Občinski svet Občine Gornji Grad je na podlagi 119. in 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) v povezavi z 298. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21) in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/16, 6/21 in 14/21), na 10. seji dne 11.4.2024 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE STANOVANJSKE GRADNJE PREKŠTAN

I.  Splošni določbi

1. člen

(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/18) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje stanovanjske gradnje Prekštan (v nadaljnjem besedilu: OPPN), z identifikacijsko številko 1719 v zbirki prostorskih aktov.

(2) Na podlagi Odločbe Ministrstva za okolje in prostor (št. 35409-223/2020-2550-10, z dne 14.9.2021) v postopku priprave in sprejemanja obravnavanega OPPN ni treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja.

(3) OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 27/20.

2. člen

(vsebina in oblika OPPN)

(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.

(2) OPPN vsebuje tekstualni del (odlok) in grafični del.

(3) Grafični del OPPN vsebuje grafične prikaze:

(4) Spremljajoče gradivo OPPN so:

·  Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta

·  Izhodišča za pripravo prostorskega akta

·  Prikaz stanja prostora

·  Strokovne podlage

·  Smernice in mnenja

·  Mnenja

·  Elaborat ekonomike

·  Okoljske presoje

·  Obrazložitev in utemeljitev OPPN

·  Povzetek za javnost

II. Opis prostorske ureditve

3. člen

(predmet OPPN)

Predmet OPPN je ureditev nove stanovanjske soseske.

III.  Območje OPPN

4. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN obsega celotno območje enote urejanja prostora GG-33. Površina območja je 2,52 ha. Območje obsega naslednje zemljiške parcele vse, k.o. Gornji Grad: 182/1, 182/3, 196/12 (cesta), 196/13, 196/14, 196/22 del (cesta), 197/1, 197/2, 197/3, 198, 200 del, 201, 202/1, 202/2, 202/3, 221/1 in 221/3 del.

(2) V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz velja grafični prikaz.

5. člen

(posegi zunaj območja OPPN)

Za izvedbo navezav na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo so dopustni tudi posegi na zemljišča izven OPPN in se urejajo po splošnih prostorskih izvedbenih pogojih opredeljenih v občinskem prostorskem načrtu, predvideni so:

·  vodnogospodarske ureditve: zavarovanje brežin Drete na parceli št. 874/4, ureditev in prestavitev obstoječega jarka na parceli št. 196/27 ter ureditev linijskega zajem zalednih voda na parceli št. 220, k.o. Gornji Grad,

·  vodovod preko parcel št. 854/1, 196/17 in 196/22, k.o. Gornji Grad,

·  preureditev srednjenapetostnega elektro omrežja in priključni nizkonapetostni podzemni elektro energetski vodi potekajo preko parcel št. 829/19, 830/3, 828/40, 173/1, 175, 877, 874/4, 196/27, 196/22, 182/2, 183/1, 183/2, 196/2, 223, 222, 221/8, 868 in 171/17, k.o. Gornji Grad,

·  omrežje daljinskega ogrevanja poteka preko parcel št. 171/8, 868 in 874/4, k.o. Gornji Grad,

·  komunikacijski vodi upravljavca Telemach in Telekom potekajo preko parcel št. 196/17 in 196/22, k.o. Gornji Grad.

IV. Umestitev načrtovane ureditve v prostor

6. člen

(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Območje obravnave se nahaja na severozahodnem delu naselja Gornji Grad.

(2) Na zahodnem robu območja, kjer se cesta stikuje z gozdom so obstoječe manipulacijske površine za nakladanje in odvoz lesa (občasna raba) ob obstoječi gozdni vlaki.

(3) Preko osrednjega dela območja poteka javna pot JP 607492 Prekštan in kategorizirana gozdna cesta GC 103116 odcep Počrevin. Območje v smeri jugozahod – severovzhod z odcepom proti jugu preči elektroenergetski daljnovod DV 20 kV.

(4) Preko območja se stekajo trije jarki, ki se izlivajo v vodotok Dreta, ki poteka po jugovzhodnem robu meje obdelave. Manjši vodotok (jarek) poteka tudi ob severnem robu meje (zunaj meje). Ob vodotokih je obvodna vegetacija.

7. člen

(vrste gradenj)

Na območju OPPN so dopustne gradnje in drugi posegi pod pogoji določil tega odloka:

·  novogradnje,

·  rekonstrukcije,

·  vzdrževanje objektov,

·  vzdrževalna dela v javno korist,

·  odstranitev,

·  gradnja pomožnih objektov,

·  sprememba namembnosti.

8. člen

(dopustni objekti in dejavnosti)

(1) Z OPPN je predvidena stanovanjska namembnost.

(2) Poleg bivanja so dopustne tudi dejavnosti v obsegu največ 40% bruto tlorisne površine (v nadaljevanju: BTP) objekta ob pogoju, da velikost parcele zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta (stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev) in neposredna navezava na javne ceste. Dejavnost ne sme generirati tovornega in večjega osebnega prometa. Možne so dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. Te dejavnosti so (poimenovane in opredeljene skladno s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti):

·  J informacijske in komunikacijske dejavnosti,

·  K finančne in zavarovalniške dejavnosti,

·  L poslovanje z nepremičninami,

·  M strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (razen veterinarstva),

·  S druge dejavnosti (od teh samo 95 popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo in 96 druge storitvene dejavnosti).

(3) Vrste dopustnih objektov so opredeljene v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI), na opredeljenih lokacijah so dopustne gradnje stavb:

·  11100 Enostanovanjske stavbe

·  11210 Dvostanovanjske stavbe

(4) Za potrebe naselja so dopustne tudi gradnje:

·  21121 lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

·  222 lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja,

·  24122 drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (od tega otroška in druga javna igrišča za potrebe območja, javni vrtovi in parki),

·  24205 objekti za preprečitev zdrsa in ograditev,

·  ekološki otok,

·  urbana oprema,

·  vrtina za zajem toplote iz vode in zemljine.

9. člen

(pomožni objekti)

(1) Na posameznih gradbenih parcelah je ob stanovanjskih objektih dopustna gradnja pomožnih objektov. Pomožne objekte je dopustno graditi na gradbeni parceli, na kateri je že izgrajen osnovni objekt oziroma se gradita osnovni in pomožni objekt sočasno. Pomožni objekti so lahko glede na zahtevnost enostavni, nezahtevni ali manj zahtevni.

(2) Pomožni objekt je objekt, ki dopolnjuje funkcijo osnovnega objekta in ga po njegovem namenu in velikosti ne presega ter zaradi njega ne pride do potrebe po dodatnih komunalnih priključkih.

(3) Pomožni objekti, ki so stavbe, se postavijo kot samostojni objekti, ali pa so prislonjeni k osnovnim stavbam in so z njim funkcionalno povezani. Niso namenjene bivanju ali izvajanju dejavnosti.

(4) V opredeljenem območju  obvodnih površin z oznako ZD gradnja pomožnih objektov ni dopustna, vključno z ograjami in opornimi zidovi.

10. člen

(predvidene odstranitve)

Na območju OPPN so obstoječi pomožni objekti, ki jih je možno odstraniti.

V.  Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

11. člen

(zasnova)

(1) Zasnova opredeljuje gradnjo 23 prostostoječih stanovanjskih objektov z oznakami 1 do 23.

(2) Urbanistična zasnova območja izhaja predvsem iz konfiguracije terena, obstoječega in predvidenega cestnega omrežja ter oblike parcel. Upošteva se kvalitetne značilnosti tradicionalne gradnje krajevne arhitekture,  umesti se stavbe podolgovatega tlorisa orientiranega vzporedno s plastnicami terena.

(3) Umestitev predvidenih objektov je določena z okvirnimi tlorisnimi gabariti novih objektov, predvideno parcelacijo (pozicionirano v prostoru s točkami zakoličbe) ter odmiki od parcelnih mej in gospodarske javne infrastrukture.

12. člen

(tlorisni in višinski gabariti objektov)

(1) Umestitev stanovanjskih objektov je opredeljena s tlorisnimi gabariti in z gradbeno mejo. Gradbena meja je črta, ki je načrtovani objekti s svojim najbolj izpostavljenim delom nad terenom ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. Določena je z zahtevanimi odmiki od parcelnih meja in od javne ceste. Gradbeno mejo lahko presegajo pomožni objekti in podzemni deli stavb, vendar z upoštevanjem obveznih odmikov, ki ji določa ta odlok.

(2) Zasnova objektov je pravokoten tloris v razmerju stranic najmanj 1:1,3 do 1:2. Osnovni podolgovat tloris  je lahko tudi lomljen. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris, ki ne smejo presegati 1/3 dolžine krajše stranice objekta, ter ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadi.

(3) Tlorisni gabariti objektov so:

  stanovanjski objekti: 9,00 m x 12,00 m;

(2) Višinski gabariti objektov so določeni z dopustno največjo etažnostjo, ki je:

  za stanovanjske objekte na ravnem terenu P+M, dopustna je tudi klet ob pogoju, da je vkopana vsaj do 2/3 višine kleti,

  za stanovanjske objekte na nagnjenem terenu K+P+M, pri čemer mora biti klet na zaledni strani popolnoma vkopana,

  za pomožne objekte ob stanovanjskih objektih P, dopustna je tudi klet po pogojih prejšnjih dveh alinej; v primeru ravne strehe se lahko streha uporablja kot pohodna bivalna terasa.

(3) Kota pritličja objektov se podrobneje opredeli v projektni dokumentaciji zunanje ureditve ob upoštevanju poteka in višinskih kot rekonstruirane ceste ter predvidenih cest 1, 2 in 3 iz projektne dokumentacije za ceste.

13. člen

(dopustna izraba prostora)

(1) Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele, maksimalni dovoljeni je okvirno do 0,4.

(2) V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti, ki so stavbe.

(3) Minimalni delež zelenih površin je najmanj 20 % površine gradbene parcele.

14. člen

(odmiki)

(1) Odmiki od parcelnih mej s sosednjimi stavbami:

·  novi stanovanjski objekti morajo biti odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, odmik mora biti najmanj 4,00 m,

·  pomožni objekti morajo biti od parcelnih mej odmaknjeni najmanj 1,00 m,

·  sosedske ograje in oporne zidove je dopustno graditi največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Lahko se gradijo na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo.

·  odmiki zunanjih ureditev (privatni dovozi, dvorišča, terase) od medsosedske parcelne meje morajo biti vsaj 1,00 m.

(2) Manjši odmiki od odmikov, navedenih v predhodnem odstavku tega člena, so dovoljeni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.

(3) Odmiki novih objektov od javnih cest:

·  gradnja v varovalnem pasu javne ceste je dopustna na podlagi pisnega soglasja pristojnega organa za promet,

·  minimalen odmik novih objektov od roba vozišča javne ceste mora znašati najmanj 2,00 m za stavbe in 1,00 m za ograje, na nepreglednih delih se odmik lahko zaradi zagotavljanja preglednosti ustrezno poveča, kar določi upravljavec v  projektnih pogojih in mnenju.

·  odmiki ograj in živih mej od javnih cest ter njihove višine ne smejo ovirati polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev, pridobiti je potrebno soglasje pristojnega organa za promet.

(4) Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo se načrtujejo izven priobalnega zemljišča, ki znaša 5 m od meje vodnega zemljišča Drete, Severnega pritoka in Srednjega potoka, razen v primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah.

(5) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.

15. člen

(arhitekturno oblikovanje objektov)

(1) Fasade objektov morajo enostavne in izhajati iz funkcij objekta. Pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba sodobnih obložnih materialov (les, steklo, kovina, beton in drugih sodobnih materialov).

(2) Strehe stanovanjskih objektov so simetrične dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa oziroma dvokapnice v kombinaciji z ravnimi strehami in enokapnicami (pomožni objekti in prizidki). Naklon strešin je dovoljen v razponu od 35° do 45°. Strešna kritina mora biti opečne ali temne barve, ne sme biti živih barv, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Vse frčade na isti strehi morajo biti enako oblikovane, obsegajo lahko največ 2/3 dolžine strehe. Najvišji del frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe. Dopušča se kombinacija dvokapnice z ravnimi površinami, ki lahko obsegajo največ 25% površine tlorisne projekcije strehe (npr. terase, strehe garaž in drugih pomožnih objektov, prizidanih k osnovni stavbi ter nadstreški), ki so lahko pohodne ali ozelenjene. Pomožni objekti imajo lahko ravno ali enokapno streho v minimalnem naklonu.

(3) Objekti se lahko gradijo v zidani ali montažni izvedbi, material ni predpisan.

(4) Pomožni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na osnovno stavbo na gradbeni parceli in oblikovani skladno z osnovnim objektom.

(4) Zunanje ureditve se izvedejo po načelih sodobnega oblikovanja in se med seboj in z osnovnim objektom oblikovno uskladijo.

(5) Namestitev sončnih celic je dopustna le na strehah stavb, le te se na streho namestijo vzporedno s strešino.

16. člen

(ureditev zunanjih površin)

(1) Dostopi in dovozi do posameznih gradbenih parcel se uredijo z obstoječe javne poti JP 607492 Prekštan in gozdne ceste GC 103116, odcep Počrevin. Obstoječa cesta se ohranja na sedanji lokaciji, predvidena je rekonstrukcija z razširitvijo, z enostranskim hodnikom za pešce na delu. V osrednjem delu območja se izvede novo križišče s katerega se proti zahodu odcepi nova cesta 1 (ulica), proti vzhodu se ohrani in rekonstruira v ulico obstoječi kolovoz (cesta 3). Predvidena je tudi nova cesta 2 (ulica) v severnem delu, ki poteka proti jugovzhodu.

(2) Ob stanovanjskih objektih se uredi tlakovane površine za dostope in bivalne terase. Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z oblikovanjem okoliških stavb, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Praviloma se uporablja materiale v nevtralnih, neizstopajočih barvah. Materiali morajo biti prepustni, tlakovanje pa izvedeno tako, da je možno zagotoviti ustrezen odtok padavinskih voda. Ostale površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.

(3) Sosedske ograje se prednostno urejajo z zasaditvijo živice, za katero se uporabi avtohtone rastlinske vrste in so lahko ojačene z žično mrežo. Ograje so lahko tudi mrežne, lesene, zidane kot stebrički z vmesnimi lesenimi ali perforiranimi polnili iz sodobnih materialov, lahko kombinirane z živico. Ograjevanje s polnimi zidovi ni dopustno. Višine ograj in živice so dopustne do 1,60. Višine ograj ob javni cesti ne smejo ovirati polja preglednosti in vzdrževanja cest, pridobiti je potrebno soglasje pristojnega organa za promet.

(4) Morebitni oporni zidovi se lahko izvajajo le, kadar to zahtevajo geomehanski pogoji, po izvedbi jih je potrebno maksimalno ozeleniti s popenjavkami, višina merjeno od terena do vrha zidu ne sme presegati 1,50 m. Primerneje je teren urejati z modeliranjem terena z zatravljenimi brežinami in opornimi zidovi v kaskadah. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Škarpe in oporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni.

(5) V opredeljenem območju obvodnih površin z oznako ZD in gradnja pomožnih objektov ni dopustna, vključno z ograjami in opornimi zidovi.

(6) Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo se načrtujejo izven priobalnega zemljišča, ki znaša 5 m od meje vodnega zemljišča Drete, Severnega pritoka in Srednjega potoka, razen v primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah.

(7) Ohranja naj se čim več obstoječe lokalno značilne vegetacije. Pri novih zasaditvah naj se praviloma uporabljajo lokalno značilne avtohtone drevesne in grmovne vrste. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.

(8) Obrežno zarast Drete je potrebno v celoti ohranjati. Opredeli se območje obvodnih površin z oznako ZD, kjer se uredi zeleni pas z varovalno funkcijo priobalnega zemljišča in v severovzhodnem delu dodatno kot javne površine za oddih, rekreacijo in šport z oznako R, uredijo se pešpoti, parkovna zasaditev, otroško igrišče in oprema (klopi, koši za odpadke…). Ureditev otroškega igrišča je dopustna v sonaravni izvedbi, teren se ne nadvišuje in je ob nastopu visokih vod lahko poplavljen. Izvedba javne razsvetljave na območju obvodnih površin z oznako ZD ni dopustna. Za posege na območju je obvezna izdelava krajinskega načrta.

VI. POgoji priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

17. člen

(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo

in grajeno javno dobro)

Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:

·  pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic in mnenj k OPPN,

·  pred predvideno gradnjo je  treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,

·  trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene. Praviloma se mora posamezne vode združevati v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike (odmiki od naravnih in grajenih struktur), kote križanja in druge zahteve, ki jih določajo veljavni predpisi,

·  pri gradnji gospodarske javne infrastrukture v območju naravne vrednote vodotoka Dreta je potrebno upoštevati tudi pogoje 34. člena tega odloka,

·  dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,

·  obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,

·  dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

18. člen

(promet)

(1) Dostop na območje se uredi z obstoječe javne poti JP 607492 Prekštan in z gozdne ceste GC 103116, odcep Počrevin. Za vse posege v območju varovalnih pasov je potrebno pridobiti mnenje upravljavca k projektni dokumentaciji.

(2) Obstoječa javna cesta se ohranja na sedanji lokaciji, predvidena je rekonstrukcija z razširitvijo v širino 5,0 m in bankino 0,5 m. Delno je ob cesti enostranski hodnik za pešce širine 1,5 m, z bermo 0,5 m. V osrednjem delu območja se izvede novo križišče s katerega se proti zahodu odcepi nova cesta 1 (ulica) in proti vzhodu se ohrani in rekonstruira v ulico obstoječi kolovoz (cesta 3). Predvidena je tudi nova cesta 2 (ulica) v severnem delu, ki poteka proti jugovzhodu. Bankina se izvede iz drobljenca, berma za pločnikom pa se zatravi.

(3) Cesta 1 se zaključi z obračališčem v obliki črke T.

(4) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest.

19. člen

(parkirne površine)

Parkiranje se zagotovi v sklopu gradbenih parcel. Zagotovi se dve parkirni mesti na stanovanjsko enoto.

20. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Na območju OPPN ni obstoječega javnega vodovodnega omrežja.

(2) Oskrba objektov s pitno vodo je možna iz obstoječega vodovoda Gornji Grad, ki se težnostno napaja iz Zajetja Studenec. Priključitev predvidenih objektov je mogoča iz obstoječega glavnega voda, ki poteka ob regionalni cesti Kamnik-Gornji Grad.

(3) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz načrtovanega vodovodnega omrežja. Za zagotovitev požarne varnosti se na načrtovanem vodovodnem omrežju izgradi hidrant.

(4) Vsa morebitna potrebna dela na vodovodnem omrežju lahko izvede samo upravljalec vodovoda na stroške investitorja.

(5) Pri gradnji vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo.

21. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Na območju OPPN ni obstoječega javnega kanalizacijskega omrežja.

(2) Komunalne odpadne vode se spelje v ustrezno dimenzionirane male komunalne čistilne naprave za vsak objekt posebej, očiščene vode iz čistilnih naprav se vodijo v meteorno kanalizacijo.

(3) Iz Geološko-geotehničnega poročila o pogojih ponikanja in temeljenja za objekte na območju OPPN v EUP Prekštan v Gornjem Gradu (izdelal Geoekspert, Igor Resanovič s.p., št. proj. 07/21, januar 2021) je glede na sestavo temeljnih tal in stabilnost območja odsvetovano ponikanje padavinske vode in očiščene vode iz malih čistilnih naprav.

(4) Padavinske vode se odvaja v meteorno kanalizacijo, z dvema iztokoma v Srednji potok, pred iztokom se uredi ustrezno dimenzionirana cevna zadrževalnika. Na posameznih gradbenih parcelah je potrebno zagotoviti ustrezno dimenzionirane zadrževalnike meteornih vod z utrjenih površin pred iztokom v meteorno kanalizacijo.

(5) Izpusti padavinskih očiščenih komunalnih vod v vodotok so načrtovani tako, da ne segajo v svetli profil vodotoka, izpustne glave so oblikovane pod naklonom brežin vodotoka. Na območju izpustov se struga ustrezno zavaruje pred vodno erozijo.

(6) Za vsako gradbeno parcelo se predvidi odcepe in priključni jašek ob robu parcele.

(7) Pri gradnji kanalizacijskega omrežja je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda.

22. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Preko območja OPPN poteka nadzemni srednje napetostni elektroenergetski vod DV 20 kV z varovalnim pasom 10 m od osi v obeh smereh. Nadzemni vod se odstrani in nadomesti s podzemnim kablovodom DV 20 kV od obstoječe TP Gornji Grad Rifel, oporišča št. 212, obstoječe TP Gornji Grad Tiršek do oporišča št. 217. V ta namen se predvidijo 20 kV kablovodi:

·  KB 20 kV TP Gornji Grad Rifel – DV 20 kV Zadrečka dolina op. št. 212,

·  KB 20 kV TP Gornji Grad Rifel – TP Gornji Grad Tiršek,

·  KB 20 kV TP Gornji Grad Tiršek - DV 20 kV Zadrečka dolina op. št. 217.

Kablovodi potekajo preko zemljišč izven meje OPPN in sicer preko parcel št. 829/19, 830/3, 828/40, 173/1, 829/10, 830/3, 175, 877, 874/4, 196/27, 196/22, 182/2, 183/1, 183/2, 196/2, 223, 222, 221/8, 868 in 171/17, vse k.o. Gornji Grad.

Za predvidene kablovode 20 kV se glede na tipizacijo uporabijo enožilni kabli, tip NA2XS(F)2Y 1 x 150/25 RM m m² , 20 kV. V oporišču št. 212 in 217 se predvidita končna betonska drogova ali ustrezna A-drogova, ki se opremita z odklopnim ločilnikom in prenapetostnimi odvodniki.

(2) Namesto obstoječe TP Gornji Grad Tiršek se predvidi nova nadomestna TP Gornji Grad Tiršek, ki bo tipska transformatorska postaja 20/0,4 kV, s kletnim prostorom, moči do 1 x 630 kVA. Obstoječa TP Gornji Grad Tiršek na parceli št. 829/19, k.o. Gornji Grad, se demontira. Predvidena TP Gornji Grad Tiršek (nadomestna) se locira nasproti obstoječe TP Gornji Grad Tiršek, na parcelah št. 828/40 in 173/1, k.o. Gornji Grad. V novo TP Gornji Grad Tiršek (nadomestna) se vključijo vsi obstoječi električni vodi iz obstoječe TP Gornji Grad Tiršek.

(3) Energija za napajanje predvidenih stanovanjskih objektov bo na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah predvidene TP Gornji Grad Tiršek (nadomestna). Za napajanje predvidenih stanovanjskih stavb se, iz TP Gornji Grad Tiršek (nadomestna), predvidita nizkonapetostna izvoda do posameznih prostostoječih razdelilnih omaric (PS-RO). Iz omenjenih razdelilnih omaric se predvidijo posamezni NN priključki do predvidenih priključno merilnih omaric (PS-PMO), ki se locirajo na dostopnem robu parcel posameznega objekta. Vsi predvideni SN in NN električni vodi se položijo v predvideno kabelsko kanalizacijo, ki se izdela iz zaščitnih cevi EPC in GDC Ø 160 mm. V predvideni kabelski kanalizaciji je potrebno predvideti dodatne rezervne cevi za kasnejšo širitev električnega omrežja.

(4) Izdelana je strokovna podlaga Ureditev električnih vodov na območju OPPN Prekštan (Izdelal Elektro Celje d.d., št. proj. 115/21, februar 2021), ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije.

23. člen

(javna razsvetljava)

(1) Javne površine se na območju OPPN lahko opremi z javno razsvetljavo. Izvedba javne razsvetljave na območju obvodnih površin z oznako ZD ni dopustna.

(2) Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja in zmanjševanje porabe električne energije.

(3) Omrežje javne razsvetljave se načrtuje v čim večji oddaljenosti od vodotoka Drete ter s tehničnimi rešitvami, da svetlobni snop ne osvetljuje obrežnega pasu in struge.

24. člen

(omrežje elektronskih komunikacij - TK)

(1) V območju OPPN ni obstoječega TK omrežja v upravljanju Telekom Slovenije d.d. (v nadaljevanju TK omrežje). Pri posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe TK omrežje, ga zakoličiti in ga po potrebi ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih upravljavca.

(2) Predvidi se zgraditev kabelske kanalizacije s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in stebrički ter PEHD cevmi premera 50 mm TK omrežje.

(3) V fazi izdelave projektne dokumentacije se izdela projekt TK priključka na javno TK omrežje.

25. člen

(omrežje elektronskih komunikacij - KKS)

(1) V območju OPPN ni obstoječega KKS omrežja v upravljanju Telemach d.o.o. (v nadaljevanju KKS omrežje).

(2) Vstopna točka za priklop na omrežje KKS je v obstoječi samostojno stoječi KKS omarici na parceli št. 191/4, k.o. Gornji Grad.

(3) Predvidi se zgraditev PVC cevi ustreznega premera (110 mm) z zaključkom v vmesnih revizijskih jaških KKS (BC 80 cm z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti), na objektih pa z zaključkom v podometno vgrajeni ali notranji omari ustreznih dimenzij, v kateri se zagotovi tudi električni priključek 220 V. notranje instalacije (koaksialni in UTP razvod) v objektu morajo biti izvedene v sistemu zvezdišča. Ob kabelskih jaških se predvidi postavitev samostojno stoječih KKS omaric za vgradnjo potrebne elektronske opreme in priključitev primarnih in sekundarnih koaks kablov.

26. člen

(ogrevanje in učinkovita raba energije)

(1) V neposredni bližini območja OPPN je izgrajen sistem daljinskega ogrevanja z lesno biomaso. Predvideni objekti se za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode priključijo na sistem daljinskega ogrevanja.

(2) Za ogrevanje objektov in pripravo tople vode se lahko  uporabljajo obnovljivi viri ogrevanja.

(3) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.

VII.  Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

27. člen

(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)

(1) V območju OPPN ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine.

(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.

VIII.  Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter varovanje zdravja ljudi

28. člen

(varstvo zraka)

(1) Zaradi zmanjševanja onesnaževanja zraka z emisijami prahu med gradnjo se upošteva naslednje ukrepe za varstvo zraka: ureditev dovoznih poti na gradbišče in zadostno močenje prevoznih poti ter odkritih površin ob sušnih dnevih z namenom zmanjšanja prašenja.

(2) Za zmanjševanje onesnaževal v zrak se izvedejo naslednji ukrepi:

·  za oskrbo s toploto se objekti priključijo na daljinski sistem ogrevanja,

·  načrtovanje in gradnja novih objektov se izvede v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah.

(3) Na območje OPPN ni dovoljeno umeščanje objektov in dejavnosti, ki so lahko pomembni viri emisij v zrak.

29. člen

(varstvo voda)

(1) Preprečevanje onesnaženja podtalnih in padavinskih vod se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja  za komunalne odpadne vode zaključene z biološko čistilno napravo. Padavinske odpadne vode  se v ločenem kanalizacijskem sistemu odvajajo v vodotok.

(2) Pri načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

(3) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja, ki ga pred gradnjo ali v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.

30. člen

(varstvo tal)

(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.

(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni. Pri skladiščenju gradbenih materialov je potrebno preprečiti vnos nevarnih snovi v tla, zagotovi se ustrezno začasno skladiščenje in predaja odpadnega materiala pooblaščenim prevzemnikom odpadkov. Pri gradnji se humus odstrani tako, da se lahko ponovno uporabi pri urejanju zelenic na istih gradbenih parcelah. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala je treba v največji meri preprečiti odtekanje padavinske vode v vodotok.

31. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje OPPN je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju razvrščeno v II.  stopnjo varstva pred hrupom.

(2) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:

·  uporabljajo se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,

·  upoštevajo se časovne omejitve rušitev in gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori (dnevni čas med 6:00 in 18:00 uro od ponedeljka do petka, ob sobotah pa samo izjemoma oziroma v primeru neodložljivih del, ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti dnevi, so gradbena dela prepovedana),

·  v primeru, da bi meritve hrupa v času gradnje pokazale preseganje dovoljenjih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe, pri čemer imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa – zmanjša se število strojev, ki delujejo sočasno.

(3) Obratovanje in uporaba naprav za prezračevanje, ogrevanje ali hlajenje stanovanjskih objektov  ne sme presegati predpisanih mejnih ravni hrupa za II. stopnjo varstva pred hrupom.

32. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)

Zunanja razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.

33. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Za vsak objekt se na posamezni gradbeni parceli zagotovi ustrezno urejen prostor za zabojnike ob ali v objektu kot zbirno mesto za odpadke in embalažo. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz z vozilom za odvoz odpadkov.

(2) Zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) se uredi ob cesti v osrednjem delu soseske. Prostor se ogradi in ozeleni s popenjavkami oziroma se obsadi.

(3) Zbiralnica ločenih frakcij in prevzemna mesta za odpadke morajo biti dostopna za neoviran in varen prevzem odpadkov v vseh vremenskih razmerah in smejo biti oddaljeni od roba prometne poti največ 5,00 m. Najmanjša širina dostopne poti do prevzemnega mesta je 3,00 m, svetla višina pa praviloma 4,00 m. Izvede se obračališče v obliki črke T na južnem delu predvidene ceste 1 z najmanjšim notranjim radijem 6,5 m.

(4) Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini.

34. člen

(ohranjanje narave)

(1) Skrajni jugovzhodni del območja OPPN sega v območje z naravovarstvenim statusom naravne vrednote Dreta s pritoki (id. št. 4481 V) s statusom naravne vrednote državnega pomena. Na tem delu so opredeljene zelene površine z oznako ZD, na katerih se ohranjajo obvodna vegetacija in razlivne površine.

(2) Posegi in ureditve za zagotavljanje protipoplavne varnosti ali druge rešitve za upravljanje z vodami se načrtujejo tako, da se z gradnjo ne bo posegalo v obvodni pas in strugo reke Drete. Iztoki meteornih vod se načrtujejo v strugo pritoka Drete v Srednji potok. Izvedejo se tako, da ne bodo predstavljali pasti za prostoživeče živali (npr. odprti jaški, ograje, kanali z navpičnimi stenami). Na Dreti se po potrebi predvidi dopolnitev obstoječe zaščite brežine ob iztoku pritoka. Dopolnitev se izvede s kamnito zložbo v suho, pri čemer se ne sme spreminjati pretočnega profila vodotoka, prav tako se ne sme bistveno posegati v zarast na brežini Drete. Po potrebi se posamezne skale stabilizira z lesenimi piloti.

(3) Na obvodnem pasu Drete se ne izvaja krčitve vlagoljubne obvodne vegetacije, iz sestoja se lahko odstrani le poškodovana drevesa in grmičevje. V primeru močno oviranega pretoka se lahko odstranijo debla in veje vendar tako, da se v strugi ohranja panje in korenine.

(4) Na območju se izvajajo ukrepi za preprečitev razraščanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst.

(5) Izkopane zemlje, gradbenih odpadkov ali kakršnegakoli drugega odpadnega materiala se ne odlaga na brežino ali v strugo vodotoka Drete. Višek izkopanega materiala naj se vgradi v nasipne platoje stavbnih zemljišč za gradnjo objektov ali se odpelje na za to urejeno deponijo.

(6) Glavna zemeljska in večja gradbena dela, vključno z gradnjo gospodarske javne infrastrukture (elektro omrežje in toplovod), naj se ne izvajajo v zgodnjem spomladanskem času, ki je najbolj občutljivo obdobje razmnoževanja prostoživečih živali in razvoja vegetacije (od. 1. 3. do 1. 6.).

(7) Prečkanje vodov gospodarske javne infrastrukture preko vodotoka Dreta naj se izvede s podvrtavanjem struge ter na način, ki ne bo zahteval izvedbo posebnih zaščitnih ukrepov za zavarovanje struge vodotoka, kot je npr. betoniranje, kamnomet. Prečkanja pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.

(8) K projektni dokumentaciji za posege v območju z naravovarstvenim statusom naravne vrednote Dreta s pritoki je obvezna pridobitev mnenja pristojne enote Zavoda RS za varstvo narave.

35. člen

(varovanje gozdnih zemljišč)

(1) Območje OPPN se nahaja ob robu obstoječega gozda, ki ima zmerno poudarjene ekološke ter socialne funkcije. 

(2) Predvideni stanovanjski objekti so v neposredni bližini gozda. Ker obstaja možnost, da bo odmik objektov od gozda manjši od drevesne višine odraslega gozda oziroma 25 m, se v soglasju z lastnikom gozda oblikuje stopničasti gozdni rob s posekom visokih robnih dreves.

IX. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvo pred požarom

36. člen

(varstvo pred poplavo)

(1) Izdelana je Hidrološko hidravlična študija za območje OPPN Prekštan (izdelal EHO PROJEKT d.o.o., št. H-22/22, junij 2022, dopolnitev december 2022).

(2) Območje OPPN se nahaja v poplavno ogroženem območju in sicer na območje sega razred preostale (Pp), male (Pm) in srednje poplavne nevarnosti (Ps) in v manjšem delu razred velike poplavne nevarnosti (Pv). V načrtovanem stanju z izvedenimi ukrepi so načrtovani objekti izven območij razredov poplavne nevarnosti. Poplavljeno ostaja območje obvodnih površin z oznako ZD, ki se ohranjajo kot razlivne površine, kjer so opredeljeni razred preostale (Pp), male (Pm), srednje (Ps) in v manjšem delu razred velike poplavne nevarnosti (Pv).

(3) Načrtuje se celovite ukrepe s katerimi se bo zagotovilo poplavno varnost predvidenega OPPN pred poplavnimi vodami, ki morajo biti izvedeni pred gradnjo oziroma sočasno z gradnjo posameznih načrtovanih objektov. Ukrepi so:

·  Na Srednjem potoku se predlaga na gorvodnem delu izvedba uvajalno zaplavnega praga s stopnjo H = 1.00 m. Podslapje se uredi z zložbo iz lomljenca v betonu, ki se jo sinusoidno naveže na vtok v prepust pod javno potjo. Na poti se izvede cevni prepust fi 100 cm z vtočno iztočnim zidom ter naklonom nivelete ca 3-5%. Enak prepust se predvidi tudi dolvodno na dostopni poti do predvidenih objektov. Dolvodno od prepusta na JP se predvidi odvodni jarek širine v dnu B = 0.5 – 0.6 m, višine H = 0.6 m, naklon brežin 1:1.2. Predlaga se zaščito pete brežine z lomljencem v suho. Stabilizacijo nivelete se uredi z lesenimi talnimi in stopenjskimi pragovi. Na Dreti se po potrebi predvidi dopolnitev obstoječe zaščite brežine ob iztoku pritoka. Dopolnitev se izvede s kamnito zložbo v suho, pri čemer se ne sme spreminjati pretočnega profila vodotoka, prav tako se ne sme bistveno posegati v zarast na brežini Drete. Po potrebi se posamezne skale stabilizira z lesenimi piloti.

·  Na Južnem pritoku 1 se predlaga na gorvodnem delu navezavo na obstoječo strugo. Jarek se uredi s trapeznim profilom širine v dnu B = 0. 6 m (nad sotočjem z Južnim pritokom 2) oz. 0,8 m (pod sotočjem), višine H = 0.6 m (nad sotočjem) oz. 0.7 m (pod sotočjem), naklon brežin 1:1.2. Predlaga se zaščito pete brežine z lomljencem v suho. Stabilizacijo nivelete se uredi z lesenimi talnimi in stopenjskimi pragovi. Na javni poti se izvede cevni prepust fi 100 cm z vtočno iztočnim zidom ter naklonom nivelete ca 3%. Na Dreti se po potrebi predvidi dopolnitev obstoječe zaščite brežine ob iztoku pritoka. Dopolnitev se izvede s kamnito zložbo v suho, pri čemer se ne sme spreminjati pretočnega profila vodotoka, prav tako se ne sme bistveno posegati v zarast na brežini Drete. Po potrebi se posamezne skale stabilizira z lesenimi piloti.

·  Na Južnem pritoku 2 se predlaga na gorvodnem delu navezavo na obstoječo strugo. Jarek se uredi s trapeznim profilom širine v dnu B = 0. 5 m, višine H = 0.5 m, naklon brežin 1:1.2. Stabilizacijo nivelete se uredi z lesenimi talnimi in stopenjskimi pragovi. Sotočje z Južnim pritokom 1 se uredi z ugodnim sotočnim kotom.

·  Na območju gozdne vlake, ki poteka ob gozdni meji na skrajnem zahodnem delu predvidenega OPPN, se predlaga zajem zalednih voda, ki bi potencialno lahko pritekle z gozdnatega pobočja. Predlaga se izvedbo linijskega zajema nad ali pod gozdno vlako in odvod v Srednji pritok na območju prepusta na javni poti.

(4) Ob upoštevanju vseh ugotovitev in omilitvenih ukrepov bo načrtovana lokacija OPPN varna pred nastopom visokih voda. Objekti ne bodo imeli vpliva na dvig poplavnih voda na območju ter se zaradi predmetnih gradenj ne bo povečala obstoječa stopnja ogroženosti na širšem poplavnem območju in izven njega.

(5) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja Direkcije RS za okolje.

37. člen

(varstvo pred potresom)

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0.175.

38. člen

(zaklanjanje)

Gradnja zaklonišč ali ojačitev prve plošče kot dopolnilna zaščita ni potrebna.

39. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene površine in prometne površine.

(2) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz načrtovanega vodovodnega omrežja. Za zagotovitev požarne varnosti je predvidena izgradnja hidranta.

(3) Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.

(4) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.

40. člen

(erozijska, plazljiva in plazovita ogroženost)

(1) Območje OPPN ni plazovito ogroženo s snežnimi plazovi. Nahaja se na erozijskem območju, kjer se načrtujejo običajni zaščitni ukrepi in na plazljivem območju z majhno in srednjo verjetnostjo pojavljanja plazov; (geoportal ARSO, gis.arso.gov.si).

(2) Izdelano je Geološko-geotehnično poročilo o pogojih ponikanja in temeljenja za objekte na območju OPPN v EUP Prekštan v Gornjem Gradu (izdelal Geoekspert, Igor Resanovič s.p., št. proj. 07/21, januar 2021). V poročilu je ugotovljeno, da območje ni erozijsko ali plazljivo območje.

(3) Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi objekta se upoštevajo pogoji:

·  Objekt se sme temeljiti na temeljni plošči pod katerimi se izvede sloj pustega betona MB20 v debelini 0,20m.

·  Začasni izkopi se izvedejo v nagibu 1:2 (suha gradbena jama) in se zavarujejo proti lokalnim zdrsom z uporabo PVC folije. Izkope je prepovedano pustiti nezavarovane in nepodprte več dni.

·  Upošteva naj se dopustna nosilnost temeljnih tal 100 kPa (nedrenirani pogoji) ter koeficient modula reakcije temeljnih tal 10.000 kN/m3. Za dimenzioniranje dostopnih cest in parkirišč naj projektant uporabi CBR 4%.

·  Glede na sestavo temeljnih tal in pričakovane obtežbe ocenjujemo izvršitev posedkov v rangu do 2 cm, vendar le ti zaradi nespremenljivega terena na območju predvidenega objekta ne bodo diferenčni in tako mejno stanje uporabnosti in stabilnosti ne bosta presežena.

·  Okoli objekta naj se na koti temeljenja, za preprečitev dotoka podzemnih vod, položi horizontalna drenaža s kontroliranim odvodom vode. Drenažna cev naj se položi na podložni beton, zasipa s prodnatim filtrskim materialom in zaščiti z uporabo ločilnega geosintetika 250g/m². Zasip za plitvimi temelji naj se izvede s kvalitetnim, zmrzlinsko odpornim peščeno prodnim zasipom.

·  Reši, uredi in izvede naj se kontroliran odvod vseh vod (meteornih, precejnih, zalednih, očiščenih fekalnih), ki se morajo odvesti iz neposrednega območja objekta. Glede na sestavo temeljnih tal in stabilno območje padavinske vode in očiščene vode iz male čistilne naprave odsvetujemo ponikovati. Za vertikalno prepustnost privzamemo vrednost ca. 1×10-8 m/sec.

·  Prepovedano je kakršnokoli nekontrolirano spuščanje vod po površini zemljine v okolici objekta. Uredi naj se odvodnjevanje okolice objekta ter dovoznega cestišča tako, da voda ne erodira lokacije objekta in temeljev pod njim

·  Pri eventuelni izgradnji gradbene jame, se lahko za zaščito uporabijo zagatnice. V primeru izvedbe gradbene jame je potrebno narediti Projekt zaščite gradbene jame.

(4) Pri izvedbi vkopov in ostalih zemeljskih delih je obvezna prisotnost geotehnika (stalen geotehnični nadzor). Za vse predvidene objekte je potrebno pregledati in z vpisom v dnevnik potrditi ustreznost temeljnih tal.

41. člen

(razlitje nevarnih snovi)

V območju OPPN ni  pričakovati razlitja olj.

X.  ETapnost izvedbe prostorske ureditve

42. člen

(etapnost)

(1) Celoviti ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti morajo biti izvedeni pred gradnjo oziroma sočasno z gradnjo načrtovanih objektov.

(2) Posamezne objekte je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje (izvedba potrebnih z OPPN načrtovanih skupnih prometnih, komunalnih, energetskih in komunikacijskih ureditev). Po izgradnji celotne gospodarske javne infrastrukture in celovitih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti se lahko gradnja stanovanjskih stavb izvaja v poljubnem vrstnem redu.

XI. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje

43. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

·  morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,

·  pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,

·  zagotoviti  ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,

·  sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,

·  v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,

·  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,

·  postavitev objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru ali izvajalcu gospodarske službe onemogočale neškodljiv dostop do vodnega zemljišča ni dopustna,

·  vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

44. člen

(gradbene parcele ter merila in pogoji za parcelacijo)

Posameznim novim stanovanjskim stavbam, cestam in obstoječim manipulacijskim površinam za nakladanje in odvoz lesa (občasna raba) se opredelijo gradbene parcele, ki določajo predvideno parcelacijo. Načrt parcelacije z elementi za zakoličbo je prikazan na karti št. 5 Geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije.

XII.  Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

45. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom: 

·  spremembe tlorisnih gabaritov stanovanjskih objektov do +/-2,00 m, 

·  dopustna je sprememba mikrolokacije objektov v mejah opredeljene gradbene meje in ob upoštevanju odmikov, določenih s tem odlokom,

·  odstopanje lokacije predvidenih parcelnih mej od opredeljenih v OPPN (zamik) do +/-2,00 m,

·  odstopanje mikrolokacije dovoznih priključkov z javne ceste na gradbeno parcelo, ob upoštevanju zahtevanih odmikov, določenih s tem odlokom; prestavitev dovoznega priključka, da bi le ta potekal iz druge javne ceste od opredeljene v OPPN, ni dopustna,

·  dopustna je sprememba smeri slemena objektov 5, 14 in 15 (vzporedno z obstoječo cesto) ter objekta 9 (vzporedno s predvideno cesto 1),

·  pri povečanju in zmanjšanju tlorisnih gabaritov, pri spremembi mikrolokacije objektov se ne sme zmanjševati v OPPN določenih odmikov od parcelnih mej, ki so obvezni in odmikov od vodov gospodarske javne infrastrukture skladno z veljavno zakonodajo,

·  odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja ter vodnogospodarskih ureditev (ukrepov) na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture.

(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere.

XIII.  Končne določbe

46. člen

(vpogled)

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Gornji Grad in na Upravni enoti Mozirje.

47. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.

48. člen

(začetek veljavnosti)

Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-0004/2024-5

Datum: 11.4.2024