijska služba, |
·
Skupno
proračunsko računovodstvo, |
·
Skupna
služba varstva okolja, |
·
Skupna
služba urejanja prostora, |
·
Skupna
služba civilne zaščite, |
·
Skupna
služba požarnega varstva, |
·
Skupna
služba urejanja prometa. |
|
7.
člen |
Medobčinska inšpekcija |
(1) Medobčinska inšpekcija je nadzorni in
prekrškovni organ občin ustanoviteljic, ki so vključene v skupno upravo
na področju izvajanja nalog občinske inšpekcije. |
(2) Inšpekcijski nadzor izvajajo občinski
inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
|
(3) Inšpektorji izvajajo nadzor in vodijo
prekrškovne postopke in odločajo o prekrških iz občinske pristojnosti,
določene z državnimi in občinskimi predpisi posamezne občine
ustanoviteljice. |
(4) Plačane globe za prekrške, ki jih izreče
občinski inšpektor, so prihodek proračuna občine, na območju katere je
bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen. |
(5) Medobčinsko inšpekcijo vodi vodja medobčinske
inšpekcije. |
(6) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinska
inšpekcija izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti
iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. |
|
8.
člen |
Medobčinsko redarstvo |
(1) Medobčinsko redarstvo je prekrškovni organ za
občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju
občinskega redarstva. |
(2) Delovno področje in naloge medobčinskega
redarstva določajo zakoni ali na podlagi zakonov izdani občinski
predpisi. |
(3) Medobčinsko redarstvo vodi vodja medobčinskega
redarstva. |
(4) Vodja medobčinskega redarstva in občinski
redarji so pooblaščene uradne osebe. |
(5) Pri opravljanju nalog občinski redarji izrekajo
opozorila in globe ter izvajajo pooblastila in ukrepe, ki so preneseni
nanje z zakoni in občinskimi predpisi. |
(6) Plačane globe za prekrške, ki jih izrečejo
občinski redarji, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil
prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen. |
(7) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko
redarstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti
iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. |
|
9.
člen |
Skupna
pravna služba |
(1) Skupna pravna služba opravlja naloge pravne
službe za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na
področju pravne službe. |
(2) Naloge pravne službe so: |
·
priprava
in pomoč pri pripravi osnutkov predpisov in drugih najzahtevnejših
gradiv, |
·
zbiranje, urejanje in priprava podatkov za oblikovanje zahtevnejših
gradiv, |
·
vodenje
in odločanje v zahtevnih upravnih postopkih ter vodenje najzahtevnejših
upravnih postopkov, |
·
samostojna priprava zahtevnih analiz, razvojnih projektov, informacij,
poročil in drugih zahtevnih gradiv, |
·
priprava
gradiva in sodelovanje na sejah mestnega sveta in občinskih svetov,
odborov in komisij, |
·
vlaganje
e-zemljiškoknjižnih predlogov, |
·
priprava
in pregled različnih vrst pogodb, |
·
varstvo
osebnih podatkov, |
·
opravljanje nalog z delovnih področij, ki so v pristojnosti lokalne
samouprave, |
·
druge
naloge s pravnega področja v skladu z veljavnimi predpisi. |
(3) Skupno pravno službo vodi vodja skupne pravne
službe. |
(4) Vrsta in obseg nalog, ki jih pravna služba
izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega
odstavka 5. člena tega odloka. |
|
10.
člen |
Medobčinsko odvetništvo |
(1) Medobčinsko odvetništvo pred sodišči ter
drugimi državnimi organi zastopa občine ustanoviteljice, ki so vključene
v skupno upravo za opravljanje nalog medobčinskega odvetništva. Po
pooblastilu lahko medobčinsko odvetništvo zastopa tudi druge pravne
osebe, ki jih je ustanovila občina ustanoviteljica. |
(2) Medobčinsko odvetništvo opravlja strokovne
naloge na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov
občin prek pravnega zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v
Republiki Sloveniji ter opravlja naloge pravnega svetovanja in druge
naloge v skladu z veljavnimi predpisi. |
(3) Naloge medobčinskega odvetništva so: |
·
vodenje
vseh postopkov občine, ki tečejo pred sodnimi organi (priprava tožb,
odgovorov na tožbo, pritožb, zahtev za varstvo zakonitosti, vlog,
vlaganje predlogov za izvršbo, prijava terjatev v stečajni postopek,
postopek prisilne poravnave, likvidacije, zapuščinski postopek itd.),
|
·
zastopanje občine pred sodnimi organi na vseh stopnjah in v mediacijskih
postopkih, |
·
izvajanje pravnomočno končanih sodnih in upravnih postopkov,
|
·
zastopanje občine pred upravnimi organi, |
·
sodelovanje pri sporazumnem reševanju nesoglasij ter reševanju sporov
vezanih na pogodbena določila, |
·
sodelovanje v postopkih doseganja sporazumov s strankami o odškodninah
in nadomestilih, |
·
vlaganje
zemljiškoknjižnih predlogov oziroma izvajanje nalog, ki jih za občine
oziroma občinske odvetnike določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo,
|
·
pravno
svetovanje znotraj skupne uprave in po potrebi drugim organom občin
ustanoviteljic, |
·
druge
naloge s področja občinskega odvetništva v skladu z veljavnimi predpisi.
|
(4) Medobčinsko odvetništvo vodi vodja
medobčinskega odvetništva. Za vodjo medobčinskega odvetništva je lahko
imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za občinskega odvetnika. |
(5) Glede položaja in statusa medobčinskega
odvetništva v sodnih, upravnih in drugih postopkih se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo. |
(6) Občinski odvetnik se v sodnih, upravnih in
drugih postopkih identificira z županovim pisnim pooblastilom za
posamezen primer, v katerem je določen tudi obseg pooblastila. |
(7) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko
odvetništvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti
iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. |
|
11.
člen |
Skupna notranja revizijska služba |
(1) Skupna notranja revizijska služba opravlja
naloge notranjega revidiranja za občine ustanoviteljice, ki so vključene
v skupno upravo na področju notranjega revidiranja. |
(2) Skupna notranja revizijska služba deluje
samostojno in neodvisno, kot NOE, ki je neposredno podrejena županom
občin, ki so pristopile k skupni notranji revizijski službi in katerim
tudi neposredno poroča. |
(3) Skupno notranjo revizijsko službo vodi vodja,
ki v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost in strokovnost
dela skupne notranje revizijske službe. Za izvrševanje nalog, ki spadajo
v pristojnost posamezne občine, odgovarja županu te občine, za delo
skupne notranje revizijske službe v celoti pa skupaj vsem županom občin,
vključenih v skupno notranjo revizijsko službo. |
(4) Naloge skupne notranje revizijske službe so:
|
·
priprava
dolgoročnega in letnega načrta dela, |
·
izvajanje rednih in izrednih revizij, |
·
svetovanje, |
·
izdelava
letnih poročil o delovanju službe, |
·
sodelovanje z zunanjimi revizorji ter |
·
druge
naloge v zvezi z notranjim revidiranjem v skladu z veljavnimi predpisi.
|
(5) Župani občin, ki so pristopile k skupni
notranji revizijski službi, izdajo pravilnik o delovanju skupne notranje
revizijske službe. |
(6) Vrsta in obseg nalog, ki jih skupna notranja
revizijska služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi
z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka in v skladu z
dolgoročnim in letnim načrtom dela skupne notranje revizijske službe.
|
|
12.
člen |
Skupno
proračunsko računovodstvo |
(1) Skupno proračunsko računovodstvo izvaja naloge
proračunskega računovodstva neposrednih in posrednih proračunskih
uporabnikov za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo
na področju proračunskega računovodstva. |
(2) Naloge proračunskega računovodstva so: |
·
sodelovanje in potrebno svetovanje pri pripravi predloga proračuna in
realizaciji proračuna ter opravljanje najzahtevnejših del in nalog s
finančnega področja proračunskega uporabnika, |
·
izvajanje nalog v zvezi s pripravo proračuna in spremljanje porabe
proračunskih sredstev ter pripravo poročil za župana in mestni/občinski
svet, |
·
pripravljanje pisnih pojasnil povezanih z delovanjem proračunskega
uporabnika upoštevaje vse ustrezne predpise, |
·
pripravljanje predlogov potrebnih prerazporeditev med proračunskimi
postavkami in znotraj njih ter pisno utemeljevanje, |
·
priprave
polletnih in letnih poročil ter priprava podatkov za zaključni račun
proračuna ter premoženjske bilance občine, |
·
samostojno celovito vodenje poslovnih knjig in drugih analitičnih
evidenc, |
·
samostojno izvajanje nalog v zvezi s pripravo in obračunom plač in
drugih stroškov dela ter usklajevanje podatkov s kadrovskimi podatki,
|
·
usklajevanje analitične in sintetične evidence, |
·
pripravljanje in sodelovanje pri izdelavi vseh navodil, povezanih s
finančnim poslovanjem proračunskega uporabnika (za računovodstvo,
finance in izvedbo inventur), |
·
sodelovanje z nadzornimi institucijami, |
·
preverjanje skladnosti dokumentov (računov, pogodb, naročilnic, sklepov,
odločb, odredb, potnih nalogov) z zakonskimi določili, ki urejajo to
področje, |
·
sodelovanje pri pripravi analiz, statističnih pregledov, informacij in
drugih pregledov za odločanje, |
·
izdelovanje likvidnostnih načrtov in spremljanje realizacije/odstopanj
realiziranega od načrtovanega in analiz ter predlogov, kadar so le ti
potrebni ter pripravo vseh gradiv, pojasnil in utemeljitev za potrebe
računskega sodišča in notranje revizije, |
·
shranjevanje plačilnih instrumentov in vrednostnih papirjev,
|
·
izvajanje plačilnega prometa, |
·
mesečna
poročila skladno s področno zakonodajo, |
·
izstavljanje računov ter zahtevkov, |
·
obračun
in vodenje evidenc DDV, |
·
obračun
davkov in prispevkov, |
·
obračuni
sejnin, pogodbena dela, avtorski honorarjev ter prijava podatkov o
obračunani in plačani dohodnini, |
·
druge
naloge s področja proračunskega računovodstva v skladu z veljavnimi
predpisi. |
(3) Skupno proračunsko računovodstvo vodi vodja
skupnega proračunskega računovodstva. |
(4) Vrsta in obseg nalog, ki jih proračunsko
računovodstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z
akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. |
|
13.
člen |
Skupna
služba varstva okolja |
(1) Skupna služba varstva okolja opravlja
strokovne, upravne in pospeševalne naloge ter naloge v zvezi z
zagotavljanjem javnih služb za občine ustanoviteljice, ki so vključene v
skupno upravo na področju varstva okolja. |
(2) Naloge varstva okolja so: |
·
upravne
in strokovne naloge v zvezi z zagotavljanjem varstva okolja, |
·
zagotavljanje izvajanja podrobnejšega ali posebnega monitoringa stanja
okolja ter vodenje informacijskega sistema varstva okolja, |
·
pripravljanje ukrepov, smernic in priporočil s področja varstva okolja, |
·
zagotavljanje strokovne pomoči pravnim in fizičnim osebam pri urejanju
vprašanj s področja varstva okolja, |
·
izvajanje drugih strokovno tehničnih in upravnih nalog s področja
varstva okolja. |
(3) Skupno službo varstva okolja vodi vodja skupne
službe varstva okolja. |
(4) Vrsta in obseg, ki jih skupna služba varstva
okolja izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz
tretjega odstavka 5. člena tega odloka. |
(5) Stroške izdelave vse potrebne dokumentacije in
ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. |
|
14.
člen |
Skupna
služba urejanja prostora |
(1) Skupna služba urejanja prostora izvaja naloge
urejanja prostora za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno
upravo na področju urejanja prostora. |
(2) Naloge urejanja prostora so: |
·
vodenje
postopkov priprave občinskih prostorskih aktov ter njihovih sprememb in
dopolnitev, |
·
sodelovanje pri pripravi regionalnih prostorskih planov, |
·
sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov države, |
·
priprava
manj zahtevnih strokovnih podlag za prostorske akte, |
·
podaja
mnenja glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja z občinskimi prostorskimi akti, |
·
vodenje
postopkov lokacijske preveritve, |
·
izvajanje nalog občinskega urbanista, |
·
izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega
sistema, |
·
priprava
začasnih ukrepov za zavarovanje prostorskega razvoja, |
·
priprava
in izvajanje ukrepov zemljiške politike na lokalni ravni, |
·
sodelovanje v postopkih legalizacije objektov, |
·
priprava
poročila o prostorskem razvoju na območju občin, |
·
priprava
aktov o predkupni pravici, |
·
priprava
aktov o urejanju podobe naselij in krajine, |
·
priprava
aktov o taksi za neizkoriščena stavbna zemljišča, |
·
strokovna pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju prostora, |
·
izdajanje informacij iz uradnih evidenc, |
·
naloge v
zvezi z javnim naročanjem na področju urejanja prostora, |
·
druge
naloge s področja urejanja prostora v skladu z veljavnimi predpisi. |
(3) Skupno službo urejanja prostora vodi vodja
skupne službe urejanja prostora. |
(4) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja
prostora izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti
iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. |
(5) Stroške priprave občinskih prostorskih aktov,
prostorskih izvedbenih aktov, zahtevnih strokovnih podlag, programov
opremljanja stavbnih zemljišč, urbanističnih delavnic in podobnega
nosijo občine naročnice. |
|
15.
člen |
Skupna
služba civilne zaščite |
(1) Skupna služba civilne zaščite izvaja naloge
civilne zaščite za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno
upravo na področju civilne zaščite. |
(2) Naloge civilne zaščite so: |
·
urejanje
sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu z zakonodajo,
|
·
zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in
pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom,
|
·
načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov, |
·
izdelava
ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja, |
·
organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite,
|
·
organiziranje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,
|
·
določanje in organiziranje enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil
za zaščito, reševanje in pomoč v občini, |
·
določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena,
|
·
usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s
sosednjimi občinami in državo, |
·
določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in
pomoč v občini, |
·
mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu
z zakonodajo, |
·
druge
naloge s področja civilne zaščite v skladu z veljavnimi predpisi. |
(3) Skupno službo civilne zaščite vodi vodja skupne
službe civilne zaščite. |
(4) Vrsta in obseg, ki jih civilna zaščita izvaja
za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega
odstavka 5. člena tega odloka. |
(5) Stroške priprave potrebne dokumentacije in
ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. |
|
16.
člen |
Skupna
služba požarnega varstva |
(1) Skupna služba požarnega varstva izvaja naloge
požarnega varstva za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno
upravo na področju požarnega varstva. |
(2) Naloge požarnega varstva so sprejemanje
predpisov, raziskovanje, izobraževanje in usposabljanje, načrtovanje in
izvajanje ukrepov varstva pred požarom, nadziranje in druge naloge s
področja požarnega varstva v skladu z veljavnimi predpisi. |
(3) Skupno službo požarnega varstva vodi vodja
skupne službe požarnega varstva. |
(4) Vrsta in obseg nalog, ki jih požarno varstvo
izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega
odstavka 5. člena tega odloka. |
(5) Stroške priprave potrebne dokumentacije in
ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. |
|
17.
člen |
Skupna
služba urejanja prometa |
(1) Skupna služba urejanja prometa izvaja naloge
urejanja prometa za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno
upravo na področju urejanja prometa. |
(2) Naloge urejanja prometa določajo zakoni,
podzakonski predpisi ter na njihovi podlagi izdani občinski predpisi s
področja javnih cest, cestnih priključkih na javne ceste ter prometne
signalizacije in prometne opreme na cestah. |
(3) Naloge urejanja prometa so: |
·
določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma
uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali
steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in
mej naselij, |
·
določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa,
|
·
določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto
prometa, |
·
določitev omejitev hitrosti vozil, |
·
ureditev
kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav,
|
·
ureditev
parkiranja in ustavljanja vozil, |
·
določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in
območij za pešce in prehodov za pešce, |
·
določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in
kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in
zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij,
kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu,
|
·
določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa,
|
·
načrtovanje cestnih priključkov na občinske ceste, |
·
načrtovanje prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih
cestah, |
·
načrtovanje ukrepov umirjanja prometa, |
·
druge
naloge s področja urejanja prometa v skladu z veljavnimi predpisi. |
(4) Skupno službo urejanja prometa vodi vodja
skupne službe urejanja prometa. |
(5) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja
prometa izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti
iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. |
(6) Stroške priprave potrebne dokumentacije in
ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. |
|
III.
Način dela, pooblastila in odgovornosti |
|
18.
člen |
(1) Pri odločanju v upravnih zadevah iz občinske
pristojnosti nastopa skupna uprava kot organ tiste občine
ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. |
(2) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe
skupne uprave, imajo v glavi naziv skupne uprave, izdajajo pa se v imenu
krajevno pristojne občine ustanoviteljice. |
(3) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe
NOE imajo v glavi naziv skupne uprave in NOE ter sedež NOE. |
(3) Skupna uprava mora pri izvrševanju svojih nalog
ravnati po usmeritvah župana in nalogih direktorja mestne uprave oziroma
občinske uprave občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost
zadeva spada oziroma za katero izvršuje nalogo, glede splošnih vprašanj
organiziranja in delovanja skupne uprave pa po skupnih usmeritvah vseh
županov občin ustanoviteljic. |
(4) Skupna uprava je s strani občin ustanoviteljic
pooblaščena za podajo vlog in zastopanje pred upravnimi in drugimi
organi ter subjekti za tiste naloge, ki jih je posamezna občina
ustanoviteljica prenesla na skupno upravo. |
19.
člen |
Občina, v kateri ima skupna uprava sedež, ima za
javne uslužbence skupne uprave status delodajalca. |
|
20.
člen |
(1) Skupno upravo vodi vodja, ki ga imenuje in
razreši župan sedežne občine po predhodnem soglasju županov občin
ustanoviteljic v skladu s tem odlokom in s predpisi, ki urejajo sistem
javnih uslužbencev. |
(2) Vodja skupne uprave ima status uradnika na
položaju. |
(3) Vodja skupne uprave mora imeti naslednjo
zahtevano stopnjo izobrazbe in smeri: visokošolsko univerzitetno
izobraževanje (prejšnje) / visokošolska univerzitetna izobrazba
(prejšnja) ali specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni
izobrazbi (prejšnje) / specializacija po visokošolski strokovni
izobrazbi (prejšnja) ali magistrsko izobraževanje (druga bolonjska
stopnja) / magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) in najmanj
sedem let delovnih izkušenj. |
|
21.
člen |
(1) Vodja skupne uprave zastopa skupno upravo,
organizira opravljanje nalog, odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti
uprave ter izvaja vse druge naloge, ki so potrebne za zagotovitev
pravočasnega, strokovnega in učinkovitega dela skupne uprave. |
(2) Vodja skupne uprave odgovarja v skladu s tem
odlokom za izvrševanje nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost
posamezne občine ustanoviteljice, županu in direktorju mestne uprave
oziroma občinske uprave te občine, za delo skupne uprave v celoti pa
skupaj vsem županom občin ustanoviteljic. |
|
22.
člen |
Župan sedežne občine po predhodnem soglasju županov
občin ustanoviteljic izda akt o sistemizaciji delovnih mest v skupni
upravi. |
|
IV.
Sredstva za delo |
23.
člen |
(1) Skupna uprava opravlja svoje delo v prostorih
sedežne občine oziroma dislocirano na območjih in sedežih drugih občin
ustanoviteljic, če tako zahteva narava dela oziroma, če so se župani
občin ustanoviteljic tako dogovorili skladno s četrtim odstavkom 3.
člena tega odloka. |
(2) Za nemoteno delo skupne uprave zagotavlja
storitve na področju sprejemne pisarne, kadrovskih in finančnih zadev
ter informacijskega sistema občinska uprava sedežne občine oziroma
občinska uprava posamezne občine ustanoviteljice znotraj NOE. |
(3) Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za
nabavo opreme, obratovalne stroške in stroške vzdrževanja na način,
določen v 24. členu tega odloka v višini, določeni z letnim programom
dela, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom. Lahko pa se občine v
bodoče skupaj odločijo za pokrivanje še kakšnih drugih skupnih stroškov,
ki bodo nastali pri delovanju skupne uprave in te stroške prav tako
sofinancirajo na način, določen v 24. členu tega odloka. |
|
24.
člen |
(1) Sredstva za delovanje skupne uprave
zagotavljajo občine ustanoviteljice praviloma v razmerju števila
prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin
ustanoviteljic. Kadar vsebina dela to narekuje se lahko stroški delijo
tudi drugače, in sicer glede na dejanski obseg dela, ki se izvaja za
posamezno občino ali glede na vrednost programov, ki se izvajajo na
območju posamezne občine ali po kombinaciji teh načinov. |
(2) Sredstva za delovanje in druge materialne
pogoje se izračunajo vezano na naloge, posamezno delovno mesto in
zaposlenega ter se delijo samo med tiste občine, za katere zaposleni na
delovnem mestu naloge opravljajo. |
(3) Način delitve potrebnih sredstev občine
ustanoviteljice za vsako proračunsko leto posebej določijo v letnem
programu dela, ki vsebuje delitev stroškov po posameznih nalogah in
posameznih občinah, v finančnem načrtu in kadrovskem načrtu. |
(4) Letni program dela, finančni načrt, kadrovski
načrt za posamezno proračunsko leto sprejmejo župani občin
ustanoviteljic na predlog vodje skupne uprave. |
|
25.
člen |
(1) Skupna uprava je neposredni uporabnik proračuna
občine ustanoviteljice, v kateri ima sedež. |
(2) Finančni načrt skupne uprave, ki ga na predlog
vodje skupne uprave sprejmejo župani občin ustanoviteljic, je vključen v
posebnem delu proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna
uprava sedež. |
(3) Finančno poslovanje skupne uprave se vodi kot
podračun sistema enotnega zakladniškega računa občine ustanoviteljice, v
kateri ima skupna uprava sedež, odprtega pri Banki Slovenije. |
(4) Občine ustanoviteljice zagotavljajo svoj del
sredstev za skupno upravo v svojih proračunih. Finančni načrt skupne
uprave je del proračuna sedežne občine. |
(5) Tekočo dvanajstino sredstev za delovanje skupne
uprave, izračunano skladno s 24. členom tega odloka, morajo občine
ustanoviteljice nakazati sedežni občini do 25. dne v mesecu za tekoči
mesec. |
(6) Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta
skupne uprave je njen vodja, ki je tudi skrbnik prihodkov. |
(7) Vodja skupne uprave letno poroča občinam
ustanoviteljicam o realizaciji programa dela in finančnega načrta. |
(8) Vodja skupne uprave pripravi predlog programa
dela, finančni načrt in kadrovski načrt in jih posreduje županom občin
ustanoviteljic, ki so pristopile k opravljanju posamezne naloge,
najpozneje do 30. novembra tekočega leta za naslednje leto. |
|
V.
Medsebojne pravice in obveznosti občin ustanoviteljic |
|
26.
člen |
(1) Vsaka sprememba ustanoviteljstva se izvede s
spremembo ustanovitvenega akta. |
(2) Predlog ustanovitvenega akta z vključenimi
spremembami pripravi vodja skupne uprave. |
|
27.
člen |
Pristop občine k skupni upravi |
(1) Nova občina lahko pristopi k skupni upravi, če
sklep o tem sprejme na pristojnem organu občine in se s pristopom
strinjajo vse občine ustanoviteljice. Šteje se, da se občine
ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine, ko o tem na mestnem
svetu oziroma na občinskih svetih sprejmejo sklep o pristopu nove
občine. |
(2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih
sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka. |
|
28.
člen |
Izstop
občine iz skupne uprave |
1) V kolikor občina izrazi interes za izstop iz
skupne uprave, mora pisno najaviti izstop vodji skupne uprave in županom
občin ustanoviteljic najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta.
|
(2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih
sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka. |
(3) Občina, ki izstopa iz organa, je dolžna
zagotavljati sredstva za delovanje skupne uprave v ustreznem deležu za
vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je
podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena, in v
enakem deležu pokriti stroške morebitnih presežnih delavcev. |
(4) Če ena občina izstopi in če se druge občine
strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina,
ki izstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala pisni
izstop, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev. |
(5) Če ena občina izstopi in se druge občine
strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko
druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in
ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je
občina, ki izstopa skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna
poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v
dogovoru iz tega odstavka. |
(6) V primeru, da je število javnih uslužbencev
presežno za preostale občine, se ravna v skladu z delovno zakonodajo, in
sicer posamezna občina zagotovi pravice za vsakega javnega uslužbenca v
deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko
javni uslužbenec postane presežni delavec. |
(7) Občina lahko izstopi kot ustanoviteljica, ko
poravna vse obveznosti, ki so nastale do izteka proračunskega leta, v
katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena
oziroma ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do roka, ki ga občine
določijo v dogovoru iz petega odstavka tega člena, in ko pokrije stroške
morebitnih presežnih delavcev. |
|
29.
člen |
Pristop občine k opravljanju posamezne naloge |
(1) Občina ustanoviteljica lahko do konca septembra
tekočega leta za naslednje leto izrazi interes za prenos katere izmed
nalog v skladu s tem odlokom na skupno upravo. Svoj interes pisno napove
vodji skupne uprave, ta pa nato s pristopom seznani ostale občine
ustanoviteljice, za katere se naloga že opravlja. Šteje se, da se ostale
občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine k opravljanju
posamezne naloge, ko o tem sprejmejo sklepe vsi župani občin
ustanoviteljic, ki so že vključene v to nalogo. |
(2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih
sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka. |
|
30.
člen |
Odstop
občine od opravljanja posamezne naloge |
1) V kolikor katera izmed občin ustanoviteljic
izrazi interes za prenehanje opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo
opravlja skupna uprava, mora vodji skupne uprave pisno najaviti odstop
od opravljanja naloge najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta.
Vodja skupne uprave je nato o odstopu od opravljanja naloge dolžan
nemudoma obvestiti župane občin ustanoviteljic, s katerimi je občina
ustanoviteljica, ki odstopa, skupaj prenesla opravljanje naloge na
skupno upravo. |
(2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih
sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka. |
(3) Če ena občina odstopi od opravljanja določene
naloge in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih
uslužbencev nespremenjeno, občina, ki odstopi, po poteku proračunskega
leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena
ter po poravnavi vseh obveznosti, ki nastanejo do konca proračunskega
leta, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev. |
(4) Če ena občina odstopi od opravljanja določene
naloge in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih
uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se
javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega
leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki odstopa od opravljanja
posamezne naloge skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati
vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega
odstavka. |
(5) V primeru, da je število javnih uslužbencev
presežno za preostale občine, posamezna občina zagotovi pravice za
vsakega presežnega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost
posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni
delavec. |
(6) Občina, ki odstopa od opravljanja katere izmed
nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, je dolžna zagotavljati
sredstva za opravljanje te naloge v ustreznem deležu za vse obveznosti,
ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala odstop
skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma do roka, ki ga občine
določijo v dogovoru iz četrtega odstavka tega člena, in v enakem deležu
pokriti tudi stroške morebitnih presežnih delavcev. |
|
31.
člen |
Prenehanje skupne uprave |
(1) O prenehanju delovanja skupne uprave sprejmejo
mestni svet in občinski sveti občin ustanoviteljic ugotovitveni sklep na
podlagi katerega se pristopi k pripravi odloka o ukinitvi organa skupne
uprave, v katerem se določijo razmerja glede kritja stroškov obveznosti,
stroškov morebitnih presežnih javnih uslužbencev, delitev premoženja ter
morebitna druga razmerja in določijo roki, v katerih so občine
ustanoviteljice dolžne kriti stroške oziroma izvesti druga dejanja.
Odlok o ukinitvi organa skupne uprave morajo sprejeti vse občine
ustanoviteljice v istem besedilu najkasneje v roku enega leta od
sprejema zadnjega ugotovitvenega sklepa na mestnem svetu in občinskih
svetih. |
(2) V primeru prenehanja delovanja skupne uprave,
vsaka občina ustanoviteljica, iz katere so bili v skupno upravo prevzeti
njeni javni uslužbenci, prevzame premeščene javne uslužbence nazaj po
sistemizaciji, ki je veljala v skupni upravi na dan pred prenehanjem
delovanja. |
(3) Zaposlenim se ne sme poslabšati položaj glede
na položaj, ki so ga imeli v skupni upravi. |
(4) Za javne uslužbence, ki so se zaposlili po
začetku delovanja skupne uprave, se medsebojno dogovorijo župani občin
ustanoviteljic o njihovi nadaljnji zaposlitvi na posamezni občini
ustanoviteljici. |
(5) Če nobena od občin ustanoviteljic po prenehanju
delovanja skupne uprave ne prevzame javnih uslužbencev, se ravna v
skladu z delovno zakonodajo. |
(6) Posamezna občina zagotovi pravice za vsakega
delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v
trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec. |
|
VI.
Prehodne in končne določbe |
|
32.
člen |
(1) Do pričetka dela skupne uprave se naloge v
Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Maribor in Medobčinskem uradu za
varstvo okolja in ohranjanje narave nemoteno opravljajo ter tekoče
naloge zaključijo v skladu s predpisi, ki veljajo do uveljavitve tega
odloka. |
(2) Do pričetka dela skupne uprave se naloge iz
prejšnjega odstavka tega člena nemoteno opravljajo pod zapisanimi nazivi
obeh organov skupne občinske uprave. |
|
33.
člen |
Odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah
ustanoviteljicah. |
|
34.
člen |
(1) Skupna uprava prevzame javne uslužbence
zaposlene v: |
·
Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Maribor in |
·
Medobčinskem uradu za varstvo okolja in ohranjanje narave. |
(2) V tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka
sprejme župan sedežne občine po predhodnem soglasju županov občin
ustanoviteljic akt o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi z
veljavnostjo od 01.01.2020, v kolikor je akt o sistemizaciji delovnih
mest sprejet v letu pred začetkom delovanja skupne uprave. |
(3) V tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka
župani občin ustanoviteljic na predlog vodje skupne uprave sprejmejo
kadrovski načrt z veljavnostjo od 01.01.2020, v kolikor je kadrovski
načrt sprejet v letu pred začetkom delovanja skupne uprave. |
(4) Javnim uslužbencem iz prvega odstavka tega
člena se izdajo sklepi o razporeditvi na delovna mesta v skladu s
sistemizacijo delovnih mest v skupni upravi ter se jim v podpis
predložijo aneksi oziroma pogodbe o zaposlitvi. Javnim uslužbencem se z
razporeditvijo na delovna mesta v skupni upravi ne more poslabšati
njihov dotedanji delovnopravni položaj. |
(5) Za javne uslužbence zaposlene v organih skupne
občinske uprave iz prvega odstavka tega člena velja, da se v skupni
upravi razporedijo na delovna mesta na način, da javni uslužbenci iz
Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor zasedejo delovna mesta v
NOE skupne uprave Medobčinska inšpekcija in NOE skupne uprave
Medobčinsko redarstvo ter da javni uslužbenci iz v Medobčinskega urada
za varstvo okolja in ohranjanje narave zasedejo delovna mesta v NOE
skupne uprave Skupna služba varstva okolja. |
|
35.
člen |
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata
veljati Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski
inšpektorat in redarstvo Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št.
28/2011 in13/2014) in Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave
Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave (Medobčinski
uradni vestnik, št. 23/2010, 7/2017 in 12/2018), uporabljata pa se do
pričetka delovanja skupne uprave. |
(2) Z dnem pričetka delovanja skupne uprave se
prenehata uporabljati Dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij občin
ustanoviteljic za izvajanje nalog skupne občinske uprave »Medobčinski
inšpektorat in redarstvo Maribor«, št. 01003-68/2011, z dne 19.01.2012
in Dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij občin ustanoviteljic za
izvajanje nalog skupne občinske uprave »Medobčinski urad za varstvo
okolja in ohranjanje narave«, št. 35900-80/2008 030202, z dne
06.10.2010. |
|
36.
člen |
Odlok začne veljati naslednji dan po zadnji objavi
v uradnih glasilih občin ustanoviteljic, uporabljati pa se začne s
01.01.2020. |
|
Številka: |
Datum: |
|
Mestna
občina Maribor |
Aleksander Saša Arsenovič, župan |
|
Številka: |
Datum: |
|
Občina
Benedikt |
mag.
Milan Repič, župan |
|
Številka: |
Datum: |
|
Občina
Cerkvenjak |
Marjan
Žmavc, župan |
|
Številka: |
Datum: |
|
Občina
Duplek |
Mitja
Horvat, župan |
|
Številka: |
Datum: |
|
Občina
Hoče-Slivnica |
dr. Marko
Soršak, župan |
|
Številka: |
Datum: |
|
Občina
Kungota |
Tamara
Šnofl, županja |
|
Številka: |
Datum: |
|
Občina
Lenart |
mag.
Janez Kramberger, župan |
|
Številka: |
Datum: |
|
Občina
Lovrenc na Pohorju |
Marko
Rakovnik, župan |
|
Številka: |
Datum: |
|
Občina
Miklavž na Dravskem polju |
mag. Egon
Repnik, župan |
|
Številka: |
Datum: |
|
Občina
Pesnica |
mag.
Gregor Žmak, župan |
|
Številka: |
Datum: |
|
Občina
Rače-Fram |
Branko
Ledinek, župan |
|
Številka: |
Datum: |
|
Občina
Ruše |
Urška
Repolusk, župan |
|
Številka: |
Datum: |
|
Občina
Selnica ob Dravi |
dr.
Vlasta Krmelj, župan |
|
Številka: |
Datum: |
|
Občina
Starše |
Bojan
Kirbiš, župan |
|
Številka: |
Datum: |
|
Občina
Sveta Ana |
Silvo
Slaček, župan |
|
Številka:032-3/2019 |
Datum: 23.10.2019 |
|
Občina
Sveta Trojica v Slovenskih goricah |
David
Klobasa, župan |
|
Številka: |
Datum: |
|
Občina
Sveti Jurij v Slovenskih goricah |
Peter
Škrlec, župan |
|
Številka: |
Datum: |
|
Občina
Šentilj |
mag.
Štefan Žvab, župan |
|