Na podlagi
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 –
ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 – ZUPUDPP, 43/2011 – ZKZ-C, 57/2012, 57/2012 –
ZUPUDPP-A, 109/2012, 76/2014 – odl. US, 14/2015 – ZUUJFO in 61/2017 –
ZUreP-2) in 17. člen
Statuta Občine Nazarje
(Uradno glasilo SO, št. 59/2017) je občinski svet Občine Nazarje na 5.
redni seji dne 06. 06. 2019 sprejel |
|
ODLOK |
O
OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU |
OBČINE
NAZARJE |
|
1
UVODNE DOLOČBE |
|
1.
člen |
(predmet občinskega prostorskega načrta) |
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski
načrt Občine Nazarje (v nadaljevanju: OPN), ki vsebuje strateški in
izvedbeni del. Občinski prostorski načrt je izdelalo podjetje Razvojni
center PLANIRANJE d.o.o. Celje pod številko projekta 704/13. |
(2) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz
državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev
določa: |
·
izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, |
·
zasnovo
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega
pomena, |
·
okvirna
območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi
prostorsko povezana, |
·
okvirna
območja razpršene poselitve, |
·
usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, |
·
usmeritve za razvoj v krajini, |
·
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in |
·
usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
(3) V izvedbenem delu OPN se za celotno območje
občine po posameznih enotah urejanja prostora določijo: |
·
območja
namenske rabe prostora, |
·
prostorski izvedbeni pogoji in |
·
območja,
za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. |
(4) Poleg določb tega odloka je potrebno upoštevati
tudi druge predpise in druge akte, ki določajo pravne režime v prostoru
na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in drugih
posegih v prostor treba pridobiti pogoje in soglasja. |
(5) Za OPN je bil izveden postopek celovite presoje
vplivov na okolje in izdana |
Odločba o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na
okolje (št. 35409-331/2008-MOP/77, z dne 5. 4. 2019). |
|
2.
člen |
(območje OPN) |
OPN velja na celotnem območju Občine Nazarje. |
|
3.
člen |
(vsebina in oblika OPN) |
(1) OPN vsebuje tekstualni del (odlok) in grafični
del. |
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih
poglavij: |
1. Uvodne določbe |
2. Strateški del |
3. Izvedbeni del |
4. Končne določbe |
(3) Sestavni del odloka so priloge: |
·
Priloga
1: Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posamezna območja podrobnejše
namenske rabe |
·
Priloga
2: Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posamezna območja
enot urejanja prostora (EUP) in prostorski izvedbeni pogoji (PIP) na
območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) |
·
Priloga
3: Vrste dopustnih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po
posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora |
|
(4) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje
naslednje karte: |
|
Številka |
Karta |
Merilo |
I |
|
Zasnova prostorskega razvoja občine |
M 1:50 000 |
II |
|
Zasnova gospodarske javne infrastrukture
lokalnega pomena in grajenega javnega dobra |
M 1:50 000 |
III |
|
Okvirna območja naselij, vključno z območji
razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in okvirna
območja razpršene poselitve |
M 1:50 000 |
IV |
|
Usmeritve za prostorski razvoj občine:
|
M 1:50 000 |
|
IV/1 |
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito
prenovo |
|
|
IV/2 |
Usmeritve za razvoj v krajini |
|
|
IV/3 |
Usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč |
|
|
IV/4 |
Usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev |
|
|
(5) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje
naslednje karte: |
|
Številka |
Karta |
Merilo |
1 |
Pregledna karta občine z razdelitvijo na
liste |
M
1:50 000 |
2 |
Pregledna karta občine s prikazom osnovne
namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne
infrastrukture |
M
1:50 000 |
3 |
Prikaz območij enot urejanja prostora,
osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev |
M1:5 000 |
4 |
Prikaz območij enot urejanja prostora in
gospodarske javne infrastrukture |
M1:5 000 |
|
(6) OPN je izdelan v digitalni obliki, arhiviranje
in vpogled vanj pa se zagotavlja v digitalni in analogni obliki, ki
morata biti med seboj skladni. V primeru neskladnosti se uporablja
analogna oblika. |
|
4.
člen |
(obvezne priloge OPN) |
Obvezne priloge OPN so: |
·
izvleček
iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije, |
·
Prikaz
stanja prostora, |
·
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta in
urbanistični načrt za urbano središče Nazarje, |
·
smernice
in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
·
obrazložitev in utemeljitev OPN, |
·
povzetek
za javnost, |
·
okoljsko
poročilo. |
|
5.
člen |
(pomen
kratic) |
Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji
pomen: |
·
DKP državne kolesarske povezave, |
·
DV daljnovod, |
·
EUP
enota urejanja prostora, |
·
GJI gospodarska javna infrastruktura, |
·
IPA izvedbeni prostorski akt, |
·
JPP javni potniški promet, |
·
ON območje naselja |
·
OPN občinski prostorski načrt, |
·
OPPN občinski podrobni prostorski načrt, |
·
OPPNp predviden občinski podrobni prostorski načrt, |
·
PA prostorski akt, |
·
PIP
prostorski izvedbeni pogoji, |
·
PM parkirno mesto, |
·
PRS Prostorski red Slovenije |
·
RPE register prostorskih enot, |
·
RP razdelilna postaja, |
·
RTP razdelilna transformatorska postaja, |
·
SP strokovne podlage, |
·
SPRS Strategija prostorskega razvoja Slovenije, |
·
TP transformatorska postaja, |
·
UN urbanistični načrt, |
·
ZPNačrt Zakon o prostorskem načrtovanju. |
|
6.
člen |
(uporabljeni izrazi) |
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku
imajo naslednji pomen: |
·
avtobusno postajališče je s predpisano prometno signalizacijo označen
ali fizično od vozišča ločen prostor, namenjen izključno ustavljanju
avtobusov v javnem linijskem cestnem prometu oziroma avtobusov ali
drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega prevoza. |
·
bruto
tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad nivojem
terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST ISO
9836. Pri izkoriščenem podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih
površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu
BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi kot so parapeti,
venci, ograje in niso pokrite. |
·
degradiran prostor po ZPNačrt je del naselja oziroma območje zunaj
naselja, v katerem so zmanjšane tehnične, prostorsko oblikovalske,
bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere do stanja
neuporabnosti in je prenova za oživitev nujna oziroma je območje zunaj
naselja, na katerem je zaradi človekove dejavnosti ali opustitve le-te
prišlo do degradacije in je njegova sanacija nujna. |
·
enota
urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) je območje, ki obsega naselje,
del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska
raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z
varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter
za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski
izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo
občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. |
·
etaža je
del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho. |
·
etažnost
objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža
štejejo pritličje (P), nadstropje (N), mansarda (M) in terasa (T). |
·
faktor
izrabe parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe
(površine vseh etaž objektov na parceli) in površino parcele, namenjene
gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in
enostavni objekti. |
·
faktor
zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno
površino parcele, namenjene gradnji. V tlorisno površino stavb se
štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti. |
·
grajeno
javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s
predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji. |
·
klet (K)
je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. |
·
mansarda
(M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem
in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho. |
·
naselje
po RPE (registru prostorskih enot) pomeni pojem naselja v pomenu, kot ga
določajo predpisi, ki urejajo določanje območij in poimenovanje naselij. |
·
naselje
po SPRS (Strategija prostorskega razvoja Slovenije) je območje, ki
obsega zemljišča pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter
gradbeno inženirskimi objekti in javne površine. Naselje tvori skupina
najmanj desetih stanovanjskih stavb. Naselja se med seboj razlikujejo po
funkciji in vlogi v omrežju naselij ter velikosti, urbanistični ureditvi
in arhitekturi. Na podlagi fizionomskih, morfoloških in funkcijskih
meril in kazalcev se naselja razvršča v urbana in podeželska naselja ter
vasi. |
·
območje
naselja po ZPNačrt pomeni s prostorskim aktom določeno območje strnjeno
grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami,
potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za
širitev; kratica je ON. |
·
parcela
namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških
parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je
predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu
objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile
takšnemu objektu. Kot parcela namenjena gradnji se štejejo tudi gradbene
parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih
predpisih. |
·
praviloma - izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka in če
to zaradi utemeljenih razlogov ni možno, je treba odstopanje od določil
odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega
dovoljenja za poseg v prostor ter pridobiti pozitivno mnenje občinskega
upravnega organa, pristojnega za prostor. |
·
pretežno
- dejstvo, da kaj obsega, predstavlja večji del česa. |
·
prostorski plana iz leta 2002 - Odlok o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje od
leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega
družbenega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990,
usklajenega leta 1989, za območje občine Nazarje (Uradno glasilo
zgornjesavinjskih občin, št. 2/2002, popravek 8/2002) |
·
razpršena gradnja po ZPNačrt je negativni pojav v prostoru, katere
značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna
opremljenost in je kot taka potrebna sanacije, |
·
razpršena poselitev po ZPNačrt je tip poselitve z nizko gostoto
poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka
ohranja. |
·
sleme je
vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka
strehe. |
·
stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 60% bruto etažnih
površin namenjenih bivanju. |
·
ureditveno območje naselja je območje poselitve, kot je bilo definirano
s prostorsko zakonodajo pred letom 2003. |
·
varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v
katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji
namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega
odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v
skladu s predpisi. |
·
varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v
skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem
pristojnega organa oziroma upravljavca. |
·
večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji
(vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni
stanovanjski objekti). |
·
veduta
je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne
površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem
opazovanja, ki je lahko objekt ali območje. |
·
vodno
zemljišče je zemljišče na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in
se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke
razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih
voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite
geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno
stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja.
Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih
voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila
voda zaradi posega v prostor. |
·
zakonito
zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano
upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1966. |
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen
ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan
uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega
načrtovanja in graditve objektov. |
|
2
STRATEŠKI DEL |
|
2.1
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
7.
člen |
(splošno) |
Strateški del OPN skladno z veljavnimi prostorskimi
akti države ter ostalimi hierarhično višjimi prostorskimi akti določa
izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za
razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini,
za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev
ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja
naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko
povezana, ter območja razpršene poselitve. |
|
2.2
IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE |
|
8.
člen |
(izhodišča prostorskega razvoja) |
Izhodišča za načrtovanje nadaljnjega prostorskega
razvoja Občine Nazarje so: |
·
skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami, kot jih določata SPRS in s
PRS ter skladnost mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega
razvoja, katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje
gospodarskega, prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja, |
·
temeljne
značilnosti, ki izhajajo iz naravnih in ustvarjenih razmer na območju
občine, |
·
ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih
možnostih na območju občine. |
|
9.
člen |
(stanje in značilnosti prostorskega razvoja) |
(1) Občina Nazarje je umeščena v severozahodnem
delu Savinjske statistične regije, znotraj Savinjsko Šaleške sub regije.
Na severu meji na občini Mozirje in Rečica ob Savinji, na vzhodu z
občino Braslovče, na jugu z občinama Vransko in Kamnik ter zahodu z
občino Gornji Grad. Občina Nazarje obsega površino 43,4 km2. V 15
naseljih prebiva 2.573 prebivalcev, gostota poselitve je 59,3
prebivalcev/km2 (vir: Statistični urad RS, 1.1.2014). Občinsko središče
je naselje Nazarje. |
(2) Glavno območje urbanizacije je v ravnini
vodotoka Drete (Zadrečka dolina) in njenega sotočja s Savinjo, kjer je
umeščeno občinsko središče Nazarje. V Zadrečki dolini prevladujejo
gručasta naselja in manjši zaselki ter razpršena poselitev. Severno in
južno od Zadrečke doline se razteza gričevnato in hribovito obrobje z
manjšimi zaselki in razpršeno poselitvijo. V višjih hribovitih legah so
samotne kmetije, celki. |
(3) Glavni nosilki regionalnega in lokalnega
cestnega prometa sta regionalna cesta I. reda R1-225 (Mengeš –
Šentrupert, odsek 1248 Radmirje - Mozirje) in regionalna cesta III. reda
R3-697 (Nazarje – Gornji Grad, odsek 5514). |
(4) Območje Občine Nazarje spada v krajine
Predalpske regije, podrobneje na območje Vzhodnoslovenskih predalpskih
krajin. Nadaljnja delitev območje umešča v krajino Savinjska dolina,
znotraj te pa še na območja Zgornje Savinjske doline (severni in
severovzhodni del občine), dolino Drete (osrednji in jugozahodni del
občine) ter Dobrovlje (južni in vzhodni del občine). Dno doline Drete je
rahlo razgibano, sestavlja ga vršaj, ki ga je nasula in oblikovala Dreta
s pritoki ter je na določenih mestih členjen s terasami. Za območje na
južnem obrobju občine je značilno razgibano in zaokroženo hribovje
Dobrovlje, ki je prepleteno z ozkimi dolinami in grapami ter dosega
višino do 1000 metrov. Severni del občine sestavlja razgiban in nekoliko
višji teren v pasu med 300 in 400 metrov nadmorske višine. Prostor je
prepoznaven tudi po značilni razporeditvi rabe, ravninski del je
pretežno poseljen, obrobje pa je mozaično strukturirano in v ekstenzivni
kmetijski rabi, postopoma pa prehaja v zaledje gozdnatih pobočij. |
(5) Prostorski razvoj v Občini Nazarje se je v
zadnjih letih izvajal v okvirih prostorskega plana iz leta 2002. |
(6) Težnje prostorskega razvoja zadnjega obdobja so
gradnje stanovanj za lastne potrebe in v manjši meri za trg, gradnja
objektov za turizem, trgovino, proizvodne dejavnosti in storitve. |
(7) Prostorske možnosti za razvoj poselitve so
omejene z varstvom kvalitetnih kmetijskih zemljišč ter z območji varstva
naravnih vrednot, kulturne dediščine ter vodnih virov. Možnost
prostorskega razvoja naselij omejujejo poplavna, plazovita in erozijska
območja. Možnosti prostorskega razvoja naselij omejujejo tudi fizične
omejitve kot so razgibanost terena, dostopnost ter možnost
infrastrukturnega urejanja. |
|
10.
člen |
(razvojne potrebe v občini) |
Razvojne potrebe na območju Občine Nazarje so:
|
·
krepitev
vloge in pomena naselja Nazarje kot občinskega središča in lokalnega
središča v državni in regionalni mreži naselij, |
·
enakomerno razmeščanje dejavnosti v prostoru in zagotavljanje čim bolj
enakovredne dostopnosti do posameznih storitev vsem prebivalcem v
občini, |
·
krepitev
razvoja gospodarskih dejavnosti v obstoječih gospodarskih conah, |
·
krepitev
pomena podeželja ter ohranjanje tradicionalne poselitve, zlasti na
območjih avtohtone razpršene poselitve, |
·
ohranjanje kmetijstva s spodbujanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah,
|
·
zagotavljanje učinkovitih povezav med posameznimi naselji v mreži
naselij, |
·
spodbujanje razvoja turizma in drugih oblik prostočasnih dejavnosti, |
·
vzpostavitev privlačnega in varnega bivalnega okolja za vse kategorije
prebivalstva, preprečitev odseljevanja prebivalstva (urejala se bodo
zadostna in kakovostna stanovanjska območja in omrežja družbenih
dejavnosti ter javni prostor), |
·
izgradnja in izboljšava prometnega in kolesarskega omrežja, |
·
izgradnja in izboljšava komunalnega, energetskega in
telekomunikacijskega omrežja. |
·
zagotavljanje ustrezne poplavne varnosti, ki na obravnavanem območju
predstavlja največji omejitveni faktor razvoja, |
·
spodbujanje uporabe alternativnih virov energije, |
·
zagotavljanje trajne rabe naravnih virov, |
·
ohranjanje kulturne krajine, |
·
ohranjanje sklenjenih gozdnih površin, ki zagotavljajo ekološko
ravnovesje v krajini, |
·
ohranjanje in varovanje obstoječih naravnih in kulturnih vrednot v
prostoru. |
|
11.
člen |
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) |
(1) Občina Nazarje se vključuje v regionalni
razvojni program Savinjske regije 2014-2020, ki ima na nivoju regije
opredeljene cilje: trajnostna gospodarska rast, krepitev podjetništva,
obrti skozi samozaposlovanje, kakovost poslovnega in bivalnega okolja,
trajnostno upravljanje z naravnimi viri, samooskrba regije, urejena
trajnostna razvojna infrastruktura in povečanje zaposljivosti delavno
aktivnega prebivalstva. |
(2) Občina Nazarje skupaj s sosednjimi občinami
rešuje svoja in skupna razvojna vprašanja. Naselje Nazarje predstavlja
najpomembnejše gospodarsko območje Zgornje Savinjske doline, kamor se
usmerja nadaljnji razvoj gospodarskih dejavnosti širšega območja. |
|
12.
člen |
(cilji
prostorskega razvoja) |
(1) Naselje Nazarje se bo razvijalo kot lokalno
središče in občinsko središče, kot osrednje upravno, gospodarsko,
zaposlitveno, izobraževalno, kulturno, versko in prometno središče
občine in dela Zgornje Savinjske doline |
(2) Cilji skladnega prostorskega razvoja občine,
opredeljeni ob upoštevanju hierarhično nadrejenih prostorskih aktov,
sektorskih aktov ter temeljnih načel prostorskega razvoja so: |
·
uravnotežen prostorski razvoj naselij glede na njihovo vlogo v omrežju
naselij, z zagotavljanjem površin za razvoj stanovanj ter gospodarskih
in družbenih dejavnosti v naseljih, z zagotavljanjem prostorskih
možnosti za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z gospodarsko
javno infrastrukturo, |
·
zagotavljanje površin in drugih pogojev za razvoj turizma, športa in
rekreacije ter z njimi povezanih spremljajočih dejavnosti, spodbujanje
razvoja sonaravnega turizma, razvoj turizma tudi na podeželju z
vključitvijo obstoječih kmetij, |
·
usmerjanje poselitve v območja naselij, vključno s sanacijo območij
razpršene gradnje ter drugih razvrednotenih območij in ohranjanjem
kmetijske rabe. Preprečuje se nadaljnje širjenje razpršene gradnje. Pri
širjenju poselitve se upošteva izhodišča varovanja narave in naravnih
vrednot, kulturne dediščine, vodnih virov ter najboljših kmetijskih
zemljišč, na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja
vzdržen razvoj, |
·
obnavljanje in dograjevanje prometnega omrežja ter razvoj javnega
prometa, obnavljanje in dograjevanje komunalnega, energetskega in
telekomunikacijskega omrežja ter uvajanje obnovljivih virov energije, |
·
umeščanje kolesarskih, peš in drugih rekreacijskih povezav med
posameznimi območji aktivnosti (turističnih, športno rekreacijskih,
izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd), |
·
zagotavljanje varovanja okolja, ohranjanje narave in krajinskega
prostora tako, da bodo varovane krajinske oblikovne vrednosti prostora,
kvalitete opredeljenih kulturnih krajin in vzdrževan značilni krajinski
in poselitveni vzorec, |
·
ohranjanje in celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezna uporaba
dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja,
vključevanje dediščine v družbeni in gospodarski razvoj občine, |
·
sanacija
degradiranih in ogroženih območij – z ustreznimi hidrotehničnimi ukrepi
se bodo preventivno urejala erozijska območja in druga nestabilna
območja. Zagotovilo se bo urejanje in ohranjanje odtočnega režima in
naravne retencijske sposobnosti obvodnega prostora. Z ukrepi in
ureditvami reke Drete se bo zagotovila večja poplavna varnost na območju
naselij, |
·
okoljski
cilji: zmanjšanje zračnih emisij v prekomerno onesnaženih območjih,
zmanjšanje hrupa, zmanjšanje obremenjevanja prsti in vegetacije,
izboljšanje in ohranjanje kakovosti vodnih virov, zmanjšanje
obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki ter ohranjanje krajinske in
biotske raznovrstnosti, okoljsko informiranje in ozaveščanje. |
|
2.3
ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE |
|
2.3.1
Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti |
|
13.
člen |
(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti) |
(1) Kot prednostna območja za poselitev je
opredeljeno: občinsko središče Nazarje in naselje z elementi lokalnega
središča Šmartno ob Dreti. |
(2) Za potrebe poselitve se zagotavljajo manjše
površine tudi v ostalih naseljih občine. Poselitev se prednostno razvija
v obstoječih naseljih, kjer je že urejena prometna in komunalna
infrastruktura, in sicer kot zapolnitve, zaokrožitve, prenove, sanacije,
ipd. |
(3) Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih
dejavnosti se usmerja na območje Nazarij in Šmartnega ob Dreti. |
(4) Gospodarske dejavnosti se prednostno razvijajo
v okviru obstoječih gospodarskih con v naselju Nazarje, kamor se
postopoma selijo obstoječe dejavnosti iz naselij, moteče za bivanje in
družbene dejavnosti. V gospodarskih conah se prioritetno zagotavljajo
prostorski pogoji za razvoj novih delovnih mest v gospodarskih –
proizvodnih, terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Okoljsko in bivanjsko
manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša
proizvodnja se lahko umeščajo v območja centralnih dejavnosti. |
(5) Za razvoj turizma in rekreacije bo Občina
Nazarje dopolnjevala obstoječo turistično in rekreacijsko
infrastrukturo. Razvoj bo usmerjen v dvig kvalitete ponudbe in
spodbujanje trajnostnih oblik turizma ter njihovo vključevanje v ponudbo
širšega območja Zgornje Savinjske doline. Na celotnem območju občine se
spodbuja razvoj turističnih kmetij. Razvija se izletniški turizem, ki
temelji na povezanosti zgodovinskih, kulturnih in naravnih danosti.
Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s
turističnim pomenom oziroma potencialom: |
·
občinsko
središče Nazarje, |
·
športno
rekreacijski in turistični center Laze, |
·
športno
rekreacijski center Šmartno ob Dreti, |
·
turistično območje Buteko Veniše, |
·
turistično območje Lačja vas, |
·
turistično območje Prihova. |
(6) Odprte in zelene površine - glede na prisotne
kakovostne naravne predele in njihovo bližino do naselij se velik del
ureditev navezuje na zeleni sistem krajine. Nosilne strukture sta reki
Savinja in Dreta s pritoki in z obvodnim prostorom, druge zelene
površine, utrjene površine v naseljih. |
|
2.3.2
Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij |
|
14.
člen |
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) |
(1) Na območju Občina Nazarje je skladno z
registrom prostorskih enot (RPE) opredeljenih 15 naselij: Brdo, Čreta
pri Kokarjah, Dobletina, Kokarje, Lačja vas, Nazarje, Potok, Prihova,
Pusto Polje, Rovt pod Menino, Spodnje Kraše, Šmartno ob Dreti, Volog,
Zavodice in Žlabor. |
(2) Glede na hierarhijo naselij po SPRS so naselja
v Občini Nazarje opredeljena kot: |
·
lokalno
središče / občinsko središče: Nazarje, |
·
naselje
z elementi lokalnega središča: Šmartno ob Dreti, |
·
ostala
naselja. |
(3) Občinsko središče Nazarje se razvija kot
lokalno središče in hkrati občinsko središče z že razvitimi
gospodarskimi conami, stanovanjskimi območji ter javnimi funkcijami
občinskega pomena. Krepi se turistični in gospodarski razvoj, omogočijo
se zadostne površine za proizvodne, obrtne in druge dejavnosti ter nova
delovna mesta. |
(4) Razvoj naselja z elementi lokalnega središča
Šmartno ob Dreti temelji na krepitvi oskrbnih in storitvenih funkcij ter
potrebam bivanja s poudarkom na ohranjanju obstoječih funkcij. Možno je
urejanje objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, ki sodijo v
stanovanjsko območje. Pozornost se posveti sožitju urbane in ruralne
funkcije. |
(5) Posamezna naselja v občini so opredeljena kot
podeželska naselja (Šmartno ob Dreti, Kokarje), saj so pretežno
ruralnega značaja. V njih sta prevladujoča programa bivanje in
kmetijstvo. V teh naseljih je bistveno predvsem ohranjanje prebivalstva
in možnosti za razvoj dejavnosti, ki so združljive s podeželskim
bivalnim okoljem. Tu se ne predvidijo večje širitve območij za gradnjo,
vendar se tem naseljem omogoči prostorski razvoj za potrebe lokalnega
prebivalstva. |
(6) Skladno z ZPNačrt-om ter na osnovi SPRS so bila
naseljem z razvojnimi možnostmi v Občini Nazarje določene funkcije in
sicer na osnovi fiziognomskih, morfoloških, funkcijskih meril in
kazalcev: |
·
druga
urbana naselja: Nazarje, |
·
podeželska naselja: Šmartno ob Dreti, Kokarje, |
·
vasi in
zaselki. |
(7) Glede na funkcije lokalne uprave: |
·
občinsko
središče: Nazarje, |
·
sedež
krajevne skupnosti: Kokarje, Nazarje, Šmartno ob Dreti. |
|
2.3.3
Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji
|
|
15.
člen |
(temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji) |
(1) Občina Nazarje ni neposredno umeščena na
nobenem izmed evropskih prometnih koridorjev. S svojo lego ne
predstavlja večje vloge v regionalnem prometnem vozlišču, niti ni
umeščena v bližini najpomembnejših slovenskih prometnih vozlišč. |
(2) Primarno cestno omrežje v občini predstavljata
regionalni cesti R1-225 (odsek 1248 Radmirje - Mozirje) in R3-697 (odsek
5514 Nazarje – Gornji Grad). Sekundarno cestno omrežje pa tvorijo
lokalne ceste (LC) in javne poti (JP). Lokalne ceste na območju naselja
Nazarje se razvrstijo v podkategorije: zbirne mestne ali krajevne ceste
(LZ) ter mestne ali krajevne ceste (LK). |
(3) Na območju Občine Nazarje ni železniškega
omrežja. |
(4) Na območju Občine Nazarje je načrtovana gradnja
državnih kolesarskih povezav (DKP), ki tvorijo državno in regionalno
omrežje kolesarskih povezav. DKP tvorijo hrbtenico kolesarskih povezav v
občini, na katero se navezujejo lokalne kolesarske povezave. Uredi se
daljinska kolesarska povezava v smeri vzhod – zahod, kot del državne
kolesarske povezave. Obstoječe in nove kolesarske povezave se povezujejo
in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene.
Kolesarsko omrežje na območju občine se načrtuje sočasno z načrtovanjem
novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. Za urejanje se v
čim večji meri izkoristijo ustrezne obstoječe ceste in poti, nasipi in
podobno. Omrežja se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje. V vseh
pomembnejših naseljih se zagotovi površine za varno odvijanje
kolesarskega in peš prometa. |
|
2.3.4
Druga za občino pomembna območja |
|
16.
člen |
(druga
pomembna območja) |
Druga pomembna območja v Občini Nazarje so: |
·
Zadrečka
dolina kot nacionalno prepoznavno območje z vidika kulturnega in
simbolnega pomena kulturne krajine, |
·
območja
prepoznavnih naravnih kvalitet prostora (naravne vrednote, zavarovana
območja, območja Nature 2000 (Menina, Savinja Grušovlje - Petrovče,
Tinetova jama), ekološko pomembna območja (Menina planina, Dobrovlje –
Čreta, Savinja – Letuš, Savinja med Radmirjem in Nazarjami), varovalni
gozdovi, |
·
območja
ustvarjenih kvalitet prostora (naselbinske dediščine in ostale zvrsti
kulturne dediščine: arheološka, memorialna, profana stavbna, sakralna
stavbna in sakralno profana stavbna dediščina), |
·
voda in
obvodni prostor (Savinja s pritoki, Dreta s pritoki), |
·
območja
za obrambo (Menina planina - območje možne izključne rabe). |
|
17.
člen |
(območje urbanističnega načrta) |
Urbanistični načrt (UN) se je izdelal za naselje
Nazarje. |
|
2.4
ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA |
|
18.
člen |
(splošne določbe za razvoj gospodarske infrastrukture) |
(1) Gospodarska javna infrastruktura (GJI) se bo
razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega
razvoja. Občina razvija GJI tako, da je zagotovljena trajna, kakovostna
in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen
družbeni in prostorski razvoj ter možnost za postopno izenačevanje
nivoja uslug in komunalnega standarda med urbaniziranimi in podeželskimi
območji. Katastri in druge evidence GJI se dopolnjujejo ob vsakokratnih
novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij. |
(2) Na območjih, ki bodo strateško načrtovana za
bodoče novo opremljanje ali preurejanje bo potrebna predhodna ali
sočasna celovita ureditev GJI. Obnova infrastrukturne opreme bo
načrtovana po načelu celovitosti opreme posameznih območij. |
|
2.4.1
Prometna infrastruktura |
|
19.
člen |
(cestno omrežje) |
(1) Cestno omrežje Občine Nazarje tvorijo:
|
·
regionalna cesta R1-225, odsek 1248 Radmirje - Mozirje, |
·
regionalna cesta R3-697, odsek 5514 Nazarje – Gornji Grad, |
·
lokalne
ceste (LC), zbirne mestne in krajevne ceste (LZ), mestne in krajevne
ceste (LK) in javne poti (JP). |
(2) Predvidena je rekonstrukcija regionalne ceste
R3-697 Nazarje – Gornji Grad v naselju Nazarje, ki obsega tudi: |
·
ureditev
pločnikov (delno obojestranskih), |
·
preureditev križišča Zadrečke in Lesarske ceste v krožišče, |
·
preureditev križišča regionalne ceste z ulicama Pod Slatino in
Dobletinsko ulico v krožišče, |
·
ureditev
obojestranskih avtobusnih postajališč. |
(3) Predvidena je rekonstrukcija regionalne ceste
R1-225 Radmirje – Mozirje, ki obsega preureditev križišča regionalne
ceste z dovozno cesto na območje industrijsko-obrtne cone Prihova in
javne poti JP 782481 (R1 225 – Vajdi) v štirikrako krožišče. |
(4) Na območju Občine Nazarje se rekonstruirajo
ostali odseki regionalnih cest (R), lokalne ceste (LC), zbirne mestne
ali krajevne ceste (LZ), mestne in krajevne ceste (LK) in javne poti
(JP), ter gradijo novi odseki cest, ki omogočajo dovoz do obstoječih in
novih poselitvenih in drugih območij. |
(5) Javne ceste in poti se načrtujejo, gradijo in
rekonstruirajo z ustreznimi prečnimi profili, opremo in oblikovanjem
glede na kategorijo ceste in poti. V sklopu gradnje in rekonstrukcije
javnih cest se uredijo križišča, avtobusna postajališča in javna
razsvetljava ter kolesarske steze in hodniki za pešce. |
(6) Na območju naselij, kjer to prostor dopušča, je
karakteristični profil regionalnih cest (R), lokalnih cest (LC), zbirnih
mestnih in krajevnih cest (LZ) ter mestnih in krajevnih cest (LK)
sestavljen iz voznih pasov, zelenih ločevalnih pasov ter kolesarske
steze in hodnika za pešce. Na delih javnih cest in poti, ki potekajo
preko stanovanjskih območij, v bližini objektov centralnih dejavnosti
ter na območjih in ob objektih kulturne dediščine in varstva narave se
načrtujejo in gradijo ustrezni elementi za umirjanje prometa. |
(7) Obvezno je potrebno varovati in zagotavljati
optimalne koridorje obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo. |
|
20.
člen |
(omrežje kolesarskih povezav) |
(1) Na območju Občine Nazarje so v okviru
obstoječih cestnih povezav opredeljene kolesarske povezave – ravninske
poti: |
·
Mozirje
– Radmirje, |
·
Nazarje
– Gornji Grad ob regionalni cesti, |
·
Nazarje
– Gornji Grad po vaseh, |
·
navezava
Žlabor – Dobletina, |
·
navezava
Kokarje - Lačja vas, |
(2) Prav tako v okviru obstoječih cestnih povezav
so opredeljene kolesarske povezave – cross country poti: |
·
po
Dobroveljski planoti, |
·
navezava
Čreta – Paragojnik – Letuš, |
·
navezava
Nazarje – Urban – Čreta, |
·
Lačja
vas – Zg. Pobrežje – Brdo, |
·
Sp.
Kraše – Brdo, |
·
Šmartno
ob Dreti – Lipa, |
·
navezava
Šmartno ob Dreti – Menina, |
·
navezava
Lipa – Špitalič, |
·
po
Šmartnem ob Dreti, |
·
Prihova
– Žabja pot. |
(3) Načrtovana je gradnja državnih kolesarskih
povezav (DKP), ki tvorijo državno in regionalno omrežje kolesarskih
povezav: |
·
daljinske kolesarske povezave (DKP R8) Kamnik – Radmirje - Mozirje –
Velenje - Dobrna – Vojnik na odseku od Mozirja do Radmirja po Lesarski
cesti, Žlaborski poti, Samostanski poti in Ob Savinji. |
(4) Na območju Občine Nazarje je načrtovana gradnja
občinskih kolesarskih povezav (OKP), ki se navezujejo na državno in
regionalno omrežje kolesarskih povezav: |
·
javna
pot za kolesarje (KJ) Nazarje – Gornji Grad po regionalni cesti,
lokalnih cestah in javnih poteh. |
(5) Na območju Občine Nazarje se zgradi omrežje
kolesarskih povezav, kot kolesarske steze ob obstoječih, novih in
rekonstruiranih javnih cestah ali kot kolesarske poti. Kolesarske
povezave se navezujejo na omrežje državnih in regionalnih kolesarskih
povezav ter na obstoječe omrežje kolesarskih povezav v naseljih. Za
njihovo urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste, poti,
visokovodni nasipi in podobno. |
|
21.
člen |
(omrežje pešpoti in drugih rekreacijskih poti) |
(1) Občina Nazarje bo v vseh naseljih zagotavljala
površine za varno odvijanje peš prometa. Hodniki za pešce se dogradijo
na vseh regionalnih in posameznih lokalnih cestah na odsekih skozi
naselja, kjer dopuščajo prostorske možnosti. |
(2) Na območju Občine Nazarje so v rekreativne,
turistične namene in edukativne namene obstoječe in predvidene peš
povezave: |
·
tematska
pot - učna pot Samostanski hrib, |
·
rekreativna pot Mozirje – Nazarje – Rečica, |
·
Lončarska pot, |
·
Čebelarska pot Šmartno, |
·
tematska
pot Rovt pod Menino, |
·
planinske poti. |
(3) Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske,
konjeniške in podobne poti se urejajo in povezujejo v povezan sistem
pešpoti v rekreativne in turistične namene in v omrežje državnih in
regionalnih poti. Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij
peš povezav. |
|
22.
člen |
(železniško omrežje) |
Na območju Občine Nazarje ni železniškega omrežja. |
|
2.4.1.1
Mirujoči promet |
|
23.
člen |
(mirujoči promet) |
(1) V naseljih Nazarje in Šmartno ob Dreti je
potrebno zgraditi in zagotoviti ustrezno število parkirnih mest. |
(2) Ustrezno število parkirnih mest se izgradi v
okviru javnih površin in v stanovanjskih soseskah. Gradnja novih javnih
in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za
zaposlene in obiskovalce ter stanovalce. |
(3) Parkirišča na prostem se tam, kjer je to mogoče
načrtujejo in urejajo kot del zelenih površin z vodoprepustnimi
površinami in intenzivno zasaditvijo drevja. |
(4) Parkirišča za avtobuse in tovorna vozila,
njihovo servisiranje in garažiranje, se ureja izven stanovanjskih
območij in območij centralnih dejavnosti in sicer v sklopu gospodarskih
con, ob prometnicah z navezavo na državne cesta ali glavne mestne ceste. |
(5) Parkirišča za avtodome se zagotavljajo v
bližini turističnih destinacij in glavnih prometnih povezav. Parkirne
prostore za avtodome se umešča tudi v območju kampov in v okviru
turističnih kmetij ob upoštevanju območij varovanj, vizur in kulturne
krajine. |
|
2.4.1.2
Letališča in heliporti |
|
24.člen |
(letališča in heliporti) |
(1) Na območju Občine Nazarje ni obstoječih ali
predvidenih letališč. Občina Nazarje se ne nahaja v vplivnem območju
katerega od slovenskih letališč, glede na predvideno in obstoječo mrežo
letališč. |
(2) Heliporti in začasni heliporti za potrebe
pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč se lahko urejajo na urejenih
zelenih površinah znotraj naselij, na nepozidanih stavbnih zemljiščih
znotraj naselij, na kmetijskih površinah v neposredni bližini naselij in
na strehi zdravstvenega doma. |
|
2.4.1.3
Plovba po celinskih vodah |
|
25.
člen |
(plovba po celinskih vodah) |
Na odsekih rek Savinje in Drete, kjer vodne razmere
in predpisi o plovnem režimu dopuščajo plovbo, je ta dopustna v
rekreacijske namene s plovili brez motornega pogona. Za potrebe vodnega
prometa v rekreacijske namene se na določenih mestih uredijo dostopi do
vode in privezi za čolne. |
|
2.4.1.4
Javni potniški promet |
|
26.
člen |
(javni
potniški promet) |
(1) Javni potniški promet predstavlja avtobusni
promet, ki poteka kot medkrajevni promet proti Celju, Velenju, Gornjemu
Gradu in Solčavi. Zaradi specifike prostora in majhne gostote
prebivalstva lokalni potniški promet ni urejen. |
(2) Med sosednimi občinami se vzpostavi učinkovit
medobčinski javni potniški promet z vozlišči na avtobusnih postajah v
Mozirju in v Gornjem Gradu. Obstoječa postajališča se prenovijo. |
(3) V naselju Nazarje se obojestranska avtobusna
postajališča nahajajo: |
·
ob
regionalni cesti R1-225 Radmirje – Mozirje v Prihovi, |
·
ob
regionalni cesti R3-697 Nazarje – Gornji Grad (Zadrečki cesti) v
središču Nazarij, za katero je predvidena rekonstrukcija postajališča na
zahodni strani ceste in prestavitev postajališča na vzhodni strani ceste
na novo lokacijo proti severu. |
(4) Ostala avtobusna postajališča se nahajajo ob
regionalni cesti R3-697 Nazarje – Gornji Grad v naseljih in zaselkih
Kokarje, Lačja vas, Pusto Polje, Spodnje Kraše, Zgornje Kraše, Šmartno
ob Dreti in Volog. |
|
2.4.2
Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura |
|
2.4.2.1
Oskrba s pitno vodo |
|
27.
člen |
(oskrba s pitno vodo) |
(1) Občina Nazarje bo zagotavljala stalno in
kakovostno oskrbo s pitno vodo poseljenih območij v občini tako, da bo
pri svojem razvoju ščitila vse vodne vire in izvajala gradnje novega ter
vzdrževanje, dograjevanje, ureditev in modernizacijo objektov
obstoječega vodovodnega omrežja. |
(2) Posamezna naselja se s pitno vodo oskrbujejo iz
javnega distribucijskega vodovoda. |
(3) Voda za oskrbo s pitno vodo za javni vodovod se
zagotavlja iz vodnih zajetij Letošč, Kraple, Zlati studenec, Bela,
Zgornji Potočnik in Potesna. |
(4) Večji del razpršene poselitve, predvsem v višje
ležečih predelih občine, se oskrbuje z vodo iz lastnih vodnih zajetij.
Zaselke in samotne kmetije, ki jih ne bo mogoče priključiti na sistem
oskrbe z vodo iz javnega omrežja, se bodo oskrbovala preko lastnih
zajetij, vendar je treba bodoči prostorski razvoj na teh območjih
omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru. |
|
2.4.2.2
Vodni viri |
|
28.
člen |
(vodni
viri) |
(1) Na območju Občine Nazarje so z odloki
zavarovana vodovarstvena območja vodnih virov: |
·
Letošč -
Odlok o določitvi varstvenega območja in ukrepov za varstvo pitne vode
zajetja Letošč (Uradni list SRS, št. 8/79), |
·
Gornji
Grad - Odlok o varovanju pitne vode v zajetjih na območju občine Gornji
grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 2/99, 30/16), |
·
Merince
1, Merince 2 in Tešova 1 - Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v
Občini Vransko in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list RS, št.
22/01). |
(2) V odlokih so določeni poleg območja zajetja
naslednji varstveni pasovi: |
·
ožji, 2.
varstveni pas s strogim režimom zavarovanja, |
·
širši,
3. varstveni pas s higiensko tehničnim režimom zavarovanja. |
(3) Za izboljšanje oskrbe z vodo in bolj zanesljivo
zagotavljanje pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja je treba
preučiti možnost zagotavljanja oskrbe s pitno iz novih vodnih virov. Za
ta namen se preuči možnost izkoriščanja obeh vodnih virov na Čreti.
Poiščejo se tudi novi morebitni vodni viri. |
|
2.4.2.3
Odvajanje in čiščenje odpadne vode |
|
29.
člen |
(odvajanje in čiščenje odpadne vode) |
(1) Za odvajanje in čiščenje meteornih in fekalnih
vod je zgrajeno primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje, ki se
priključi na čistilno napravo v Mozirju. Kanalizacijski sistem odvaja
odpadne vode s prispevnega območja naselij Nazarje in Prihova. |
(2) Na območju Za samostanom je izgrajen
kanalizacijski sistem in mala biološka čistilna naprava za potrebe
objektov na tem območju. |
(3) Dogradijo se obstoječi sistemi odvajanja in
čiščenja odpadne vode. Na območjih predvidenih širitev naselja je
potrebno dograditi obstoječe omrežje. Na območjih z mešanim sistemom
odvajanja komunalnih voda se dolgoročno predvidi izgradnja ločenega
sistema. Kanalizacijsko omrežje se razvija prvenstveno v osrednjem
dolinskem delu občine, prednostno na območju strnjenih naselij. |
(4) Na območju poselitve, ki je opremljeno z javno
kanalizacijo, se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo. |
(5) Na območju razpršene poselitve, manjših
zaselkov in posameznih objektov oziroma izven območij strnjenih naselij
se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih in
manjših sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni in manjši
sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora,
zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov
blata. Do izgradnje kanalizacije in kjer ni planirana izgradnja javne
kanalizacije, se komunalne odpadne vode tako odvajajo ločeno od ostalih
vod v male komunalne čistilne naprave ali nepretočne greznice. |
(6) Odvajanje padavinskih voda je potrebno
predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni
odtok padavinskih voda z urbanih površin (zadrževanje padavinskih voda
pred iztokom v površinske odvodnike ali kanalizacijo). Na območjih, kjer
geološka sestava omogoča ponikanje, se predvidi ponikanje padavinskih
vod. |
|
2.4.2.4
Ravnanje z odpadki |
|
30.
člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1) Občina Nazarje bo zagotavljala celovit sistem
ravnanja z odpadki v katerega bodo vključena vsa gospodinjstva,
negospodarske in gospodarske dejavnosti. Na lokalni ravni se zagotovi
izvajanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru in v
zbiralnicah nenevarnih frakcij (ekološki otoki). Spodbuja se umeščanje
skupnih odjemnih mest za odpadke. Deponiranje odpadkov se izvaja na
ustreznem centru ravnanja z odpadki. |
(2) Evidentira in sanira se divja odlagališča
odpadkov, pripravi sanacijske načrte, ter izvaja ustrezne omilitvene
ukrepe. |
|
2.4.2.5
Oskrba z energijo |
|
31.
člen |
(oskrba z energijo) |
(1) Zasnova oskrbe občine z energijo bo temeljila
na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in skladno z lokalnim
energetskim konceptom. |
(2) Občina Nazarje bo zagotavljala učinkovito in
racionalno rabo energije na celotnem območju občine. Spodbuja se uporaba
obnovljivih virov energije: lesna biomasa, sončna energija, geotermalna
energija in druge ter navezava na daljinsko ogrevanje. |
(3) Spodbuja se učinkovito in racionalno rabo
energije ter uporabo obnovljivih virov energije na celotnem območju
občine. |
|
2.4.2.6
Elektroenergetsko omrežje |
|
32.
člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1) Prenosno elektroenergetsko infrastrukturo na
območju Občine Nazarje sestavljajo: |
·
daljnovod 20 kV Mozirje – Nazarje (srednje napetostno omrežje), |
·
razdelilna transformatorska postaja RTP Nazarje. |
(2) Na območju občine so predvideni naslednji
posegi v prenosno elektroenergetsko omrežje: |
·
rekonstrukcija obstoječe RTP Nazarje, |
·
rekonstrukcija daljnovoda 20 kV Mozirje – Nazarje v daljnovod 110 kV. |
(3) Za distribucijo električne energije na manjših
razdaljah služi srednje napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20
kV in omrežje transformatorskih postaj. |
(4) Za izvajanje načrtovanih novih omrežij se
prednostno ohranjajo obstoječi koridorji. Elektro energetske koridorje
se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge
infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in
na območjih kulturne dediščine se prednostno predvidi kabliranje le teh.
Pri razvoju energetskih sistemov se upošteva načela varstva bivalnega in
drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Razvoj energetskih
sistemov mora temeljiti na varčni in smotrni rabi prostora ob ohranjanju
in razvoju prostorskih potencialov za druge rabe prostora. |
(5) Umeščanje energetskih objektov in naprav v
prostor se načrtuje tako, da se kolikor je le mogoče upošteva značilne
naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne
značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute. |
(6) Predvideni elektroenergetski vodi in naprave se
umeščajo s srednjeročnimi letnimi plani investicij z ozirom na kritične
razmere v elektroenergetskem omrežju in v skladu z Razvojem
elektrodistribucijskega omrežja (REDOS 2040, št. študije 2180/3). |
|
2.4.2.7
Plinovodno omrežje |
|
33.
člen |
(plinovodno omrežje) |
Na območju Občine Nazarje ni izgrajenega ali
predvidenega plinovodnega omrežja. |
|
2.4.2.8
Daljinsko ogrevanje |
|
34.
člen |
(daljinsko ogrevanje) |
(1) V občini Nazarje je izveden sistem daljinskega
ogrevanja, ki pokriva pretežen del območja naselja Nazarje. Kotlovnica,
ki za energent uporablja lesno biomaso, se nahaja v območju proizvodne
cone Glin Nazarje. |
(2) Predvidena je širitev omrežja daljinskega
ogrevanja (toplovoda) na industrijsko cono Prihova - dograditev in na
območje Pod Slatino. |
|
2.4.2.9
Obnovljivi viri |
|
35.
člen |
(obnovljivi viri) |
(1) Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije
na celotnem območju Občine Nazarje, pri čemer se zagotavlja, da bodo
objekti in ureditve prostorsko usklajeni, da bo njihova vizualna
izpostavljenost čim manjša in da z njimi ne bodo povzročeni negativni
vplivi na okolje. |
(2) Na področju ogrevanja objektov in sanitarne
vode se ob obvezni uporabi ekološko sprejemljivih goriv (les, lesna
biomasa, utekočinjen naftni plin, lahko kurilno olje), spodbuja uporaba
obnovljivih virov ogrevanja (fotonapetostni sistemi za pridobivanje
električne energije iz sonca ter za ogrevanje sanitarne vode,
geotermalno ogrevanje ipd). Usmerja se v izgradnjo nizko energijskih
stavb, pasivnih stavb, sanacijo sistemov ogrevanja, namestitev toplotnih
črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne vode. |
(3) Pri sistemih izrabe sončne energije za
proizvodnjo elektrike in toplote imajo prednost postavitve sončnih
elektrarn na objekte (ob upoštevanju varstvenih režimov), predvsem
strehe objektov večjih razsežnosti. Sončne elektrarne na tleh se umešča
samo na degradiranih površinah. |
(4) Obstoječe male hidroelektrarne se ohranjajo.
Gradnja malih hidroelektrarn je dopustna na krajinsko manj
izpostavljenih lokacijah in sicer v okviru prenove obstoječih objektov
(mlini, žage ipd.) pod pogojem, da objekti ohranijo bistvene morfološke
značilnosti in kvalitete vodotokov in obvodnega prostora. Gradnja na
območju povirnih delov vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih
vrednot, kjer ni mogoče zagotavljati ekološko sprejemljivega pretoka, ni
dopustna. Morebitne gradnje malih hidroelektrarn je treba utemeljiti na
podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije
določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene
ukrepe. |
|
2.4.2.10 Komunikacijska infrastruktura |
|
36.
člen |
(komunikacijska infrastruktura) |
(1) V Občini Nazarje se zagotovita povečana
mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se internetne
priključke za gospodinjstva, ki še nimajo dostopa do svetovnega spleta. |
(2) Skladno s potrebami in razvojem poselitve se
izvede rekonstrukcija, posodobitev oziroma izgradnja novega
komunikacijskega omrežja. Postopno se povečuje opremljenost z omrežji
optičnih kablov ter pokritost z radijskim in digitalnim televizijskim
signalom, signalom za mobilno telefonijo ter drugimi signali. |
(3) Za umeščanje v prostor in gradnjo
komunikacijske infrastrukture se prvenstveno uporabljajo površine
obstoječega javnega dobra. Ker se v prihodnje pričakuje povečanje
števila baznih postaj, je treba umestitev v prostor ter pokrivanje
območja s signalom skrbno načrtovati predvsem zaradi naravnega okolja in
izraženih krajinskih vrednot ter varovanih objektov in območij kulturne
dediščine. |
|
2.4.2.11 Druga področja GJI |
|
37.
člen |
(pokopališča) |
V Občini Nazarje so tri pokopališča v naseljih
Nazarje (staro ob samostanu in novo) in Šmartno ob Dreti. |
|
2.4.2.12 Grajeno javno dobro |
|
38.
člen |
(ureditev javnih površin v naseljih) |
V Nazarjah se uredi zeleni sistem (parki, zelenice,
igrišča) in ohrani značilne drevorede, zasaditve ter posamezno drevje.
Uredijo se kolesarske in pešpoti. V naselju se predvidi izgradnja
otroških igrišč. |
|
39.
člen |
(zasnova javnih površin zunaj naselij) |
Vzpostavijo se rekreacijske površine, kolesarske
poti in pešpoti v naravnem okolju. Tematske poti (sprehajalne,
planinske, učne ipd) povezujejo naravno in kulturno dediščino ter
značilnosti v prostoru. |
|
2.5
OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z
NJIMI PROSTORSKO POVEZANA |
|
40.
člen |
(območja naselij) |
(1) Občina Nazarje je do sprejetja tega odloka
svoje težnje po prostorskem razvoju zagotavljala s prostorskim planom iz
leta 2002, kjer je v smislu uravnoteženega prostorskega razvoja
poselitev usmerjala v območja, ki so bila opredeljena kot območja za
poselitev, ki se jih ohranja in opredeli kot okvirna območja naselij
(ON) v tem OPN. |
(2) Na območju občine je opredeljenih 19 območij
naselij (ON): |
·
Brdo:
BR_1, |
·
Dobletina: DO_1 |
·
Kokarje:
KO_1, KO_2, |
·
Lačja
vas: LA_1, LA _2, LA_3 |
·
Nazarje:
NA_1, |
·
Potok:
PO_1, |
·
Pusto
Polje: PU_1, |
·
Spodnje
Kraše: SP_1, SP_2, |
·
Šmartno
ob Dreti: ŠM_1, ŠM_2, ŠM_3, |
·
Volog:
VO_1, |
·
Žlabor:
ŽL_1, ŽL_2, ŽL_3. |
(3)V naselja se v minimalnem obsegu vključujejo
posamezni objekti na neposrednem robu naselij. Na območjih naselij, kjer
so predvidene širitve v skladu s strateškim delom OPN in konceptualnim
delom urbanističnega načrta, se v ta območja vključijo tudi posamični
objekti razpršene gradnje. |
|
41.
člen |
(razpršena gradnja) |
Na območju Občine Nazarje se pojavlja razpršena
gradnja, ki pomeni takšno razmestitev objektov, da med njimi ostajajo
nepozidana ali kmetijska zemljišča, to je gradnjo z nizko gostoto
naselitve ter s stihijsko ali parcialno ureditvijo naselij. Povečini gre
za posamezne objekte ob strnjenih naseljih ali na novih lokacijah sredi
kmetijskih zemljišč. Pogoste so tudi skupine objektov ob naseljih ali na
ločenih lokacijah (vizualna degradacija) neustrezne namembnosti. |
|
42.
člen |
(območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje) |
(1) Znotraj območja Občine Nazarje je opredeljenih
več območij sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v območje
obstoječega naselja. Kriteriji so določeni glede na prostorsko
povezanost območja sanacije z obstoječim naseljem (funkcionalna in
oblikovna), neracionalno izrabo prostora, vizualno degradacijo,
negativne vplive na kulturno dediščino, naravne vrednote in biotsko
raznovrstnost, ogrožanje vodnih virov, potencialno ogroženih območij ter
nezadostno izrabljeno komunalno opremljenost. |
(2) Območja sanacije razpršene gradnje, ki se
vključijo v območje obstoječega naselja, obsegajo naslednje ON po
posameznih naseljih: |
·
Brdo:
BR_1, |
·
Dobletina: DO_1, |
·
Kokarje:
KO_1, KO_2, |
·
Spodnje
Kraše: SP_1, |
·
Šmartno
ob Dreti: ŠM_2, |
·
Volog:
VO_1, |
·
Žlabor:
ŽL_1, ŽL_2. |
|
43.
člen |
(območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje) |
Na območju Občine Nazarje ni območij sanacije
razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje. |
|
44.
člen |
(območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno
zaključeno območje poselitve) |
Na območju Občine Nazarje ni območij sanacije
razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno zaključeno območje
poselitve. |
|
45.
člen |
(ostala območja razpršene gradnje) |
Razpršena gradnja se v izvedbenem delu OPN prikaže
kot fundus objekta (informacija o dejanskem stanju) oziroma je brez
oznake v grafičnem delu. |
|
2.6
OKVIRNA OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE |
|
46.
člen |
(okvirna območja razpršene poselitve) |
(1) Območja razpršene poselitve se pojavljajo
predvsem na vznožjih hribovitih območij v severnem in predvsem v južnem
delu Občine Nazarje. Morfologija poselitve ima značilnosti avtohtone
poselitve, predvsem obstoječe kmetije ali kasnejše novogradnje, vendar
so v tem območju tudi primeri razpršene gradnje. Na območju Občine
Nazarje so območja poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavljajo
avtohtoni vzorec poselitve. Predstavljajo jih predvsem: |
·
samotne
kmetije, zaselki, razložena in raztresena naselja, |
·
lovski
dom, planinski domovi, |
·
objekti
s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, znamenja
ipd.). |
(2) Razpršena poselitev se pojavlja tudi v
dolinskem delu poselitve v okolici strnjene poselitve. |
|
2.7
USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO |
|
2.7.1
Notranji razvoj naselja |
|
47.
člen |
(notranji razvoj naselij) |
(1) Pri načrtovanju prenove in zgoščevanja naselij
je potrebno upoštevati identiteto naselja ali njegovega dela. |
(2) Naselja se bodo praviloma razvijala navznoter.
Notranji razvoj naselja ima prednost pred širjenjem na nova območja. |
(3) Obstoječi, opuščeni ali neprimerni objekti in
opuščena industrijska, prometna in druga degradirana območja v naseljih
se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, ki jih po urbanistični in
krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni
smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Pri tem je treba
upoštevati namembnost in oblikovne značilnosti. |
(3) Površine za gradnjo se določijo na območjih, ki
imajo ustrezne naravne in ustvarjene razmere. Ob tem se zagotavlja
uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju in
povezave z odprto krajino. |
(4) Razvoj poselitve je potrebno osredotočiti na
izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih območjih
poselitve. Za notranji razvoj naselij je pomembno: |
·
ustvarjanje nove kvalitetnejše rabe urbanega prostora, |
·
ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture urbanega prostora, |
·
ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine. |
(5) Pri notranjem razvoju naselij je treba
ohranjati kulturne in krajinske kvalitete, še posebej v naseljih, ki so
varovana kot naselbinska dediščina (Kokarje). |
(6) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna
zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih
gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično
ponudbo. |
(7) Pri komunalnem opremljanju naselij je potrebno
trase podzemnih infrastrukturnih vodov združevati v skupne koridorje. |
|
2.7.2
Prenova naselij |
|
48.
člen |
(prenova naselij) |
(1) Prenova ima prednost pred novogradnjo v
naseljih, ki so del širše prostorske identitete in predstavljajo
kvalitetno stavbno dediščino, še posebno, če imajo njeni deli kljub
določenim degradacijam v zadostni meri ohranjene značilne sestavine.
Načrtuje se ponovno ali novo primerno rabo obstoječe stavbne strukture
in zgrajene infrastrukture. |
(2) Prenova bo morala postati oblika urbanističnega
urejanja naselja, ki poleg prostorskih ciljev vključuje tudi možnosti za
gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše
bivanje ob upoštevanju vseh omejitev ter se izvaja v morfološko in
funkcionalno zaokroženih območjih. S prenovo jeder, bivanjsko in
funkcijsko neustreznih delov naselij ali posameznih stavb se mora
ohranjati in izboljševati kakovost bivalnega okolja, vzpostavljati
ponovno rabo opuščenih območij in sanirati degradirana območja. Prenova
naj vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih
spomenikov. S prenovo se poiščejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo
notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omeji širjenje naselja. |
(3) Zagotovi se delna prenova naselij, ki so po
merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot zavarovana vaška
jedra. |
(4) Prenova se zagotovi tudi v degradiranih
območjih naselij, kjer naj se prenovijo razvrednotena območja in bolje
izkoristijo neizkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se območja
naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo
okolje. Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem
s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin in odprtega prostora v
naseljih. Pri načrtovanju prenove je treba upoštevati ohranjeno
identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine. |
(4) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in
druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij.
Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve,
gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. ter
druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se
varujejo tako, da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki
morajo biti strokovno utemeljene. |
(5) Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali
sanacijo objektov ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter območja
naselij, ki vidno degradirajo prostor. |
(6) Naselja, katerih deli so opredeljeni za delno
prenovo so: |
·
Kokarje:
KO_1, |
·
Nazarje:
NA_1. |
|
2.7.3
Širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave |
|
49.
člen |
(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave) |
(1) Prostorske možnosti za razvoj bo Občina Nazarje
zagotavljala tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij.
Širitev poselitve se navezuje na zgoščanje in zaokrožanje poselitvenih
območij z večjimi sklopi parcel ter vzporednimi izboljšavami prometnih
povezav in komunalnih ureditev. Za območja širitve naselij so namenjene
površine za načrtno usmerjanje poselitve, ki jih ni mogoče zagotoviti z
aktiviranjem prostih oziroma nezadostno izkoriščenih površin ali s
prenovo površin znotraj naselja. |
(2) Občina Nazarje načrtuje širitev naselij skladno
s kriteriji iz državne strategije in s tem zagotavlja pogoje za razvoj
stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, za večjo socialno
varnost, za večjo konkurenčnost naselja, za delovanje trga nepremičnin
in za razvoj različnih poslovnih, turističnih in storitvenih dejavnosti. |
(3) Razvoj naselij se usmerja ob upoštevanju meril
in strokovnih podlag za poselitev. Širitve naselij se načrtujejo
praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, na dobro dostopnih
lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih
omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih
zemljišč in predvsem na podeželju, tudi kot posamična stavbna zemljišča. |
(4) Nova območja za pozidavo se lahko v omejenem
obsegu načrtujejo na območjih, kjer bo zagotovljena dostopnost,
organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in
kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja. |
(5) V občinskem središču Nazarje in naselju z
elementi lokalnega središča Šmartno ob Dreti ali na ustreznih lokacijah
v njihovi bližini je treba zagotavljati možnosti za stanovanjsko
gradnjo, kot tudi za gospodarske in družbene dejavnosti ter šport in
rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično
zanimivih lokacijah. |
|
2.7.4
Razvoj dejavnosti po naseljih |
|
50.
člen |
(razvoj dejavnosti po naseljih) |
(1) V ON NA_1 se prepletajo različne dejavnosti, s
čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila
in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti
se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga
druge. |
(2) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se
umeščajo v obstoječe gospodarske cone znotraj ON NA_1, prioritetno se
usmerjajo v severnem delu naselja (Glin, Prihova). |
(3) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se
usmerjajo v občinsko in lokalno središče ter v naselje z elementi
lokalnega središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in
dobra dostopnost (razvit javni potniški promet, kolesarske in pešpoti). |
(4) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se
umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja ter
spremljajoče in dopolnilne dejavnosti. |
(5) V vaških naseljih so dopustne dejavnosti,
povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z
bivanjem, po prostorsko - urbanistični preveritvi pa tudi druge
dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje. Mogoč je razvoj
centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški
domovi ipd, ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja), družbenih
dejavnosti (vrtci, šole, domovi obšolskih dejavnosti), turističnih
dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr.
apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju)
ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo
dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju. Ohranjajo se obstoječe
dejavnosti. |
|
2.7.5
Sanacija razpršene gradnje |
|
51.
člen |
(sanacija razpršene gradnje) |
(1) Na območjih razpršene gradnje se preprečuje
nadaljnja razpršena gradnja. |
(2) Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena
gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev,
oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni
promet. |
(3) Razpršena gradnja, predvsem posamične
stanovanjske hiše zunaj naselij, se sanira s komunalnim opremljanjem,
lahko pa tudi z zgoščevanjem, kjer je to urbanistično in krajinsko
sprejemljivo. |
|
2.7.6
Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve |
|
52.
člen |
(ohranjanje območij razpršene poselitve) |
(1) Na območjih, kjer je razpršena poselitev
opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje
ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno
opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo
namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti
območja razpršene poselitve. Pri načrtovanju objektov je potrebno
upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov in velikost objektov
ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino. |
(2) Ohranja se razpršena poselitev kot tip
poselitve, ki jo opredeljuje veliko število v prostoru razpršenih malih
naselij, ki jih tipološko uvrščamo v razdrobljena, razpršena,
raztresena, razpostavljena in razložena naselja kot del avtohtone
poselitve. Znotraj opredeljenih enot razpršene poselitve bodo možni
posegi skladno z določili za obravnavano EUP. |
|
53.
člen |
(načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij
naselij) |
Zunaj območja naselja se lahko načrtujejo naslednje
prostorske ureditve in posamezni posegi v prostor, ki jih zaradi njihove
funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in: |
·
ki
neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti, |
·
ki so
namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska
javna infrastruktura), |
·
ki so
namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro), |
·
za
izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in
varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti
krajine, |
·
za namen
športa in rekreacije, |
·
za rabo
naravnih dobrin, |
·
za
namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so
te prostorske ureditve v pristojnosti občine. |
|
2.7.6.1
Urbanistično oblikovanje naselij |
|
54.
člen |
(urbanistično oblikovanje naselij) |
(1) Ohranja se prepoznavnost naselij kot celot.
Arhitekturna prepoznavnost se ustvari z načrtnim notranjim razvojem in
prenovo naselij. Poseben poudarek je na vzdrževanju oziroma
vzpostavljanju kvalitete javnih površin kot prostora, kjer naj bi se
odvijalo družbeno dogajanje. Novi posegi znotraj navedenih območij in v
njihovi neposredni okolici morajo dosledno upoštevati oblikovne in
morfološke značilnosti območja. Ureditve v predvidenih območjih naj
povzemajo strukturne značilnosti sosednjih območij. Višinski gabariti
naj praviloma ne presegajo gabaritov obstoječe pozidave. |
(2) Prenove in novogradnje se urbanistično in
arhitekturno prilagajajo obstoječi kakovostni strukturi tako, da se
zagotavlja tipološka enotnost. V območju jedra naselja se novi objekti
prilagajajo tradicionalni strukturi, v vseh ostalih območjih pa je
dovoljeno uvajanje sodobnih arhitekturnih principov oblikovanja, ki pa
morajo biti v sozvočju z obstoječimi. |
(3) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij
se upošteva značilnosti tradicionalnega stavbarstva z namenom
vzpostavljanja kakovostnih ambientov pokrajine in ohranjanja avtohtonih
oblik poselitve. Varuje se robove naselij kot delov kulturne krajine.
|
|
2.7.6.2
Koncept prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan
urbanistični načrt |
|
55.
člen |
(urbanistični načrt) |
Za Nazarje se prostorski razvoj načrtuje na podlagi
urbanističnega načrta. |
|
56.
člen |
(zasnova razvoja naselja Nazarje) |
(1) Koncept razvoja naselja: |
·
naselje
Nazarje (ON NA_1) so manjše urbano naselje, v katerem je prevladujoča
neagrarna zaposlitev prebivalstva in urbana raba prostora. Razvijalo se
bo skladno s svojo vlogo v omrežju naselij kot lokalno središče z večjim
deležem stanovanjskih območij, potrebnim deležem centralnih, oskrbnih,
turističnih, športnih in proizvodnih območij ter z zagotovljeno višjo
stopnjo komunalne oskrbe in ukrepov za varstvo okolja. V funkciji
lokalnega središča ima pomembno, tudi medobčinsko gravitacijsko vlogo v
smislu zagotavljanja delovnih mest (poslovno proizvodne dejavnosti). |
·
Zasnova
območja centralnih dejavnosti predvideva: |
·
Osrednja
območja centralnih dejavnosti se nizajo ob regionalni cesti proti
Gornjemu Gradu v centru naselja. Druga območja centralnih dejavnosti
predstavlja območje samostana, območje za vzgojo in izobraževanje v
južnem delu, centralne dejavnosti znotraj industrijsko obrtne cone
Prihova in stanovanjsko poslovno območje ob križišču z regionalno
cesto Radmirje – Mozirje. Centralne dejavnosti se razvijajo v obstoječih
območjih. |
·
Zasnova
območja stanovanj predvideva: |
·
Večje
območje stanovanjskih površin se nahaja v južnem delu naselja. Zahodno
od regionalne ceste je območje eno in dvostanovanjskih individualnih
objektov, kjer se predvidijo širitve proti zahodu. Vzhodno od nje so
večstanovanjski objekti. Skrajni severni del območja UN (Prihova) in
južni del naselja (Dobletina) predstavljata starejše raščeno
stanovanjsko območje, tudi s kmetijsko dejavnostjo. Na vzhodnem robu je
območje eno stanovanjskih individualnih objektov Za samostanom. |
·
Zasnova
proizvodnih območij predvideva: |
·
Gospodarske cone zavzemajo velik del naselja, osrednji del naselja je
območje proizvodne cone Glin, za katero se predvidi prenova kompleksa.
Severno se med Savinjo in regionalno cesto Radmirje – Mozirje nahaja
industrijsko obrtna cona Prihova, kjer je skladno z veljavnim OPPN še
možen notranji razvoj. Na skrajnem severovzhodnem robu pa je proizvodni
kompleks. Tudi zanj se predvidi notranji razvoj, zaradi katerega pa so
potrebne širitve parkirnih površin na sosednja območja. |
(2) Koncept prometnega omrežja in javnega
potniškega prometa: |
·
Skozi
naselje potekata dve regionalni cesti in sicer R1-225 Radmirje – Mozirje
in R3-697 Nazarje – Gornji Grad. Regionalna cesta Radmirje – Mozirje
poteka skozi severni del naselja. Predvidena je preureditev obstoječega
štirikrakega križišča na odcepu za območje industrijsko obrtne cone
Prihova v krožišče (skladno z veljavnim OPPN Prihova). Regionalna cesta
Nazarje – Gornji Grad poteka od odcepa z regionalne ceste Radmirje –
Mozirje proti jugu skozi celo naselje (Savinjska cesta in Zadrečka
cesta). Predvidena je rekonstrukcija regionalne ceste, ki obsega
ureditev pločnikov (delno obojestranskih), preureditev križišča Zadrečke
in Lesarske ceste v pet krako krožišče, preureditev križišča regionalne
ceste z ulicama Pod Slatino in Dobletinsko ulico v štirikrako krožišče,
ureditev obojestranskih avtobusnih postajališč. |
·
Na
območjih širjenja poselitve se bodo izgrajevale nove lokalne ceste, ki
bodo napajale nove dele naselja. Za potrebe dostopov do novih območij se
oblikujejo nove ulice. Obstoječe lokalno cestno omrežje je potrebno
rekonstruirati in dopolniti v območjih notranjega razvoja. Prednostno se
omrežje predvidenih in obstoječih cest opremi s peš in kolesarskimi
povezavami. |
·
Preko
območja UN potekata dve regionalni kolesarski povezavi Mozirje –
Radmirje, ki poteka po Lesarski cesti, Žlaborski poti, Samostanski poti
in Ob Savinji in kolesarska povezava Nazarje – Gornji Grad ob regionalni
cesti. |
·
Omrežje
predvidenih in obstoječih cest se opremi s kolesarskimi povezavami. |
·
Javni
potniški promet predstavlja avtobusni promet, ki poteka kot medkrajevni
promet proti Celju, Velenju, Gornjemu Gradu in Solčavi. Obojestranska
avtobusna postajališča se nahajajo ob regionalni cesti Radmirje –
Mozirje v Prihovi in ob regionalni cesti Nazarje – Gornji Grad
(Zadrečki cesti) v središču Nazarij. V sklopu rekonstrukcije odseka
regionalne ceste Nazarje – Gornji Grad (Zadrečke ceste) je predvidena
rekonstrukcija postajališča na zahodni strani ceste in prestavitev
postajališča na vzhodni strani ceste na novo lokacijo. |
(3) Koncept zelenega sistema naselja |
·
Zeleni
sistem je pomembna kategorija urbanih površin in krajine. Zelene
površine vključujejo varstvo vodnih virov, gozdne površine, kmetijske
površine, varstvo narave, varstvo kulturne dediščine, parke, obvodne
parkovne površine, pokopališča. V okvir zelenih površin sodijo tudi
zelene površine v stanovanjskih soseskah, ob šolah in vrtcih, ob večjih
športno rekreacijskih objektih, ob gospodarskih območjih, le da so te
predmet obravnave podrobne prostorske dokumentacije in niso prikazane na
nivoju OPN, pomenijo pa bistvo kakovosti bivalnega okolja. |
·
Večje
zelene površine se pojavljajo v osrednjem delu naselja, kjer se
pojavljajo kot površine za šport in rekreacijo, tu je tudi športni
center. Možna je tudi širitev športnega centra. |
·
Vzdolž
celotnega poteka vodotokov Savinja in Dreta se skozi celo naselje ohrani
in primerno uredi zeleni pas, ki ima varovalno funkcijo priobalnega pasu
in tudi dodatno za oddih, rekreacijo in šport. Uredijo se pešpoti,
parkovna zasaditev in oprema (klopi, koši za odpadke, javna razsvetljava
ipd.). V čim večji meri se ohrani obstoječa obvodna vegetacija. |
·
Zelena
površina je tudi hrib okoli samostana, preko katere poteka peš dostop do
samostana, izvede se prenova stopnišča skozi gozd. |
·
Novo
pokopališče je na vzhodni strani Samostanskega hriba, staro poleg
samostana. |
·
Zelene
površine v območju večstanovanjskih objektov se ohranjajo in opremijo
kot površine za oddih in otroško igro. |
·
Iz
območja predvidene širitve naselja za stanovanjsko pozidavo Pod Slatino
se uredijo peš dostopi do zelenega pasu ob Savinji na severni strani ter
do Drete na jugovzhodni strani. Glavne prometne smeri se opremijo s
hodniki za pešce in kolesarskimi stezami. Ob regionalni cesti Nazarje –
Gornji Grad se zasadi obojestranski drevored. Vmesne zasaditve
drevoredov se predvidijo tudi na površinah za mirujoči promet. |
(4) Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na
varstvo okolja |
·
Na
območju UN je izgrajeno kanalizacijsko omrežje, ki se priključuje na
čistilno napravo Mozirje. Izvedeno je delno v mešanem in delno v ločenem
sistemu. Na območju OPPN Za samostanom je izgrajena mala biološka
čistilna naprava za potrebo objektov v območju tega OPPN. Na območjih
predvidenih širitev naselja je potrebno dograditi obstoječe omrežje.
Dolgoročno se na območju celotnega naselja izgradi ločen sistem
odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda. |
·
Na
območju UN odvoz komunalnih odpadkov opravlja koncesionar za ravnanje z
odpadki, odlaganje odpadkov se vrši na ustrezni center za ravnanje z
odpadki. Za papir, steklo, kovinske in plastične odpadke poteka zbiranje
preko zbiralnic ločenih frakcij embalaže. |
·
Hrupu so
izpostavljena stanovanjska območja v bližini proizvodnih območij. Nova
stanovanjska območja se ne vzpostavljajo na stičnih mestih s
proizvodnimi območji. |
(5) Lokalni energetski koncept |
·
V občini
Nazarje je izveden sistem daljinskega ogrevanja z lesno biomaso, ki
pokriva pretežen del območja UN. Predvidena je širitev omrežja
daljinskega ogrevanja (toplovoda) na industrijsko cono Prihova -
dograditev in novo naselje Pod Slatino. |
·
V čim
večji meri se kot energent ogrevanja pri novogradnjah ali
rekonstrukcijah v območju UN uporabi daljinsko ogrevanje v kombinaciji z
obnovljivimi viri energije (les, biomasa, geotermalna energija, sončna
energija…). |
(6) Koncept opremljanja z gospodarsko javno
infrastrukturo |
·
Skladno
z določili 18. do 39. člena tega odloka. |
|
2.8
USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI |
|
2.8.1
Usmeritve za razvojna območja za posamezne dejavnosti, vezane na naravne
vire |
|
57.
člen |
(splošne usmeritve) |
(1) Razvoj dejavnosti v krajini, ki so vezane na
naravne vire se načrtujejo na tistih območjih, kjer so za razvoj najbolj
ugodni pogoji. Dejavnosti v krajini se načrtujejo na način, da se z
razvojem ohranja obstoječe krajinske značilnosti in krajinsko
topologijo, da se zagotavlja trajno izkoriščanje naravnih virov in
naravnih dobrin, da se preprečuje zaraščanje kmetijskih površin s čimer
se ohranjanja kmetijska raba oziroma kmetijska proizvodnja in z njo
povezana kulturna krajina ter da se ob sočasnemu gospodarskemu razvoju
in razvoju poselitve zagotavlja vzdržna raba prostorskih potencialov. |
(7) Cilji prostorskega razvoja krajine so: |
·
ohraniti
in obnavljati tradicionalne krajine in tradicionalne razmestitve
posameznih krajinskih elementov. Pri načrtovanju dejavnosti v krajini se
upošteva predvsem značilne krajinske vzorce. |
·
izkoristiti in vzdrževati potencial za sedanje in prihodnje dejavnosti v
krajini, |
·
zagotoviti varno, privlačno in prijetno bivalno okolje. |
(3) Na celotnem območju Občine Nazarje se
prostorska razmerja med posameznimi rabami v krajini ohranjajo
(kmetijske, gozdne površine) kot tudi posamezne dejavnosti, ki so vezane
na naravne vire: kmetijstvo, gozdarstvo, vode, naravne vrednote, turizem
in rekreacijo. |
|
2.8.1.1
Zasnova kmetijstva |
|
58.
člen |
(zasnova kmetijstva) |
(1) Občina Nazarje bo ohranjala kmetijska zemljišča
z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske
dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo najboljših kmetijskih zemljišč.
Ključne usmeritve za razvoj kmetijstva v občini so: |
·
spodbujanje osnovne kmetijske proizvodnje v smislu spodbujanja vlaganja
v objekte, novo tehnologijo in izboljšavo zemljišč, |
·
ohranjanje in spodbujanje naravi prijaznega kmetijstva, tj. spodbujanje
obnove travniških sadovnjakov in pridelave sadja, spodbujanje
integriranega poljedelstva in vrtnarstva, uvajanje paše na kmetijah, |
·
spodbujanje sonaravnega in ekološkega kmetovanja, |
·
spodbujanje razvoja čebelarstva, |
·
usmeritev v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. |
(2) Zasnova kmetijskih površin opredeljuje
najboljša in druga kmetijska zemljišča. Na območjih s slabšim
pridelovalnim potencialom se razvija dopolnilne programe in kmetijsko
dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem
zaraščanja, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter
trajnostno naravnanim turizmom. Na območjih prepoznanih kulturnih in
simbolnih vrednosti kulturne krajine pa se ohranja obstoječo kmetijsko
rabo in krajinske vzorce. |
(3) Na območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami
(hribovita, strma in slabše dostopna območja) je potrebno spodbujati
kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske
dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in trajnostno
naravnani turizem, kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko
pridelavo. |
(4) Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki
predstavljajo temelj proizvodnje hrane, je mogoča predvsem kmetijska
raba. Druga kmetijska zemljišča je mogoče v skladu z usmeritvami tega
dokumenta predvideti tudi za nekmetijske namene. Na kmetijskih površinah
se lahko izvajajo agromelioracije in druge zemljiške operacije zunaj
zavarovanih območij ohranjanja narave skladno s predpisi, ki urejajo
kmetijska zemljišča. |
(5) Nove infrastrukturne objekte se umešča v
kmetijski prostor tako, da se najmanj prizadenejo najboljša kmetijska
zemljišča. Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim
večji meri izkoristijo obstoječe ceste in poti. Trase infrastrukturnih
objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območja
sklenjenih kmetijskih površin, zlasti najkvalitetnejših njivskih
površin, hkrati pa naj se z novimi posegi ne drobi posestna struktura. |
(6) Kmetijska dejavnost mora upoštevati in se
prilagajati vsem potrebnim omejitvam zaradi varstva vodnih virov, ne
glede na to, ali so vodovarstvena območja določena ter ali gre za vir
pitne vode za javno ali lastno oskrbo s pitno vodo. |
|
2.8.1.2
Usmeritve za razvoj gozdarstva in varstvo gozdov |
|
59.
člen |
(zasnova gozdarstva) |
(1) Zasnova gozdnih površin opredeljuje poleg
večnamenskih lesno–proizvodnih gozdov še varovalne gozdove, ki so
državnega pomena. Kot varovalni gozdovi so razglašeni tisti gozdovi, ki
v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje
ležeča zemljišča, pa tudi tisti gozdovi, pri katerih je izjemno
poudarjena katerakoli druga ekološka funkcija. |
(2) Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s
poudarjeno lesno–proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih
zemljišč, pri čemer je odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami
potrebno uskladiti s službami, pristojnimi za varstvo gozdov. |
(3) Na območjih z gozdom se ohranjajo sklenjene
gozdne površine, v predelih zaraščajočih površin pa se ustvari razvojne
možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd
prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varuje gozdne otoke
in gozdne koridorje. |
(4) Občina Nazarje bo ohranjala gozdove, ki so
naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih
potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem
prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki
onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij
gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustni.
|
(5) Posege v gozdni prostor je potrebno usmerjati
na robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo,
oziroma na območja zaraščajočih se površin kot povratne rabe kmetijskih
površin. Primernost posegov, določenih s predpisi o urejanju prostora,
krčitve gozdov in izkoriščanja za potrebe paše je potrebno oceniti glede
na ovrednotenje funkcije gozdov. V večje sklenjene gozdne komplekse, še
posebej kjer so poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi
v gozd in gozdni prostor za namene razpršene poselitve niso dopustni.
Izjema so manjši objekti za potrebe gozdarstva in lova. V gozdnem
prostoru se smejo urejati kolesarske in pešpoti, namenjene rekreaciji
prebivalstva. |
(6) Pri načrtovanju površin osnovnih namenskih rab
stanovanj, proizvodnih dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so
prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, ob
površinah obstoječe namenske rabe gozda, je potrebno vzdolž površin
osnovne namenske rabe gozda načrtno predvideti tudi varnostno oskrbni
pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi
vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda. |
(7) V okolici pomembnejših vodnih virov je potrebno
ohraniti naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa
na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je
strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje
materiala in zasipavanje. |
(8) Posamično oziroma razpršeno lociranje objektov
v gozdnem prostoru, katerih raba ni v skladu z osnovno namensko rabo
gozdnega prostora, ni dovoljeno. |
(9) V območjih za poselitev, kjer je v naravi še
gozd, je do skrčitve gozda treba upoštevati predpise o gozdovih in
gozdarstvu. |
|
2.8.1.3
Usmeritve za upravljanje z vodami |
|
60.
člen |
(upravljanje z vodami) |
(1) Na področju vodnega gospodarstva so glavne
naloge načrtno gospodarjenje z vodo, zaščita vodnih virov, izboljšanje
odtočnega režima in nadaljevanje urejanja vodotokov na najbolj kritičnih
mestih, odpravljanje posledic erozije in hudourniškega delovanja ter
ohranjanje in izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih vod. |
(2) Vode se načeloma izkorišča za oskrbne,
gospodarske in rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo
varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja,
obnovljivosti naravnega vira ter varstva ekološkega, krajinskega in
doživljajskega pomena voda v krajini. Na Savinji in Dreti se dopušča
športna plovba s plovili brez motorja (kajak, kanu, raft ipd). |
(3) Z vidika varovanja voda ter vodnega in
obvodnega prostora so predlagani sledeči ukrepi in usmeritve: |
·
zagotavljanje protipoplavnih ukrepov na Savinji in Dreti s pritoki in
ostalih vodotokih, |
·
varovanje naravnega in sonaravnega odtočnega režima voda, |
·
varovanje podzemnih vod, |
·
zagotavljanje dolgoročnih in trajnih proti erozijskih ukrepov. |
(4) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah
1. reda (Savinja) 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda
(ostali vodotoki v občini) pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča.
Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja
sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča. |
(5) Na vodnem ali priobalnem zemljišču posegi
oziroma gradnja niso dovoljeni, razen v primerih, ki jih določa Zakon o
vodah. |
(6) Obstoječe naravne retenzijske površine
(poplavne površine izven naselij) je potrebno zavarovati pred nadaljnjo
degradacijo oziroma poselitvijo. |
(7) Ohranjati in vzdrževati je potrebno
vegetacijske pasove ob vodotokih (hrbtenica zelenih sistemov v območjih
intenzivne urbane ali agrarne rabe, preprečevanje širjenja površinskega
onesnaženja v vodotoke). Na območjih kmetijskih obdelovalnih površin se
na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove
(širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski
proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah
kmetijstva in dobro kmetijsko prakso. Prepovedano je gnojenje ali
uporaba sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v tlorisni
širini 15 metrov od meje bregov voda 1. reda, in 5 metrov od meje bregov
voda 2. reda. |
(8) Naravne vodotoke ohranjati v pretežni meri v
naravnem stanju, ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti vodotokov z
brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd. Renaturacija reguliranih
vodotokov, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer so
predvidene večje rekreacijske površine ali v zaščitenih naravnih
območjih, kjer imajo vodotoki velik pomen v krajinskem, ambientalnem in
ekološkem smislu. |
(9) Območja rekreacije na vodi na Savinji in Dreti
se ureja na način, da upoštevajo morfološke značilnosti voda in da
rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine. |
|
2.8.1.4
Zasnova turizma in rekreacije |
|
61.
člen |
(turizem in rekreacija) |
(1) Razvija se različne oblike turizma, rekreacije
in drugih prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji ohranjanja
narave (pohodništvo, izletništvo, ogled naravnih znamenitosti,
ekoturizem in izobraževanje) in varstvom kulturne dediščine (ogled
kulturnih spomenikov in znamenitosti). Turistične dejavnosti je potrebno
med seboj povezati in dopolnjevati. Objekte za potrebe turizma se umešča
pretežno v območja naselij. |
(2) Prednostna območja za turizem in rekreacijo so: |
·
turistične in prostočasne dejavnosti se načrtujejo na območju turistično
pomembnih naselij, zlasti na območju občinskega središča naselja Nazarje
(oznaka 1 na karti IV/2) ter na obstoječih turističnih območjih na
Venišah (oznaka 3), Lazah (oznaka 2), Lačji vasi (oznaka 4 in 5),
Prihovi (oznaka 9), Šmartno ob Dreti (oznaka 8), |
·
turizem
se usmerja tudi na območje Menina ter na območja kmetij v Zavodicah, na
Čreti in Rovtu pod Menino, kjer se turizem razvija predvsem kot
dopolnilna dejavnosti na kmetijah, |
·
kulturni
oziroma doživljajski turizem se usmerja in razvija v naselbinskih jedrih
Nazarje, Kokarje in Šmartno ob Dreti, pa tudi v drugih naseljih s
pomembnimi objekti kulturne dediščine, na drugih turističnih točkah in
območjih povezanih s predstavitvijo kulturne dediščine (arheološka
območja in na območju s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na
nacionalni ravni - Zadrečka dolina), na območjih naravnih vrednot ter na
drugih krajinsko kvalitetnih območjih. |
(3) Območja za oddih, rekreacijo in šport so razen
v območjih za turizem tudi: |
·
območje
športnega parka Nazarje (oznaka 7), |
·
območje
športnega parka Laze (oznaka 2), |
·
območje
športnega parka Šmartno ob Dreti (oznaka 8), |
·
mreža
planinskih poti in domov (Planinski dom na Farbanci, oznaka 6) |
·
vse
zelene obvodne površine ob Savinji in Dreti, kjer se ureja povezan
sistem pešpoti, zlasti na območju naselja Nazarje. |
(4) Za povezovanje omenjenih območij se načrtujejo
sprehajalne in kolesarske poti, znotraj posameznih območij pa tudi
tematske in učne poti. Na celotnem območju občine se urejajo tematske
poti za kolesarjenje, pohodništvo in jahanje. Pri načrtovanju poti se
upoštevajo turistično in rekreacijsko pomembna območja ter kulturne in
naravne vrednote v občini. |
(5) Spodbuja se povečanje spektra turistične
ponudbe tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turističnimi
proizvodi) kot količinsko (predvsem več nočitvenih kapacitet različnih
vrst). |
(6) Izkorišča se obstoječe historične objekte za
preureditev v nastanitvene in druge turistične objekte (profana stavbna
dediščina). |
|
2.8.1.5
Mineralne surovine |
|
62.
člen |
(mineralne surovine) |
Na območju Občine Nazarje ni obstoječih ali
predvidenih območij na katerih se izkoriščajo mineralne surovine. V
primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih
območjih bo občina izdelala predhodne preveritve in utemeljitve ali je
smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot
območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je
potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt. |
|
2.8.2
Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih, kjer se ohranjajo
in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z
vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti |
|
63.
člen |
(ohranjanje prepoznavnosti) |
(1) Na območjih naravnih kakovosti je treba
ohranjati krajinske prvine in naravne procese ter rabo prostora, s
katero bodo ohranjene najpomembnejše prvine prepoznavnosti in naravne
kakovosti. Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma prostora bo Občina
Nazarje zagotavljala na celotnem območju, predvsem pa na območjih
ohranjanja narave, na območjih kulturne dediščine in na območju Zadrečke
doline kot območje nacionalne prepoznavnosti, z vidika kulturnega in
simbolnega pomena krajine in zaradi velike gostote kulturne dediščine in
prepletanja človeških in naravnih elementov; varuje se zlasti krajinsko
zgradbo, tipologijo krajinskih prvin in povezavo s stavbno in
naselbinsko dediščino. Za prepoznavnost prostora občine je treba
zagotavljati predvsem ohranjanje gozdnih območij, zgradbo in simbolne
pomene krajin ter značilne arhitekturne člene ter njihovo umeščenost v
prostor (cerkve na vrhovih gričev, skupine kozolcev). |
(2) Za območja prepoznavnosti oziroma njihove dele,
za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo zanje podane razvojne pobude,
se izdelajo OPPN, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih
preveritvah in utemeljitvah. |
|
64.
člen |
(kulturna dediščina) |
(1) Na območju Občine Nazarje se nahaja 45
registriranih enot kulturne dediščine. |
(2) V Občini Nazarje se z načrtovanjem prostorskega
razvoja zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezno
uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in
ob tem obravnava dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja
in hkrati kot razvojni dejavnik in prostorski potencial. |
(3) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka
dediščina, naselbinska dediščina, sakralna stavbna dediščina, profana
stavbna dediščina, spominska dediščina) in glede na status (kulturni
spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina).
|
(4) Občina Nazarje ima bogato kulturno dediščino.
Pri načrtovanih posegih se na podlagi veljavne področne zakonodaje
upošteva varstvene režime za registrirano kulturno dediščino in njena
vplivna območja. Varstvene režime in usmeritve, ki veljajo za posamezno
enoto kulturne dediščine se upošteva pri pripravi enot urejanja
prostora, opredeljevanju namenske rabe in prostorskih izvedbenih
pogojev. |
(5) Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine
se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem
podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki
s prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, urejanje
infrastrukture. |
(6) Poleg objektov dediščine se s ciljem ohranitve
ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in
možnosti delovanja dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine,
določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu
stanja prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni
spomeniki se varujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar
predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske
podobe in ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V
vplivnem območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je tu
izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja. |
(7) Kulturna dediščina se varuje, ohranja in
predstavlja na kraju samem. V izjemnih primerih, če ni nobene druge
možnosti več, se lahko varstvo stavbne dediščine zagotavlja tudi v tako
imenovanem muzeju na prostem. |
(8) Ohranja se stavbna dediščina na podeželju, ki
se v največji možni meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi
določenega območja. Kulturna dediščina se vključuje v tematske kulturne
ali rekreacijske poti, v katere se po možnosti vključujejo tudi objekti
in območja spominske dediščine. |
(9) Pri varovanju arheološke dediščine se
zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki
rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij. Novi posegi v prostor se
arheološkim najdiščem izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča
znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti
drugih rešitev in le na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških
raziskav. |
(10) Na območju stavbne dediščine ali v njihovi
bližnji okolici se ne umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja
obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo dejavnosti, ki bi
predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada. |
|
65.
člen |
(ohranjanje
narave) |
(1) Ohranjanje narave je treba zagotavljati na
celotnem območju občine, predvsem pa na območjih, ki imajo na podlagi
predpisov s področja ohranjanja poseben status: |
·
lokalna
zavarovana območja, |
·
naravne
vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska
geomorfološka, geološka, hidrološka, ekosistemska); naravne vrednote se
varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih
vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni
drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali
opravljanje dejavnosti), |
·
biotska
raznovrstnost - varujejo se rastline, živali in habitatni tipi ter
prvine biotske raznovrstnosti krajine (ohranjajo, razvijajo in ponovno
vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so
pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na obravnavanem območju
se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni
travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v
odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah,
vrtače), |
·
ekološko
pomembna območja; na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja
alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi
njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov
ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v
drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim
manjši (Menina planina, Dobrovlje – Čreta, Savinja – Letuš, Savinja med
Radmirjem in Nazarjami), |
·
posebna
varstvena območja - območja Natura 2000 (Menina, Savinja Grušovlje -
Petrovče, Tinetova jama). |
(2) V občini Nazarje je črna točka za dvoživke v
Prihovi na regionalni cesti R1-225, odsek 1248 Radmirje – Mozirje. Kot
omilitveni ukrep se ob najmnožičnejši selitvi izvede akcijo postavitve
začasnih ograd ob cestah ter prenašanja dvoživk. |
|
2.8.3
Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite
in reševanja |
|
66.
člen |
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite
in reševanja) |
(1) Na območju Občine Nazarje so naslednja območja
potencialnih naravnih nesreč: poplavna območja, plazovita in erozijska
območja, potresna območja. Na območjih z izrazito naravno dinamiko se bo
varne življenjske razmere omogočalo s sanacijo žarišč naravnih procesov
in omejevanjem razvoja, sorazmerno glede na izrazitost in pogostost
naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove
materialne dobrine. |
(2) Poplavna območja v Občini Nazarje so v obvodnem
prostoru Savinje in Drete ter njenih pritokov. Za zagotavljanje večje
poplavne varnosti in za zadrževanje visokih voda izven območij
obstoječih naselij bo potrebno na Dreti in Pahtinovem potoku načrtovati
suhe zadrževalnike oziroma druge ustrezne ukrepe (čiščenje prodišč,
gradnja novih in vzdrževanje obstoječih objektov vodne infrastrukture:
jezovi, nasipi, zadrževalniki, pragovi ipd). Manjši zadrževalniki ter
posamezni prodni usedalniki se lahko predvidijo tudi na vseh
problematičnih pritokih Drete, v kolikor se izkaže, da so ti potrebni.
|
(3) Vsa območja za zaščito in reševanje na območju
Občine Nazarje so opredeljena v načrtih zaščite in reševanja.
|
(4) Za primer naravnih in drugih nesreč se
zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah
obstoječih pokopališč v Nazarjah in v Šmartnem ob Dreti. Ruševine se
odložijo na območju namenjenemu ravnanju z odpadki v Podhomu v sosednji
občini Gornji Grad. V kolikor te površine ne zadoščajo za odlaganje, se
dodatne površine naknadno določijo na drugih kmetijskih zemljiščih izven
zavarovanih območij ter izven varstvenih in ogroženih območij
(vodovarstvena, poplavna, erozijska, plazovita). Ob množičnem poginu
živali se kadavri pokopavajo na območju gozdov. |
|
2.8.4
Območja in objekti za potrebe obrambe |
|
67.
člen |
(območja in objekti za potrebe obrambe) |
(1) Območje možne izključne rabe prostora za
potrebe obrambe je območje, primarno namenjeno drugim potrebam. V
izrednem ali vojnem stanju in krizi ter v miru za usposabljanje pa se ta
območja lahko uporabi za obrambne potrebe, oziroma so za obrambne
potrebe v souporabi. |
(2) Na območju Občine Nazarje je za potrebe obrambe
opredeljeno območje možne izključne rabe Menina planina. |
|
2.9
USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ |
|
68.
člen |
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) |
(1) Razvoj dejavnosti in raba prostora sledi
kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne
prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim
predelom. Posamezne namenske rabe zemljišč iz veljavnih prostorskih
aktov so podlaga za razporeditev novih ali ohranitev obstoječih
dejavnosti. |
(2) V izvedbenem delu OPN se določijo območja
naslednjih namenskih rab zemljišč: |
·
stavbna
zemljišča, |
·
kmetijska zemljišča, |
·
gozdna
zemljišča, |
·
vodna
zemljišča, |
·
druga
zemljišča, ki se delijo še na podrobnejše namenske rabe. |
(3) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi
opredeljenih stavbnih zemljišč prostorskega plana iz leta 2002 in
območij predvidenih za širitev stavbnih zemljišč, širitev naselij in
sanacijo območij razpršene gradnje. |
(4) Meja namenske rabe kmetijskih in gozdnih
zemljišč se povzame po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije, OE Nazarje,
ki temeljijo pretežno na evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih
zemljišč. |
(5) Podrobnejša namenska raba kmetijskih zemljišč
(najboljša in druga kmetijska zemljišča) se določijo na podlagi prikaza
teh zemljišč v veljavnem planskem aktu Občine Nazarje. |
(6) Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza
teh zemljišč v veljavnem zemljiško katastrskem prikazu. Ostale vodne
površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna se opredelijo po
pretežni namenski rabi prostora in ne kot območja celinskih voda, pri
čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu
ter vodotoke in stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s
pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz
zakonodaje s področja voda. |
|
2.10
USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV |
|
69.
člen |
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) |
(1) PIP so določeni za celotno območje Občine
Nazarje, razen za območja, kjer so predvideni OPPN. |
(2) PIP določajo vrste dopustnih posegov v prostor
glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego
objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje objektov, merila za
parcelacijo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za
celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj
poselitvenih območij ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov. |
|
3
IZVEDBENI DEL |
|
3.1
ENOTE UREJANJA PROSTORA |
|
70.
člen |
(enote
urejanja prostora) |
(1) Celotno območje Občine Nazarje se deli na enote
urejanja prostora (EUP). Te so opredeljene skladno z namensko rabo
prostora. Obsegajo posamezna naselja, dele naselij, druga zaključena
območja ter celotno območje odprtega prostora. |
(2) Označevanje EUP: |
·
EUP so
za območja naselij označene z dvočrkovno oznako posameznega naselja, ki
izhaja iz imena naselja po registru prostorskih enot (RPE) in zaporedne
številke enote (npr. BR-1), |
·
EUP za
območje za potrebe obrambe se označi z oznako OB-1, |
·
EUP za
odprti prostor so označene z oznako OP in zaporedno številko (npr.
OP-1), |
(3) Za posamezne EUP so v prilogi 2 določeni: |
·
način
urejanja posegov v prostor, ki je lahko: |
·
urejanje
s splošnimi PIP določenimi v tem OPN (74. do 122. člen odloka), |
·
urejanje
s predvidenimi OPPN, za katere so določeni PIP, ki veljajo za posege v
prostor do sprejema OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN ali |
·
urejanje
z veljavnimi IPA z navedbo IPA na območjih, kjer ostanejo v veljavi (ZN,
UN, LN, OPPN) in se urejajo v celoti skladno s temi IPA, |
·
podrobnejša namenska raba prostora, glede na katero so določeni PIP za
tipologijo zazidave, dopustne dejavnosti, dopustne gradnje in druga
dela, dopustni objekti in pogoji glede velikosti in oblikovanja (priloga
1), |
·
podrobnejši PIP, ki lahko veljajo v EUP poleg splošnih PIP, razen kadar
jih izrecno spreminjajo (priloga 2). |
(4) Za posege v prostor veljajo vse omejitve, ki
jih določajo varstveni in drugi režimi, določeni s predpisi in so
razvidni iz Prikaza stanja prostora. |
|
3.2
OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA |
|
71.
člen |
(namenska raba prostora) |
(1) Območje Občine Nazarje se glede na osnovno
namensko rabo prostora deli na: |
·
območja
stavbnih zemljišč, |
·
območja
kmetijskih zemljišč, |
·
območja
gozdnih zemljišč, |
·
območja
voda. |
(2) Območja osnovne namenske rabe se delijo na
območja podrobnejše namenske rabe. Vrste namenskih rab na območju Občine
Nazarje so prikazane v naslednji preglednici: |
|
Območja osnovne namenske rabe |
Območja podrobnejše namenske rabe |
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska
raba glede na tipologijo gradnje znotraj urbanističnih načrtov
naselij |
Oznaka |
Opis |
Oznaka |
Opis |
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
S |
OBMOČJA STANOVANJ,
ki so namenjena bivanju in spremljajočim
dejavnostim. |
|
|
SS |
Stanovanjske površine,
ki so namenjen bivanju brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi. |
SSv |
Večstanovanjske stavbe |
SK |
Površine podeželskega naselja,
ki so namenjene površinam kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. |
|
|
C |
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI,
ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in
družbenim dejavnostim ter bivanju. |
|
|
CU |
Osrednja območja centralnih dejavnosti,
kot so območja historičnega ali novih
jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih,
izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter
bivanje. |
|
|
CD |
Druga območja centralnih dejavnosti,
kjer prevladuje določena dejavnost, razen
stanovanj. |
CDv |
Verski objekti s pripadajočimi površinami |
I |
OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI,
ki so pretežno namenjene industrijskim,
proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim
dejavnostim. |
|
|
IG |
Gospodarske cone,
ki so namenjene obrtnim, skladiščnim,
prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. |
|
|
B |
POSEBNA OBMOČJA,
ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot
so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno. |
|
|
BT |
Površine za turizem,
ki so namenjene hotelom, bungalovom in
drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev. |
|
|
BC |
Športni centri so športne površine
in objekti,
ki so namenjeni športnim aktivnostim in
športnim prireditvam |
|
|
Z |
OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN,
ki so namenjena preživljanju prostega časa,
predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti
bivanja. |
|
|
ZS |
Površine za oddih, rekreacijo in šport,
ki so namenjene oddihu, rekreaciji in
športom na prostem. |
|
|
ZD |
Druge urejene zelene površine,
kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo
funkcijo. |
|
|
ZK |
Pokopališča,
ki so namenjena površinam za pokop in
spominu na umrle. |
|
|
P |
OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN,
ki so namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja prometa. |
|
|
PC |
Površine cest |
|
|
PO |
Ostale prometne površine |
|
|
E |
OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE,
ki so namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja energetike. |
|
|
O |
OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE,
ki so namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih
voda ter ravnanja z odpadki. |
|
|
A |
POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE
kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini,
nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov,
razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in
razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij
(manjša gručasta naselja). |
Ak |
Površine razpršene poselitve namenjene
pretežno kmetijski dejavnosti |
|
RAZPRŠENA GRADNJA,
kot zemljišče pod stavbo izven območij
stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju). |
|
|
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K1 |
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
|
K2 |
DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
|
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
G |
GOZDNA ZEMLJIŠČA,
kot so zemljišča, porasla z gozdnim
drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju
gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o
gozdovih določena kot gozd. |
|
|
OBMOČJA VODNIH ZEMLJIŠČ |
V |
OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA,
ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s
področja rabe voda. |
|
|
VC |
Celinske vode |
|
|
|
72.
člen |
(razpršena gradnja) |
(1) V EUP z namensko rabo G, K1 in K2 so
evidentirani posamični obstoječi objekti razpršene gradnje kot
stavbišča, ki so v grafičnem delu OPN prikazana kot fundus objekta, na
podlagi podatkov iz katastra stavb. Če stavbišče obstoječega zakonito
izgrajenega objekta ni vrisano v grafičnem delu OPN, zanj veljajo enake
določbe kot za vrisane objekte. |
(2) Za zakonito izgrajene objekte, kot tudi
zemljišča, na katerih stojijo, velja, da jim pripada zemljišče namenjeno
gradnji iz veljavnega upravnega dovoljenja (funkcionalno zemljišče,
gradbena parcela), objektom izgrajenim pred letom 1967 pa zemljišče
namenjeno gradnji v velikosti obstoječega stavbišča z dodano površino
1,5 površine stavbišča. |
|
3.3
DOPUSTNA IZRABA PROSTORA |
|
73.
člen |
(dopustna izraba prostora) |
(1) Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med
zazidano površino in celotno površino parcele namenjene gradnji,
opredeljen je v prilogi 1 po posameznih namenskih rabah. Vrednosti iz
priloge 1 se izjemoma lahko prekoračijo, če pomenijo večjo kakovost
prostora in se zadovoljijo potrebe po zelenih in prometnih površinah. |
(2) V tlorisno površino stavb se štejejo tudi
nezahtevni in enostavni objekti. |
(3) Za stavbe splošnega družbenega pomena v območju
centralnih dejavnosti ter za stanovanjske stavbe za posebne potrebe se
faktor zazidanosti določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo
posamezno področje dejavnosti in lahko odstopa od predpisanih. |
|
3.4
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
|
74.
člen |
(prostorski izvedbeni pogoji) |
(1) PIP, ki jih določa ta odlok, so: |
·
splošni
PIP, ki veljajo na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se
urejajo z veljavnimi IPA in določajo pogoje glede namembnosti in vrste
posegov v prostor, lege objektov, velikosti, oblikovanja, parcelacije,
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb in varovanja zdravja (74. do 122.
člen in priloga 1), |
·
podrobnejši PIP, ki lahko veljajo v EUP poleg splošnih PIP, razen kadar
jih izrecno spreminjajo (priloga 2), |
·
PIP na
območju predvidenih OPPN, ki veljajo za posege v prostor do sprejema
OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN (priloga 2). |
(2) Za posege v prostor veljajo vse omejitve, ki
jih določajo varstveni in drugi režimi, določeni s predpisi in so
razvidni iz Prikaza stanja prostora ter opredeljeni v splošnih PIP, ki
urejajo posamezna področja varstvenih in drugih režimov. |
|
3.4.1
SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
|
3.4.1.1
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede dopustnih dejavnosti in
gradnje, lege, velikosti, oblikovanja objektov, zunanje ureditve,
parcelacije in javnih natečajev |
|
75.
člen |
(dopustne dejavnosti) |
Namembnost območja EUP je določena z dopustnimi
dejavnostmi na posameznih namenskih rabah in je opredeljena v prilogi 1.
Dopustne dejavnosti so opredeljene na podlagi predpisov o standardni
klasifikaciji dejavnosti, nekatera poimenovanja v tem odloku združujejo
več kategorij iz predpisa. V primeru, ko določena dejavnost znotraj
dopustne dejavnosti ni dopustna, je to v prilogi 1 posebej opredeljeno.
Dejavnosti v tem odloku so poimenovane po naslednjem sistemu: |
|
Dejavnosti, navedene v Uredbi o standardni
klasifikaciji dejavnosti |
Poimenovanje dopustnih dejavnosti v tem
odloku |
A kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo |
kmetijstvo |
B rudarstvo |
rudarstvo |
C predelovalne dejavnosti |
predelovalne dejavnosti |
D oskrba z električno energijo, plinom in
paro |
oskrba z energijo |
E oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in
odpadki, saniranje okolja |
oskrba z vodo in saniranje okolja |
F gradbeništvo |
gradbeništvo |
G trgovina; vzdrževanje in popravila
motornih vozil |
trgovina |
H promet in skladiščenje |
promet in skladiščenje |
I gostinstvo |
gostinstvo |
J informacijske in komunikacijske storitve
K finančne in zavarovalniške dejavnosti
L poslovanje z nepremičninami
M strokovne, znanstvene in tehnične
dejavnosti
N druge raznovrstne poslovne dejavnosti |
intelektualne dejavnosti |
O dejavnost javne uprave in obrambe;
dejavnost obvezne socialne varnosti |
dejavnosti javne uprave |
P izobraževanje |
vzgoja in izobraževanje |
Q zdravstvo in socialno varstvo |
zdravstvo in socialno varstvo |
R kulturne, razvedrilne in rekreacijske
dejavnosti |
kulturne, razvedrilne, in rekreacijske
dejavnosti |
S druge dejavnosti
T dejavnost gospodinjstev z zaposlenim
hišnim osebjem; proizvodnje za lastno rabo
U dejavnost eksteritorialnih organizacij
in teles |
druge dejavnosti |
|
76.
člen |
(dopustne gradnje in druga dela) |
(1) Na celotnem območju OPN, razen na območjih, ki
se urejajo z veljavnimi IPA, na območjih predvidenih OPPN ter na
območjih, kjer je s PIP drugače določeno, so dopustne naslednje gradnje
in druga dela: |
·
vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve objektov gospodarske
javne infrastrukture, |
·
vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve objektov in naprav
prometnega omrežja, |
·
ureditev
poti za pešce, |
·
ureditev
kolesarskih stez, |
·
vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodljivim vplivom voda. |
(2) Na celotnem območju OPN, razen na območjih, ki
se urejajo z veljavnimi IPA, na območjih predvidenih OPPN ter na
območjih, kjer je s PIP drugače določeno, so na stavbnih zemljiščih in
izven njih dopustne naslednje gradnje in druga dela: |
a) vzdrževanje zakonito izgrajenih objektov, |
b) gradnje: |
·
gradnje
novih objektov v okviru dopustnih objektov določenih v prilogi 1, |
·
dozidave
in nadzidave zakonito izgrajenih objektov, |
·
rekonstrukcije zakonito izgrajenih objektov, |
·
odstranitve objektov, |
·
odstranitve zakonito izgrajenih objektov in gradnja novih objektov enake
namembnosti in v okviru obsega kot odstranjeni objekt, |
·
gradnja
in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, opredeljenih v prilogi
3. |
c) sprememba namembnosti: |
·
spremembe namembnosti obstoječih zakonito izgrajenih objektov so možne
za dejavnosti, ki so v skladu z namembnostjo EUP, ob upoštevanju
normativov za varstvo okolja. |
(3) Prizidek je potrebno priključiti na komunalno
infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta h kateremu se
doziduje. |
(4) Nadzidava objektov je dopustna do največje
dopustne etažnosti, opredeljene v prilogi 1. |
(5) Spremembe namembnosti obstoječih zakonito
izgrajenih objektov so možne za dejavnosti, ki so v skladu z
namembnostjo EUP, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja.
Obstoječih objektov, katerih dejavnost ni skladna z opredeljeno dopustno
dejavnostjo v EUP, ni dovoljeno povečevati. |
(6) Sprememba namembnosti gospodarskih in
gospodarsko bivalnih objektov v stanovanjske stavbe je dopustna na
območjih namenske rabe SS, SK, CU, A in Ak. Za gospodarske objekte
razpršene gradnje sprememba namembnosti v stanovanjske objekte ni
dopustna. |
(7) Za posege na zakonito izgrajenih objektih
oziroma na njihovih parcelah, namenjenih gradnji, je potrebno vlogi za
pridobitev gradbenega dovoljenja predložiti že izdano gradbeno
dovoljenje, ali v primeru stavbe zgrajene pred 31. decembrom 1966
dokazilo o starosti stavbe, skladno z veljavno zakonodajo. |
(8) Gradnje in druga dela (vključno z nezahtevnimi
in enostavnimi objekti) so dopustne, če niso v nasprotju s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja
zdravja. Za gradnje, ki posegajo na območja varstvenih režimov,
razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je pred gradnjo potrebno pridobiti
pogoje in soglasje pristojne službe. |
|
77.
člen |
(dopustne gradnje na območju razpršene gradnje) |
(1) Na zakonito izgrajenih objektih izven stavbnih
zemljišč oziroma na zemljišču namenjenem gradnji za zakonito izgrajene
objekte (razpršena gradnja), so dopustne naslednje gradnje in druga
dela, vendar le, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh
objektih, ne pa v smislu dodajanja novih stanovanjskih enot ali
prostorov za opravljanje novih dejavnosti: |
a) vzdrževanje zakonito izgrajenih objektov |
b) gradnje |
·
dozidave
in nadzidave zakonito izgrajenih objektov, |
·
rekonstrukcije zakonito izgrajenih objektov, |
·
odstranitve objektov, |
·
odstranitve zakonito izgrajenih objektov in gradnja novih objektov enake
namembnosti, |
·
gradnja
in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, opredeljenih v prilogi
3. |
(2) Novi objekti na mestu poprej odstranjenega
zakonito izgrajenega objekta na območju razpršene gradnje so praviloma
dopustni na isti lokaciji, izjemoma je dopusten večji zamik, ki se
utemelji v projektni dokumentaciji in sicer: |
·
kadar
gradnja zaradi geoloških razmer na prvotni lokaciji ni mogoča
(utemeljiti z geološkim mnenjem), |
·
kadar
gre za izboljšanje prometne varnosti (utemeljeno s pogoji upravljavca), |
·
kadar je
objekt na območju posebnih varstvenih režimov (utemeljeno s pogoji
nosilca urejanja prostora), |
·
kadar
gradnja na istem mestu ni mogoča iz drugih upravičenih razlogov
(požarni, sanitarni, kar mora biti utemeljeno z elaboratom). |
(3) Območja razpršene gradnje so namenjena bivanju
s spremljajočimi dejavnostmi skladno s predpisi, ki urejajo dopolnilne
dejavnosti na kmetiji. Obstoječe spremljajoče dejavnosti s pridobljenimi
upravnimi dovoljenji se ohranjajo v obstoječem obsegu. |
(4) Sprememba namembnosti iz ne stanovanjskih v
stanovanjske stavbe na območjih razpršene gradnje ni dopustna. |
|
78.
člen |
(dopustni objekti) |
Vrste dopustnih objektov so opredeljene v prilogi 1
po posameznih namenskih rabah. |
|
79.
člen |
(nezahtevni in enostavni objekti) |
(1) Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih
objektov so opredeljene v prilogi 3 po posameznih namenskih rabah,
njihova gradnja je dopustna, če ni v podrobnejših PIP v prilogi 2
drugače opredeljeno. |
(2) Gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov so
dopustne, če niso v nasprotju s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja, varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja. Za gradnje, ki posegajo
na območja varstvenih režimov, razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je
pred gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe.
Varstveni in drugi režimi so opredeljeni v splošnih PIP, ki urejajo
posamezna področja varstvenih in drugih režimov. |
(3) Gradnja majhnih stavb je možna na parceli
namenjeni gradnji, na kateri je že izgrajen osnovni objekt pod pogojem,
da ni presežen s tem odlokom določen faktor zazidanosti FZ. |
(4) Pri večstanovanjskih objektih (tri in več
stanovanj), nezahtevni in enostavni objekti niso dopustni kot posamični
objekti, ampak le kot skupna ureditev za potrebe celotnega objekta.
|
(5) Objekti za oglaševanje se urejajo celovito, na
podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag in pozitivnem mnenju
občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor, ki ga izda k
lokaciji in oblikovanju. |
(6) Gradnja čebelnjakov je dopustna do največ 40 m2
BTP ob pogoju, da je investitor registriran čebelar pri Čebelarski zvezi
Slovenije. Pri umeščanju v prostor se upoštevajo krajinske značilnosti
in vidna izpostavljenost, za vsak poseg se pridobi mnenje občinskega
upravnega organa, pristojnega za prostor. Pri umeščanju v gozd se
pridobi tudi mnenje pristojnega Zavoda za gozdove. |
(7) Pomožni kmetijsko gozdarski objekti (nezahtevni
in enostavni objekti) se v primeru premajhnega razpoložljivega stavbnega
zemljišča izjemoma lahko gradijo zunaj stavbnega zemljišča na kmetijskem
ali gozdnem zemljišču ob pogojih: |
·
uporaba
objekta je neposredno vezana na kmetijsko dejavnost, |
·
staje in
pomožne kmetijsko gozdarske objekte kot nezahtevne objekte (razen
rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in
opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za
zaščito kmetijskih pridelkov) na kmetijskem zemljišču lahko gradi
investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu: |
a. najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco
dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine,
trajne nasade in druge kmetijske površine ali |
b. najmanj 5000 m2 zemljišč, ki so glede na
evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade, |
·
objekt
se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo
stavbe kmetije, praviloma v največji oddaljenosti 25 m od stavbnega
zemljišča ali stavbišča zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov, |
·
gradnja
pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov (kozolec, napajalno korito,
krmišče, obora, grajena ograja za pašo živine, ograja ter opora za
trajne nasade, poljska pot in gozdna prometnica) je dopustna tudi na
dislociranih lokacijah, |
·
pri
umeščanju v prostor se upoštevajo krajinske značilnosti in vidna
izpostavljenost, za vsak poseg se pridobi mnenje občinskega upravnega
organa, pristojnega za prostor, |
·
pri
umeščanju v gozd se pridobi tudi mnenje pristojnega Zavoda za gozdove. |
|
80.
člen |
(lega
objektov) |
(1) Lege novozgrajenih objektov morajo slediti
gradbenim linijam obstoječih objektov ob ulicah in drugim obstoječim
gradbenim linijam v prostoru, kar velja tudi za nezahtevne in enostavne
objekte (razen nadstreškov in podzemnih objektov). Če gradbene linije v
prostoru ni, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena
z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov. |
(2) Pri lociranju in gradnji objektov je potrebno
upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske
tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno
strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitetne arhitekture
posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov. |
(3) Postavitev stavb mora biti prilagojena
konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora
biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb
lahko drugačna, če se v projektni dokumentaciji utemelji, da postavitev
stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja,
njegovega dela oziroma prevladujočo orientacijo slemen. |
(4) Novogradnje se lahko orientira na način, ki
omogoča najboljšo izrabo sončne energije, če je postavitev stavb skladna
z morfološko zasnovo naselja, sledi gradbenim linijam in je prilagojena
konfiguraciji terena. Na objektih in območjih, ki so varovani kot
kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo
električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so
varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev
naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po
predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti
kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. |
|
81.
člen |
(odmiki) |
(1) Odmiki od parcelnih mej: |
·
novi
objekti morajo biti odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena
sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru
parcele, |
·
novi
objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj
izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj
4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj polovico višine objekta, |
·
med
posestne ograje, škarpe in podporne zidove se lahko gradi na meji,
vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo,
sicer morajo biti oddaljene 0.50 m od parcelne meje, |
·
odmiki
zunanjih ureditev (privatni dovozi, dvorišča) od parcelne meje morajo
biti vsaj 0.50 m, |
·
odmiki
spominskih obeležij in elementov urbane opreme od parcelne meje morajo
biti vsaj 0.50m. |
(2) Odmiki med objekti: |
·
odmiki
med objekti so praviloma enaki višini kapi višjega objekta razen, ko
predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od
obstoječega objekta, kjer mora biti odmik enak 1.5 višine kapi
predvidenega objekta (osončenje), |
·
odmiki
med objekti morajo upoštevati higiensko zdravstvene in požarno varstvene
normative. |
(3) Manjši odmiki od odmikov, navedenih v
predhodnih odstavkih tega člena, so dovoljeni ob soglasju lastnika
sosednjega zemljišča. |
(4) Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega
člena se lahko gradi do parcelne meje, ko gre za strnjeno gradnjo,
zlasti na območjih obstoječega strnjenega mestnega ali vaškega jedra,
obstoječih uličnih nizov in pri vrstnih hišah, kjer je prepoznana
gradnja na parcelno mejo. V primeru gradnje novega objekta, ki se gradi
na mestu odstranjenega in v enakih gabaritih, soglasje lastnikov
sosednjih parcel ni potrebno. |
(5) Odmiki od javnih cest: |
·
gradnja
v varovanem pasu javne ceste se lahko dovoli le na podlagi pisnega
soglasja upravljavca le-te, |
·
minimalen odmik načrtovanih objektov od javne ceste se glede na
kategorijo javne ceste določi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno
vrsto ceste, |
·
minimalen odmik novih objektov od občinskih cest v naseljih mora znašati
najmanj 2,00 m za objekte in 1,00 m za ograje od roba pločnika oziroma
od roba vozišča. Na nepreglednih delih se odmik ustrezno poveča, kar
določi upravljavec v projektnih pogojih in soglasju. V kolikor pločnik
v naselju še ni izgrajen, je potrebno pri določitvi odmika objekta v
naselju upoštevati koridor za peš promet v minimalni širini 1.50 m od
roba vozišča, temu pa je v primeru nezadostne širine obstoječega vozišča
potrebno dodati še koridor za predvideno razširitev vozišča. Odstopanje
od predhodno navedenih minimalnih odmikov od občinskih cest je možno le
v soglasju z upravljavcem občinske ceste. V naseljih, za katera veljajo
pogoji varstva kulturne dediščine, se dopustni odmiki od občinskih cest
smiselno prilagodijo le-tem, |
·
minimalen odmik novih parkirnih in manipulacijskih površin od občinskih
cest mora znašati vsaj 1,0 m od roba vozišča, |
·
za
postavitev ograj ob javnih cestah je predhodno potrebno pridobiti
soglasja pristojnih upravljavcev, ki določijo dopustne odmike od javnih
cest in dopustne višine ograj, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in
vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev, |
·
med
voziščem javne ceste in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med
voziščem javne ceste in ograjo ali zapornico, ki zapira pot vozilom do
parkirnih ali garažnih mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m
prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop
do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje. |
(6) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so
določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne
infrastrukture. |
(7) Zaradi zagotovitve varnosti objektov se nove
objekte načrtuje praviloma v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda
od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od
posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na
posamezni lokaciji. Za manjši odmik se pridobi soglasje pristojnega
Zavoda za gozdove. |
|
82.
člen |
(velikosti objektov) |
(1) Podrobnejši tlorisni in vertikalni gabariti
objektov so opredeljeni v prilogi 1. |
(2) Maksimalni gabariti nezahtevnih in enostavnih
objektov so določeni s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na
zahtevnost oziroma z drugimi veljavnimi predpisi. |
(3) Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom
obstoječe zazidave znotraj EUP, prav tako to velja za prizidave in
nadzidave objektov. |
(4) Pri določanju višine objektov je treba, poleg
predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov, upoštevati tudi
pretežno višino tradicionalnih oziroma drugih kakovostnih okoliških
objektov v EUP tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne
podobe EUP. Novi objekti, dozidave in nadzidave naj se po višini
približajo gabaritom obstoječe zazidave. Izjema so EUP, v katerih so
posebej dovoljeni višinski poudarki oziroma višji gabariti od
obstoječih. |
(5) Dopustna je izvedba več etaž kleti ob predhodni
izdelavi geološko geomehanskega elaborata. |
(6) Novogradnje na izpostavljenih legah in grebenih
morajo imeti klet v celoti vkopano v zemlji, da se na teh območjih
zagotovi pritličen gabarit. |
(7) Dozidave in nadzidave objekta so dovoljene v
obsegu, s katerim ni presežen s tem odlokom določen faktor zazidanosti
FZ. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov
skladno z določili tega odloka in predpisi. Bivalni pogoji sosednjih
objektov se ne smejo poslabšati. |
|
83.
člen |
(oblikovanje objektov) |
(1) Podrobnejši pogoji glede oblikovanja objektov
so opredeljeni v prilogi 1. |
(2) Oblikovanje vseh objektov na posamezni parceli
namenjeni gradnji naj bo usmerjeno k medsebojni oblikovni usklajenosti.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo v prostorskih razmerjih in
razmerjih gradbenih mas praviloma skladati s celotno stavbno maso,
oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta.
Dozidani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati celovito prostorsko
kompozicijo. |
(3) Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami
oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš,
ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Smer slemena stavb naj bo
praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je
prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice. |
(4) Obliko streh, naklon, kritino in smeri slemen
je treba prilagoditi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Osvetlitev
podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, strešnimi okni, frčadami
in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne
strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Gradnja
stolpičev in šotorastih streh ni dovoljena. Na strehah objektov je
dovoljena namestitev fotonapetostnih modulov, ki se izvedejo v ravnini
strešine in ne presegajo gabaritov strehe več kot zahteva sistem
pritrditve, razen pri ravnih strehah in strehah z minimalnimi nakloni,
kjer je možna postavitev modulov pod večjimi nakloni. Kritina je
praviloma opečna, ali njej podobna po barvi in strukturi ali temnih
barv, kritina ne sme biti živih barv. |
(5) Pri oblikovanju fasad je treba smiselno
upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski
enoti glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so
členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje,
fasadna dekoracija in podobno ter barve oziroma drugo (struktura,
materiali). Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih
barv in v spektru različnih zemeljskih barv; dopustni so fasadni
poudarki. Dovoljena je uporaba sodobnih materialov za oblogo (les,
steklo, kovina, beton in drugih sodobnih materialov). Oblikovanje
lesenih arhitekturnih elementov mora izhajati iz lokalne tradicije
oblikovanja, lahko tudi na sodoben način. Prepovedana je uporaba barv,
ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone, npr. črna, žive barve
kot so rdeča, vijolična, oranžna, travniško zelena, turkizno modra in
druge žive barve. Dopustna je uporaba fotonapetostnih modulov kot del
fasade. |
(6) Na objektih in območjih, ki so varovani kot
kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo
električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so
varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev
naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po
predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti
kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. |
(7) Oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih
odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajajo iz funkcije objekta
in se prilagajajo sosednjim objektom ter značilnostim oblikovanja v
arhitekturni krajini. |
(8) Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno.
|
(9) Dozidave in nadzidave objektov se morajo v
prostorskih razmerjih in razmerjih gradbenih mas praviloma skladati s
celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali
osnovnega objekta. Dozidani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati
celovito prostorsko kompozicijo. |
(10) Objekti oziroma elementi urbane opreme morajo
biti oblikovani po načelih sodobnega oblikovanja in med seboj oblikovno
usklajeni. |
(11) Pri vzdrževanju in drugih posegih na
obstoječih javnih stavbah ter objektih večstanovanjske gradnje je
potrebno upoštevati naslednja pravila: |
·
obnova
fasade mora potekati za celoten objekt hkrati, ohranja se obstoječe
značilnosti fasade (členitev, barva, materiali), |
·
dopustna
je zamenjava oken, vrat in senčil v enaki velikosti, obliki in barvi kot
obstoječa, |
·
zasteklitve balkonov in namestitev klimatskih naprav so možne na enoten
način za celoten objekt. |
(12) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na
ulične fasade objektov; namestitev klimatskih naprav ne sme imeti
motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se
zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode). |
(13) Elektro omarice, omarice plinskih,
telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti
tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah
objektov. |
|
84.
člen |
(oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) |
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti
oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali zahtevnih in manj
zahtevnih objektov v okviru EUP. Objekti so lahko le enoetažni –
pritlični ali v celoti ali delno vkopani razen pomožni kmetijsko
gozdarski objekti, kjer je etažnost pogojena s funkcijo stavbe (kozolec,
senik). Strehe pomožnih objektov so enake kot nad osnovno stavbo, če se
s tem doseže skladnost pozidave na parceli, namenjeni gradnji. Strehe
drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, ravna) ter druge kritine se
lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali če
je zaradi funkcionalnosti tega objekta na parceli, namenjeni gradnji,
taka streha bolj primerna. Če so objekti v celoti ali delno vkopani, so
dopustne tudi betonske ali ozelenjene strehe. Postavitev objekta ne sme
ovirati manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjšati najmanjših
potrebnih površin za parkiranje. |
|
85.
člen |
(oblikovanje odprtih in zelenih površin) |
(1) Ureditev okolice objektov mora zagotoviti
oblikovno povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli s projektno
dokumentacijo. |
(2) Preoblikovanje terena se prednostno izvaja z
brežinami, le v primeru, ko to ni mogoče ob upoštevanju geotehničnega
poročila, se izvede s podpornimi zidovi po projektni dokumentaciji.
Gradnja podpornega zidu, višjega od 1.5 m, je dovoljena le zaradi
geotehničnih pogojev terena. Višje podporne zidove je potrebno izvesti v
kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. Izgradnja podpornega zidu v
primeru popolne izravnave terena ni dopustna. Višina zemljišča na
parcelni meji mora biti praviloma prilagojena sosednjemu zemljišču.
Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in
ozelenjeni. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno oblikovati
tako, da se v največji meri prilagajajo terenu. Upošteva se oblikovanje,
značilno za posamezno območje. |
(8) Ograje so lahko žične, lesene, zidane kot
stebrički z vmesnimi lesenimi ali žičnimi polnili ali zasaditvijo
živice. Ograjevanje s polnimi zidovi praviloma ni dopustno, sicer pa je
potrebno ograjo ustrezno oblikovno členiti. |
(9) Pri ograjevanju objektov in območij, ki
zahtevajo posebno varnost, je potrebno upoštevati izvedbo in višino
ograje, ki je določena z drugimi predpisi. |
(10) Ograjevanje gozdnih in kmetijskih
zemljišč ni dovoljeno, razen obore za rejo divjadi, ograje za pašno
živino in za varovanje intenzivnih kmetijskih nasadov ter varovanje
posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč ob mnenju občinskega
upravnega organa, pristojnega za okolje in prostor, v primeru
ograjevanja gozdnih zemljišč tudi službe pristojne za gozdarstvo. |
(11) Okolica objektov naj bo urejena skladno z
okoliško krajino. Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo z
avtohtonimi rastlinskimi vrstami, tujerodne naj se uporabljajo v
minimalnem obsegu. Zaželeno je saditi tudi večja drevesa avtohtonih
drevesnih vrst. Žive meje naj bodo oblikovane iz avtohtonih grmovnih ali
drevesnih vrst, žive meje iz tujerodnih vrst, niso zaželene. |
(12) Zunanje ureditve pri javnih objektih in
na javnih prostorih morajo biti načrtovane celovito z uporabo ustreznih
materialov, usklajeno z arhitekturo objektov, urbano opremo in tako, da
omogočajo dostop tudi funkcionalno oviranim osebam. Odprte zelene
površine, osrednje površine za pešce (trgi) se ne smejo pozidati. |
(13) Na javnih površinah je potrebno ohranjati
obstoječa drevesa in jih v primeru odstranitve zaradi tehničnih ali
varnostnih zahtev nadomestiti. |
(14) Pri gradnji večstanovanjskih objektov je
na parcelah, namenjenih gradnji, potrebno zagotoviti najmanj 15 m2
zelenih površin na stanovanje, od tega: |
·
5 m2 za
igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov, |
·
7.5 m2
za igro mlajših otrok (4.0 m2 igralne površine, 3.5 m2 zelene površine), |
·
2.5 m2
za počitek stanovalcev. |
(15) V kolikor so površine za igro mlajših
otrok od stanovanj oddaljene do 100 m, površine za igro večjih otrok pa
do 300 m, teh posameznih površin na parceli, namenjeni gradnji, ni
potrebno urediti in se lahko namenijo površinam za počitek. |
(16) Zagotoviti je potrebno ozelenitev
prometnih površin, površine ob prometnicah skozi naselje in večja
parkirišča se v čim večji meri zasadijo. |
(17) Postavljanje obor in ograjevanje parcel v
odprti kmetijski krajini na območjih ohranjanja narave se ne izvaja oz.
se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih,
ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor
za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst. |
|
86.
člen |
(velikost parcel namenjenih gradnji) |
(1) Velikost parcel, namenjenih gradnji, se določi
v projektni dokumentaciji. |
(2) Parcela, namenjena gradnji, je površina
zemljišča, ki je potrebna za redno rabo objekta, omogočati mora normalno
uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi
potrebami, razen če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
|
(3) Pri določanju velikosti parcele namenjene
gradnji je treba upoštevati: |
·
namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in
druge omejitve rabe prostora, |
·
urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči
promet, odprte površine), |
·
sanitarno-tehnične zahteve, |
·
požarno-varnostne predpise. |
(4) Obliko parcele, namenjene gradnji na stavbnih
zemljiščih razpršene poselitve (A, Ak), je treba formirati tako, da bo
omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti
in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo
služile temu objektu in bodo sledile pogojem oblikovanja objektov. Za
kmetije je potrebno zagotoviti velikost parcele v takšnem obsegu, da bo
prilagojena obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije. |
(5) Za območja višje gostote in območja, kjer je
dopustna gradnja večjih objektov, se parcelacija določi glede na
predpisano izrabo zemljišča in ostale pogoje, ki jih določa ta odlok. |
|
87.
člen |
(javni
natečaj in variantne rešitve) |
V Občini Nazarje ni območij, za katere bi bila
obvezna pridobitev strokovnih rešitev z javnim natečajem. Za prostorske
ureditve je pridobitev strokovnih rešitev z javnim natečajem obvezna, če
je določena s predpisi, ki urejajo javne natečaje. |
|
3.4.1.2
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
88.
člen |
(priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro) |
(1) Gradnja objektov je možna le na komunalno
opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno
komunalno in energetsko opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek
na elektriko, zadostno oskrbo z vodo ter urejeno odvajanje odpadnih vod.
|
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena
je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih
zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo
objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. |
(3) Kjer stavbna zemljišča niso komunalno
opremljena, lahko investitor zagotovi predpisano komunalno opremo
objektov tudi na drugačen način, če gre za način oskrbe, ki sledi
napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z mnenjem
občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor. |
(4) V novo predvidenih območjih gradnje, kjer še ni
zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna
po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma ob sočasni
gradnji v skladu z urbanistično pogodbo. |
|
89.
člen |
(gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra) |
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora
načrtovati in graditi v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi
normativi. |
(2) Komunalne ureditve morajo biti izvedene na
način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in
ustreza obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrba v
izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, ipd.). |
(3) Poteki posameznih vodov gospodarske javne
infrastrukture morajo biti medsebojno usklajeni, praviloma naj potekajo
v skupnih koridorjih, kjer je to tehnično izvedljivo. Potekajo naj po
javnih površinah razen, kjer zaradi terenskih in drugih razlogov to ni
mogoče. Kadar potekajo po zelenicah, se umestijo na način, da ni
prizadeta zasaditev zelenic. |
(4) Posamezni komunalni objekti in naprave
(transformatorske postaje, črpalne postaje, vodni zbiralniki in podobno)
morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v
sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem
javne površine. |
(5) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi
in posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne
infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca gospodarske
javne infrastrukture. Upravljavec poda tudi pogoje za priključitev
objektov. |
(6) V predvidenih koridorjih za potrebe komunalnega
urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le
redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, razen
izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda. |
|
90.
člen |
(varovana območja gospodarske javne infrastrukture) |
(1) Gradnja v varovalnih pasovih posameznih
objektov gospodarske javne infrastrukture je dovoljena skladno s
predpisi in s soglasjem upravljavca. |
(2) Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od
zunanjega roba cestnega sveta: |
|
Vrsta prometne infrastrukture |
Širina varovalnega pasu (m) |
Regionalna cesta |
15
|
Lokalna cesta |
10
|
Javna pot |
5
|
Zbirna krajevna cesta (LZ) |
10 |
Krajevna cesta (LK) |
8 |
Javna pot za kolesarje |
2 |
|
(3) Varovalni pasovi elektroenergetskega omrežja
znašajo, merjeno od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje
ograje razdelilne ali transformatorske postaje, na vsako stran: |
|
Nazivna napetosti
|
Širina varovalnega pasu (m) |
nadzemni DV in RTP 110 in 35 kV
|
15 |
podzemni 110 kV in 35 kV |
3 |
nadzemni 1 kV do 20 kV |
10 |
podzemni 1 kV do 20 kV |
1 |
nadzemni vod do 1 kV |
1,5 |
RP in TP 0.4 kV |
2 |
|
(4) Varovalni pas vodovoda, kanalizacije, toplovoda
oziroma vročevoda, telekomunikacijskih vodov, vključno s kabelskim
razdelilnim sistemom in drugih vodov za določeno vrsto gospodarske javne
službe lokalnega pomena oziroma v javno korist, razen priključkov nanje,
merjen od osi, znaša za podzemne objekte 3 m. |
(5) Če so varovalni pasovi posameznega
infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, različni od
navedenih v tem odloku, se upošteva določila teh predpisov. |
|
91.
člen |
(cestno omrežje) |
(1) Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje
obstoječe prometne infrastrukture morajo potekati skladno s predpisi s
področja prometa. |
(2) Upoštevati je potrebno pogoje in določila: |
·
veljavnih predpisov s področja varnosti cestnega prometa, ki se
uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine,
ki niso kategorizirane kot javne: dovozne ceste, dostopi do objektov in
zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in
postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti, |
·
priključki morajo biti praviloma navezani na kategorizirano javno cesto
in z njo na regionalno cesto. Novi priključki na regionalno cesto so
možni le ob soglasju upravljavca in morajo biti locirani po možnosti v
oseh, obstoječih priključkov na nasprotni strani, |
·
ceste
naj se priključujejo čim bolj pravokotno. Slepo zaključene nove ceste
morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih
vozil, |
·
ob
regionalnih in lokalnih cestah naj se izvedejo kolesarske steze oziroma
poti. Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč naj se
kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles. Ob javnih cestah je na
prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna
postajališča, parkirišča, obračališča in počivališča. Vse ceste je treba
ustrezno odvodnjavati in redno vzdrževati. Priporočljivo je izvajanje
geološko-geotehničnih raziskav pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest,
pri načrtovanju sanacijskih ukrepov za stabilizacijo plazov, ki ogrožajo
ceste, in za potrebe dimenzioniranja pri obnovah konstrukcij prometnic, |
·
za vsako
stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste. Dovozne
ceste in dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani
na javne ceste nižje kategorije in preko teh na javne ceste višje
kategorije. Parcela se v primeru neustrezne širine lokalne ceste
ustrezno zmanjša za zagotovitev ustrezne širine vozišča. Pogoje poda
upravljavec občinske ceste. Gradnja na posameznih parcelah znotraj
večjih kompleksov nezazidanih stavbnih zemljišč ne sme onemogočati možne
izgradnje dovozov do ostalih parcel predvidenih za gradnjo, kmetijskih
zemljišč in gozda, |
·
v
primeru zagotovitve dostopa preko sosednjih zemljišč mora imeti
investitor za to zagotovljeno služnost. Gozdne ceste morajo biti
načrtovane, izgrajene in vzdrževane po predpisih, ki urejajo gozdarstvo, |
·
omrežje
pešpoti in kolesarskih povezav se navezuje na javne površine (obvodne
površine, zelene površine, parki, igrišča…) in se opremi z javno
razsvetljavo in drugo urbano opremo skladno z določili odloka. |
(3) Na posameznih odsekih lokalnih cest na prehodu
v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami, na podlagi
funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste,
izvedejo ukrepi za umirjanje prometa. Na lokalnih cestah se vzpostavlja
standard vsaj minimalnega profila za javno cesto ter glede na prometne
obremenitve praviloma tudi kolesarska steza 2 x 1.50 m in hodnik za
pešce širine 1.50 m. |
|
92.
člen |
(železniško omrežje) |
V Občini Nazarje ni železniškega omrežja. |
|
93.
člen |
(zračni promet) |
(1) V Občini Nazarje ni letališč in heliportov in
se ne nahaja v vplivnem območju katerega od slovenskih letališč, glede
na predvideno in obstoječo mrežo letališč. Preko območja občine potekajo
zračne poti. |
(2) Med ovire za zračni promet štejejo: |
·
objekti
višji od 30 m na vzpetinah, dvignjenih za več kot 100 m iz okoliške
pokrajine, |
·
objekti
višji od 100 m, |
·
daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in
soteskami dolžine več kot 75 m, |
·
objekti
in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25
m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških
prog in podobno. |
(3) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju
objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega
prometa je potrebno pridobiti soglasje upravnega organa, pristojnega za
civilno letalstvo, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v
skladu z veljavnimi predpisi. |
|
94.
člen |
(parkirne površine) |
(1) Pri gradnjah novih objektov ali pri spremembi
namembnosti javnih in zasebnih objektov morajo biti zagotovljene
zadostne parkirne površine ali garažna mesta na parceli namenjeni
gradnji posameznega objekta, in sicer tako za stanovalce kakor tudi
zaposlene in obiskovalce.. |
(2) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo
biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno
vključevanje vozil na javno cesto. |
(3) Parkirna mesta in garaže morajo biti
razporejene in izvedene tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja
in počitka v okolici. Večje parkirne ploščadi morajo biti ozelenjene z
zasaditvijo dreves. |
(4) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki
presegajo 3.5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v
stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno v območju
prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti. |
(5) Glede na namembnost ali dejavnosti je treba pri
izračunu parkirnih mest praviloma upoštevati naslednje minimalno število
parkirnih mest (v nadaljevanju PM): |
|
Namembnost objekta
|
Število PM |
|
enostanovanjske stavbe |
2:00 pop. |
|
dvostanovanjske stavbe, dvojčki |
2 PM / stanovanje |
|
večstanovanjske stavbe
|
1,5 PM / stanovanje
|
|
stanovanjske stavbe v starih delih mesta |
0,5 PM / stanovanje, najmanj 1 PM |
|
|
počitniške hiše |
1:00 pop. |
|
domovi za starejše |
1 PM / 5 postelj + 50% za obiskovalce |
|
oskrbovana stanovanja
|
0,8 PM / stanovanje + 20% za obiskovalce |
|
vrtci, šole |
2 PM / oddelek |
|
športna igrišča |
1 PM / 200 m2 BTP, od tega 20%
PM za avtobuse |
|
zdravstveni domovi |
1 PM na 25 m2 BTP, vendar ne
manj kot 2 PM |
|
trgovine, velike trgovske hiše |
1 PM / 50 m2 BTP, vendar ne manj
kot 4 PM |
|
butiki, specializirane trgovine |
1 PM / 30 m2 BTP, vendar ne manj
kot 2 PM |
|
gostinski lokal |
1 PM / 10 sedežev |
|
gostinske stavbe s prenočišči
|
1 PM / 5 sob |
|
obrtni in industrijski obrati
|
1 PM / 50 m2 neto površine ali 1
PM / 2 zaposlena |
|
skladišča |
1 PM / 150 m2 neto površine ali
1 PM / 2 zaposlena |
|
poslovni prostori s strankami |
1 PM / 30 m2 BTP, vendar ne manj
kot 2 PM |
|
poslovni prostori brez strank |
1 PM / 2 zaposlena |
|
pokopališča |
1 PM / 600 m2 |
|
|
(6) Za ostale dejavnosti se število parkirišč
določi v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje posameznih vrst
objektov. Odstopanje od navedenega števila parkirnih mest je dopustno,
če se odstopanje utemelji v projektni dokumentaciji, vendar le s
soglasjem občinskega upravnega organa, pristojnega za urejanje prostora. |
(7) Na vseh javnih parkiriščih je treba skladno s
predpisi zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za invalidne osebe.
Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo, ki morajo biti
dostopni brez arhitektonskih ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5%
parkirnih mest ali vsaj eno parkirno mesto za invalide. Določila veljajo
povsod, razen v primeru, ko je možno zagotoviti parkiranje na drugih
površinah. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi
dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju. |
|
95.
člen |
(vodovodno omrežje) |
(1) Na območjih, kjer obstaja javno vodovodno
omrežje, morajo biti vsi objekti priključeni na vodovodno omrežje v
skladu s pogoji upravljavca. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se
lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne
zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni
lasti, ima upravljavca in vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki
urejajo oskrbo s pitno vodo in: |
·
vodni
vir oskrbuje območje z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem, |
·
je letna
povprečna zmogljivosti oskrbe s pitno vodo manjša od 10 m3 pitne vode na
dan. |
(2) Na območjih, kjer ni možno zagotoviti oskrbe iz
javnega vodovodnega omrežja, niti ni predvidena napeljava le-tega, si
mora investitor zagotoviti skladno z vodnim dovoljenjem lasten vir vode
v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji Pravilnika o pitni
vodi, praviloma za več objektov skupaj, sicer gradnja ni mogoča. |
(3) Predvidene vodovode se načeloma gradi ob
obstoječih in predvidenih prometnih površinah tako, da je možno
vzdrževanje omrežja in priključkov. |
(4) Uporabniki tehnološke vode morajo imeti
zgrajene zaprte sisteme. |
(5) Za priključitev na vodovod morajo vsi
uporabniki pridobiti soglasje upravljavca vodovoda. |
(6) Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi
hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo. Na
območjih, kjer ni zagotovljena zadostna količina požarne vode, se uredi
požarne bazene ali druge možne izvedbe za zagotavljanje požarne vode. |
|
96.
člen |
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda) |
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju
in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh
in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih
površin. |
(2) Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo
praviloma potekati izven vozišča, kadar to ni možno, morajo biti jaški
na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil. |
(3) Kanalizacija mora biti zgrajena v ločenem
sistemu, razen na območjih, kjer je izveden mešan sistem kanalizacije.
Obvezna je vodotesna izvedba. |
(4) Vsi obstoječi in predvideni objekti na
območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na
kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega
omrežja. Po priključitvi se obstoječe greznice opustijo, očistijo in
dezinficirajo. |
(5) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih
objektov na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko
omrežje, je treba odvajati v male komunalne čistilne naprave. Komunalna
odpadna voda se lahko zbira v nepretočni greznici, če obremenjevanje
okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v stavbi ne presega 50
PE in je nepretočna greznica zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo
gradbene proizvode, njeno praznjenje pa se izvaja v skladu s predpisom
občine, ki ureja občinsko gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode. Male komunalne čistilne naprave morajo biti
redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje
in čiščenje odpadne vode. Praviloma morajo biti čistilne naprave
umeščene v prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih
površin ter tako, da lokacija omogoča morebitno razširitev oziroma
nadgradnjo čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati
zakonsko določenim parametrom. Čistilna naprava mora imeti urejen
ustrezen dovoz za vzdrževalna vozila upravljavca. |
(6) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin
in strešin je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni
meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da
je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v
površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi
zadrževalniki in podobno). Čiste padavinske vode in zaledne vode se
odvaja preko peskolovov v površinske odvodnike ali ponikalnice skladno z
geološkim mnenjem, onesnažene padavinske vode iz utrjenih površin se
očisti na lovilcih olj. Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo
pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za
odvodnjavanje javnih površin. |
(7) Tehnološke vode se pred izpustom v javno
kanalizacijsko omrežje očisti do takšne mere, da je možno nadaljnje
čiščenje na javni čistilni napravi. |
(8) Odpadne vode iz gospodarskih poslopij (gnojnico
ali gnojevko) se odvaja v vodotesne jame na izpraznjevanje in ne v javno
kanalizacijsko omrežje. |
(9) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti
ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih
površin. Na vseh območjih, za katera je iz strokovnih podlag
(geomehansko poročilo) razvidno, da teren omogoča ponikanje, je treba
območja za ponikanje umestiti na raščenem terenu parcele namenjene
gradnji objekta. |
|
97.
člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1) Opredeljena poselitvena in druga razvojna
območja, ki se bodo urejala na podlagi OPN, se bodo oskrbovala z
električno energijo iz obstoječih TP. V primeru slabih napetostnih
razmer oziroma povečanega odjema elektrike bo upravljavec zgradil nove
TP s pripadajočimi visokonapetostnimi priključki in nizkonapetostnimi
vodi. |
(2) Nizko in srednje napetostno omrežje ter
priključke se zgradi v podzemni oziroma kabelski izvedbi, zlasti v
območjih kulturnih spomenikov in zavarovanih območij narave in njihovih
vizurah ter na območju strnjene poselitve. Gradnja nadzemnega 10/20 kV
in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja je dovoljena izven naselij
in v primerih, ko gradnja podzemnih vodov ni možna zaradi terenskih
razmer. Pri načrtovanju nadzemnih daljnovodov se je potrebno izogniti
dominantnim objektom v prostoru, izpostavljenim vrhovom in grebenom. V
območjih evidentirane arheološke kulturne dediščine se trase
elektroenergetskega omrežja v največji možni meri umakne izven
zavarovanih območij. |
(3) Gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih
objektov in vodov elektroenergetskega omrežja so dopustne, če ne
povzročajo čezmerne celotne obremenitve območja s sevanjem v skladu z
veljavnimi predpisi. |
(4) V primeru posodobitve ali rekonstrukcije
visokonapetostnih daljnovodov se na območju strnjene poselitve praviloma
izgradi v podzemni oziroma kabelski izvedbi. |
(5) Nove gradnje za potrebe stanovanj in varovanih
prostorov v varovalnem pasu daljnovodov niso dovoljene oziroma so
dovoljene pod pogoji upravljavca vodov v skladu z veljavnimi predpisi. |
(6) Za priključitev objektov na elektroenergetsko
distribucijsko omrežje je pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj potrebno
pridobiti soglasje upravljavca. |
|
98.
člen |
(plinovodno omrežje) |
V Občini Nazarje ni plinovodnega omrežja. |
|
99.
člen |
(javna
razsvetljava) |
(1) Nova omrežja javne razsvetljave v naselju
morajo biti podzemna. Polaganje kablov je praviloma ob cesti. Izgradnja
javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno naselje oziroma del
naselja. Dostopne ceste in hodniki za pešce z nizkimi uličnimi
svetilkami, glavne ulice in ceste pa z enotno visokimi svetilkami tipske
oblike. Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma
izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne
rešitve, značilne za določeno okolje. |
(2) Upošteva se ukrepe za zmanjševanje emisije
svetlobe v okolje, določene s predpisi, ki urejajo svetlobno
onesnaževanje okolja. Na obstoječih osvetljenih javnih površinah je
obstoječe sijalke potrebno zamenjati z varčnimi. Obstoječe svetilke se
preoblikuje v obliko, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor,
enak 0%. Na javno manj obremenjenih območjih javnih površin je potrebno
uvesti časovne intervale osvetlitve oziroma izklopiti posamezne
svetilke. |
(3) V kolikor se na območjih naselij načrtuje
ureditev javne razsvetljave površin oziroma razsvetljave objektov, se
kot omilitveni ukrep: |
·
načrtuje
uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne
osvetljujejo neba in širše okolice, |
·
uporabijo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru, |
·
v drugem
delu noči (24.00-5.00) ostane prižgano minimalno število luči, če je iz
varnostnih razlogov to dopustno (pri osvetljevanju zunanjih površin naj
se namestijo svetila na samodejni vklop/izklop), |
·
upošteva
določila predpisov, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja
okolja, |
·
kot
obvezen ukrep k zmanjšanju porabe električne energije se vgradijo varčne
žarnice v svetilke. |
|
100.
člen |
(ogrevanje in obnovljivi viri energije) |
(1) Naselje Nazarje je pretežno pokrito s
toplovodom. |
(2) Ogrevanje objektov se lahko predvidi z
individualnimi kurišči, vendar s pogojem obvezne uporabe ekološko
sprejemljivih goriv: les, lesna biomasa, utekočinjen naftni plin, lahko
kurilno olje, s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolja. |
(3) Za ogrevanje objektov in pripravo tople vode se
lahko uporabljajo obnovljivi viri ogrevanja (sončna elektrarna,
geotermalno ogrevanje ipd.). Usmerja se v izgradnjo oziroma sanacijo: |
·
plus
energijskih stavb, |
·
nizkoenergijskih stavb, |
·
pasivnih
stavb, |
·
solarnih
sistemov za ogrevanje, |
·
toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode, |
·
fotonapetostnih sistemov za pridobivanje električne energije iz sonca, |
·
sistemov
soproizvodnje električne energije in toplote. |
(4) Na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka
gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje je možno ogrevanje iz
skupne kotlovnice. Pri ogrevanju s tekočim naftnim plinom naj bodo
rezervoarji locirani na vizualno ne izpostavljenih mestih. V nasprotnem
primeru morajo biti vkopani. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive
energente ni dopustno. |
(5) Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike
in pripravo tople vode na objektih je možna pod pogojem, da so naprave
izvedene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša in ob
upoštevanju veljavnih varstvenih režimov. |
(6) Gradnja malih hidroelektrarn je dopustna na
krajinsko manj izpostavljenih lokacijah in sicer v okviru prenove
obstoječih objektov (mlini, žage ipd). pod pogojem, da objekti ohranijo
bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov in obvodnega
prostora. Gradnja na območju povirnih delov vodotokov, slapov, korit in
ostalih naravnih vrednot, kjer ni mogoče zagotavljati ekološko
sprejemljivega pretoka, ni dopustna. Morebitne gradnje malih
hidroelektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in
s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter
potrebne ureditve in omilitvene ukrepe. Gradnja malih hidroelektrarn je
možna ob predhodni pridobitvi vodne pravice. |
|
101.
člen |
(komunikacijsko omrežje) |
(1) Novogradnje, rekonstrukcije in priključki
komunikacijskega omrežja morajo biti v naseljih zgrajeni v podzemni
oziroma kabelski izvedbi. Pri prečkanju prometne infrastrukture je
potrebno predvideti cevne prepuste (zaščitne cevi). |
(2) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati
trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase obstoječih
naročniških telekomunikacijskih kablov se določijo z zakoličbo. Glede na
pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi
ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika
Telekom Slovenije d.d.. S projektom je potrebno predvideti novo
telekomunikacijsko omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekom
Slovenije d.d. možnost priključitve na obstoječe. V telekomunikacijskih
kabelskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih
napeljav brez soglasja Telekom Slovenije d.d.. |
(3) Za trase novih telekomunikacijskih vodov kateri
bodo omogočali tudi sprejem televizijskih programov v klasični in HD
kakovosti, dostopa do interneta, klasične in IP telefonije tudi
izgradnjo najetih, privatnih in informacijsko - komunikacijsko -
tehnoloških omrežij (varnostne kamere, daljinski nadzor...), se predvidi
ustrezna kabelska kanalizacija. |
(4) Vrsta prenosnega medija, mesto navezave na
obstoječe omrežje in ostale karakteristike telekomunikacijskega omrežja
se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih v
sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d.. Projekt TK
priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave dokumentacije
za pridobitev gradbenega dovoljenja in mora biti usklajen s projektom
ostalih komunalnih vodov. |
(5) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja
mobilne telefonije (bazne postaje) je treba upoštevati naslednje
usmeritve in pogoje: |
·
baznih
postaj ni dovoljeno nameščati na stanovanjske objekte, |
·
dopustno
jih je umeščati zunaj stanovanjskih območij z namenskimi rabami SS in
SSv, |
·
prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije,
ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, ohranjanje narave, okolje
in kulturno dediščino, |
·
objekte
in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih v čim
večji meri združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje
in naprave, |
·
na
izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne
kvalitete prostora, |
·
na
zavarovana območja ohranjanja narave in kulturne dediščine se bazne
postaje lahko postavlja le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti
primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti,
zaradi katerih je območje pridobilo ta status in ob predhodni pridobitvi
soglasja pristojnega soglasodajalca, |
·
oblikovanje objektov mobilne telefonije se prilagodi prevladujočim
urbanim in krajinskim značilnostim prostora (npr. barve, oblika stebrov
in anten). |
(6) Kabelsko razdelilni sistem mora v čim večji
meri potekati po isti trasi kot poteka drugo komunikacijsko omrežje.
Predvideni kablovodi morajo biti vkopani in praviloma v zaščitnih ceveh.
Upoštevati je potrebno predpisane vertikalne in horizontalne odmike
kabla CTV od ostalih komunalnih vodov. |
|
102.
člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1) Komunalne odpadke se zbira v zabojnikih znotraj
parcele, namenjene gradnji. Pri novih objektih se predvidijo zbirna
mesta komunalnih odpadkov tako, da niso vizualno izpostavljena in da so
dostopna vozilom za odvoz smeti. |
(2) Za ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov se
v skladu z občinskimi predpisi, na primerno dostopnih mestih v naselju,
locira zbiralnice nenevarnih frakcij (ekološki otoki). Zbiranje posebnih
in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in
urejeno na način, ki ga predpisujejo veljavni predpisi in področni
predpisi o posameznih nevarnih snoveh. |
(3) Organski odpadki naj se zbirajo in kompostirajo
na ustreznih individualnih kompostih ali na urejeni kompostarni oziroma
naj se ustrezno drugače ponovno uporabijo. |
(4) Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo
biti praviloma urejena znotraj ograje. |
(5) Gradbene odpadke se oddaja v zbirni center za
odlaganje tovrstnih odpadkov. |
(6) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih
odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna
komunalna organizacija. Komunalne odpadke se odvaža na ustrezen center
za ravnanje z odpadki. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati
veljavno zakonodajo in občinske predpise, ki urejajo ravnanje s
komunalnimi odpadki. |
|
3.4.1.3
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva kulturne dediščine in
ohranjanja narave |
|
103.
člen |
(kulturna dediščina) |
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne
dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine
(v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni
spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja
dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so
razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka
o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz
veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o
razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij
dediščine). |
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so
dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali
zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu
samem (in situ). |
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in
nadzidavo ter delia zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled
objekta ter in rekonstrukcija na objektih in območjih kulturne dediščine
nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali
območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno
substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov
objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji,
ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine
veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni
pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja
ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega
ohranjanja kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je
potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo –
čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne
poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve
vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in
telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije
viškov materialov ipd. |
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna
območja veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega
akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne
posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba
izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za
pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta
so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturno
varstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost
projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom. |
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo PIP, kot
jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo PIP, določeni z
varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. |
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni
kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v
prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane
vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so
nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno
dediščino, veljajo PIP, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še podrobnejši PIP, ki so navedeni v Prilogi
2. |
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se
varovane vrednote, kot so: |
·
tlorisna
in višinska zasnova (gabariti), |
·
gradivo
(gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
·
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
|
·
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
·
sestavine in pritikline, |
·
stavbno
pohištvo in notranja oprema, |
·
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
·
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih -
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
·
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se
varovane vrednote, kot so: |
·
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
·
odnosi
med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
·
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki
itd.), |
·
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
·
naravne
in druge meje rasti ter robovi naselja, |
·
podoba
naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
|
·
odnosi
med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
|
·
stavbno
tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), |
·
oprema
in uporaba javnih odprtih prostorov, |
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne
dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka
najdišča. |
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni
dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke
ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi,
strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo,
ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov
vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
·
odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
·
poglabljati dna vodotokov, |
·
gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine, |
·
postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno
in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen
kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega
najdišča. |
·
Izjemoma
so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča
znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi
naslednjih pogojev: |
·
če ni
možno najti drugih rešitev in |
·
če se na
podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže,
da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
·
v
primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke
raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča
opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
|
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se
varovane vrednote, kot so: |
·
avtentičnost lokacije, |
·
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
·
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
|
Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se
varovane vrednote, kot so: |
·
materialna substanca, ki je še ohranjena, |
·
lokacija
in prostorska pojavnost, |
·
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da
morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju
dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in
dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. |
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno
območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali
registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je
veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba
pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih
za varstvo kulturne dediščine. Kulturno varstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s
posebnimi PIP, ki veljajo za to območje urejanja. Če se upravičeno
domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita
dediščina in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo
povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti predhodne
raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna
služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturno varstveno
soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine
|
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne
dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli
spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali
ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To
so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s
predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se
ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih
predpisov. |
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave
na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča,
stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali
zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturno varstveno soglasje za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo
kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturno varstvenega soglasja za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni
enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti
podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas
predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba. |
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno
arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni
znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo
ali posegi v zemeljske plasti. |
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja
obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je
potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
(18) Kulturno dediščino predstavljajo tudi vsi
leseni kozolci, slopna znamenja in zidane kapelice, ki se nahajajo na
varovanem območju kulturne dediščine. |
(19) Oblikovanje označevalnih in usmerjevalnih
tabel, ulična in cestna oprema (avtobusna postajališča, ekološki otoki,
koši za smeti ipd.) se na varovanih območjih oblikujejo celostno,
skladno s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine Zavoda
za varstvo kulturne dediščine Celje. |
|
104.
člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Posege in dejavnosti na zavarovanih območjih,
območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območjih in posebnih
varstvenih območjih (območjih Natura 2000), ki bi lahko pomenili trajno
spremembo lastnosti le – teh, naj se ne načrtuje ali izvaja. |
(2) Na zavarovanih območjih narave je potrebno
upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo zavarovanih območij
narave, ki so podani z varstvenimi režimi v sprejetih aktih o
zavarovanju (Odloki občine ali države o zavarovanju). Za vse posege na
varovanih območjih je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in
soglasje. |
(3) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako,
da se ne ogrozi njihovega obstoja. Posegi in dejavnosti se izvajajo na
naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za
izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali
tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti: |
·
na
površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni
vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo
ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave
opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v
čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske,
vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. V območju, ki je enako
tlorisu obsega krošnje dreves se ne izvajajo izkopi in gradbena dela; v
to območje se ne posega z gradbeno mehanizacijo ter ne deponira
materiala, |
·
na
drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost, ne
poslabša zdravstveno stanje drevesa in se ne poslabšajo življenjske
razmere na rastišču, |
·
na
botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne
poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del
narave opredeljen za naravno vrednoto do takšne mere, da jim je
onemogočeno dolgoročno preživetje, |
·
na
ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo
kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se
poruši naravno ravnovesje, |
(4) Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi
posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje
pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna
razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih
vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij rastlinskih
in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z
načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Skladno s to usmeritvijo
se naj posege in dejavnosti načrtuje izven najbolj občutljivih in
biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij. |
(5) Na posebnih varstvenih območjih (območja Natura
2000) se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni
meri: |
·
ohranja
naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali
živalskih vrst, |
·
ohranja
ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov,
njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo, |
·
ohranja
ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih ali živalskih vrst, zlasti
tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze
kot so, zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,
prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali, |
·
ohranja
povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča
ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. |
(6) Pri izvajanju in načrtovanju posegov in
dejavnosti na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000), se
izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na
habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas
izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar
najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: |
·
živalim
prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v
čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se
ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja
mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter
prezimovanja, |
·
rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenjene, naravno zasajevanje
ali druge oblike razmnoževanja, |
·
na
posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst
ter gensko spremenjenih organizmov. |
(7) V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja na
območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave
poseben status in je treba izvesti presojo sprejemljivosti, se ta izvede
v postopku izdaje naravovarstvenega soglasja. |
(8) Za vse posege na območjih ohranjanja narave je
potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega ministrstva. |
(9) Pri posegih v prostor in izvajanju drugih
ukrepov na območju ohranjanja narave se upoštevajo veljavna zakonodaja
in predpisi. |
|
3.4.1.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva
okolja in naravnih dobrin |
|
105.
člen |
(splošno) |
(1) Gradnje in prostorske ureditve so dopustne, če
so njeni vplivi v mejah dopustnih vrednosti, dovoljenih s predpisi. Pri
vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja
okolja. |
(2) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih
virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za
rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode,
za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe
gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na
območju, in če niso v nasprotju z režimi varovanja okolja, varstvenimi
usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in s krajinskimi
kakovostmi |
(3) Pri načrtovanju posegov, ki lahko pomembno
vplivajo na okolje in so opredeljeni v predpisih, ki urejajo področje
presoje vplivov na okolje je treba izvesti presojo vplivov na okolje in
pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva. |
|
106.
člen |
(varstvo zraka) |
(1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je
treba upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri
njihovem obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije. |
(2) Proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge
objekte se mora priključiti na ekološko čiste vire energije. Zagotovi se
racionalna raba energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov.
Objekti se priključijo na daljinsko ogrevanje, kjer je to mogoče. |
|
107.
člen |
(varovanje tal in plodne zemlje) |
(1) Ohranjati je treba naravne prvine v prostoru in
se s posegi prilagajati reliefnim značilnostim prostora. |
(3) Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti
za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na
določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
Rodovitni del tal se namensko uporabi za sanacijo degradiranih površin
ali pa za uporabo zemljine pri parkovnih ureditvah. Po končanih
zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in
zasaditvenimi deli na razgaljenih površinah. Posege v tla je potrebno
izvesti tako, da se prizadene čim manjše površine tal. |
(4) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost
razlitja nevarnih snovi, je treba načrtovati tehnične rešitve in način
gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi v tla. |
(5) Vse razgaljene površine naj se čim prej
zatravijo ali drugače biotehnično uredijo z rastišču primernimi
avtohtonimi vrstami ter vzdržujejo tako, da se prepreči zarast
tujerodnih invazivnih vrst. |
|
108.
člen |
(varovanje vodnih virov) |
(1) Območja varovanj vodnih virov, zavarovana z
odloki, so prikazana v Prikazu stanja prostora. |
(2) Pri posegih na območja varstvenih pasov virov
pitne vode se upošteva določila odlokov o varovanju vodnih virov oziroma
predpisov, ki urejajo varovanje vodnih virov. |
(3) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju
je potrebno pridobiti soglasje pristojnega urada za urejanje voda. |
(4) Znotraj širših vodovarstvenih pasov vodnih
virov je gradnja dovoljena ob pogoju, da so priključeni na javno
kanalizacijo zaključeno s čistilno napravo zadovoljive proste kapacitete
ali na malo komunalno čistilno napravo. Gradnja objektov je dovoljena
tudi, če je javna kanalizacija, ki omogoča takšno priključevanje,
določena kot investicija v načrtu razvojnih programov občine in v
programu opremljanja zemljišč za gradnjo. Potrebno je upoštevati
veljavne odloke o zavarovanju virov pitne vode, predvsem kar se tiče
gnojenja tal. Spreminjanje namembnosti gozdnih površin, sečnja in
spravilo lesa v večjem obsegu brez vednosti izvajalca javne službe
oskrbe s pitno vodo ni dovoljena. |
|
109.
člen |
(urejanje voda) |
(1) Vodna in priobalna zemljišča so določena s
posebnimi predpisi s področja varovanja voda. Na vodnem in priobalnem
zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih
določa Zakon o vodah. Meja priobalnih zemljišč znaša 15 m od meje
vodnega zemljišča na vodotokih I. reda (Savinja) v naseljih in 40 m od
meje vodnega zemljišča izven naselij ter 5 m od meje vodnega zemljišča
na vodotokih II. reda (ostali vodotoki). Za vsako gradnjo na vodnem ali
priobalnem zemljišču je potrebno pridobiti vodno soglasje. |
(2) Za vsak dovoljen poseg, ki lahko trajno ali
začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati
hidrološko – hidravlično analizo oziroma elaborat za oceno vpliva na
stanje voda, z določitvijo ustreznih ukrepov in pridobiti soglasje, ki
ga izda pristojni urad za upravljanje z vodami. |
(3) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne
infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj
vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta
ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so
dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti
omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost
brežin vodotokov. |
(4) Prečkanja vodov gospodarske javne
infrastrukture pod strugo vodotokov morajo biti načrtovana tako, da se
ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka. |
(5) Posegi na vodovarstvena območja so dovoljeni
pod pogoji, ki so določeni v pravnih aktih, s katerimi so ta območja
zavarovana. |
(6) Dopustna dela in druge prostorske ureditve na
vodotokih, ki imajo status naravne vrednote ali območje biotske
raznovrstnosti, naj se načrtuje in izvaja v obsegu in na način, ki bo
zagotavljal varstvo naravnih vrednot in biotsko raznovrstnost, predvsem
ohranjanje habitatov tistih živalskih vrst in habitatnih tipov, zaradi
katerih je določeno ekološko pomembno območje in posebno varstveno
območje (območje Natura 2000). |
(7) Ob vseh vodotokih se ohranja obstoječa
avtohtona vegetacija, na delih brežine, kjer je bila odstranjena pa se z
zasaditvijo avtohtone grmovne in drevesne vegetacije ponovno vzpostavi
pestra vrstna in višinska strukturiranost obvodnega pasu. |
(8) Vzdolž vodnih brežin naj se za preprečevanje
širitve alohtonih (invazivnih) vrst, npr.: pelinolistne ambrozije,
robinije, rudbekije, japonskega dresnika, žlezave nedotike,
topinamburja, velikega pajesena, kanadske zlate rozge, zagotovi
izvajanje ukrepov za njihovo odstranitev in nato vzdržuje pestra
strukturiranost rastišču primerne avtohtone vegetacije. Morebitno
širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se
prepreči z njihovim sprotnim odstranjevanjem. |
|
110.
člen |
(kmetijska zemljišča) |
(1) Na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč se
lahko načrtujejo dopustni objekti navedeni v prilogi 1 tega odloka ter
nezahtevni in enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, navedeni v
prilogi 3 tega odloka. |
(2) Na kmetijskih zemljiščih se dopusti izboljšava
ekološkega stanja tal z vnosom zemeljskih izkopov in umetno
pripravljenih zemljin v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal
z vnašanjem odpadkov v primeru: |
·
rekultivacije tal, |
·
nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali |
·
zaradi
zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal. |
(3) Pri poseganju v tla je po koncu del treba
izvesti sanacijska in zasaditvena dela za preprečitev erozijskih
pojavov. |
|
111.
člen |
(gozdovi) |
(1) Na območju gozdov so dopustni posegi skladno s
prilogo 1 tega odloka. |
(2) Varovalni gozdovi so določeni s predpisi s
področja gozdarstva in so prikazani v Prikazu stanja prostora. V
območjih varovalnih gozdov posegi v prostor niso dovoljeni, če je iz
presoje vpliva objekta na okolje razvidno, da obstoja možnost ogrožanja
ekoloških funkcij gozda. Za posege v varovalni gozd je potrebno
pridobiti dovoljenje ministrstva, pristojnega za gozdarstvo ter soglasje
pristojne enote Zavoda za gozdove. |
(3) V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1.
stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi
dopustijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge
možnosti, v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih,
ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, poudarjeni socialni funkciji
skladno rabo gozda in gozdnega prostora. |
(4) Na površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v
kmetijske namene v primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na
izkrčenih površinah za kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v
prostor smiselno uporabljajo določila PIP za kmetijska zemljišča po tem
odloku. |
(5) Dostop do gozda se mora ohranjati neoviran.
Ograditev gozda ni dopustna, razen v izjemnih primerih, za kar je treba
pridobiti dovoljenje enote Zavoda za gozdove. |
(6) Posege in ureditve na stavbnih in vodnih
zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se
ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je treba
zagotoviti naslednje najmanjše odmike: |
·
gradnja
stavb v pasu 25 m od gozdnega roba ni dopustna brez soglasja pristojne
enote Zavoda za gozdove, |
·
drugi
objekti, posegi in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, morajo biti
odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1 m, |
·
če
ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov,
zahtevajo objekte, morajo biti le ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega
roba. |
(7) V projektni dokumentaciji je dopustno
opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja pristojne enote Zavoda
za gozdove razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na
gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora. |
(8) Za graditev objektov ter posege v gozd in
gozdni prostor, vključno s krčitvami gozda za kmetijske namene, se
pridobi soglasje pristojne enote Zavoda za gozdove, ne glede na namensko
rabo, določeno s tem odlokom. |
|
3.4.1.5
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva vojnih in prikritih
vojnih grobišč |
|
112.
člen |
(varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč) |
(1) Na območju Občine Nazarje se nahajajo naslednja
vojna grobišča: |
·
Čreta
pri Kokarjah 1, grob neznanih borcev Bračičeve brigade, |
·
Čreta
pri Kokarjah 2, grob neznanih borcev Bračičeve brigade, |
·
Čreta
pri Kokarjah, kenotaf dvema borcema prekopanima v Celje, |
·
Rovt pod
Menino 1, grobišče dveh borcev NOV, |
·
Šmartno
ob Dreti na krajevnem pokopališču, grobišče borcev NOV. |
(2) Na območju je prepovedano spreminjati zunanji
videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne
elemente, izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do
grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. Za vsak
poseg v območje vojnega grobišča je treba pridobiti soglasje pristojnega
organa. |
|
3.4.1.6
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambne potrebe |
|
113.
člen |
(zaščita pred poplavami) |
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti
so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in
potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti
ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni
del Prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne
nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora
opozorilna karta poplav in prikaz poplavnih dogodkov. |
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane
karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je
pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor
treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v
prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav.
Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje
ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih
prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje
obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih
prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje
poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe
posega v prostor oziroma sočasno z njo. |
(3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev
oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo
ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev
načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne
ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v
prostor oziroma sočasno z njo. |
(4) Ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti se
lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer
mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi
ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja,
karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti. |
(5) Na poplavnih območjih, za katera razredi
poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo
rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih objektov v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in
ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. |
(6) Ne glede na določbe drugega in petega odstavka
tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in
dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter
posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki
jih določajo ti predpisi. |
|
114.
člen |
(potresna ogroženost) |
Pri projektiranju objektov mora biti za
zagotavljanje potresne varnosti upoštevana (kot je opredeljeno v karti
potresne nevarnosti Slovenije): |
·
v
pretežnem delu občine VII. stopnja potresne ogroženosti po EMS, upošteva
se projektni pospešek tal, ki znaša 0.150 g, |
·
v
skrajnem jugozahodnem delu občine VIII. stopnja potresne ogroženosti po
EMS, upošteva se projektni pospešek tal, ki znaša 0.175 g. |
|
115.
člen |
(erozijska, plazljiva in plazovita območja) |
(1) Erozijska območja, nastala zaradi škodljivega
delovanja voda in razredi erozijskih nevarnosti so določeni v skladu s
predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Erozijska območja in razredi erozijskih nevarnosti so sestavni del
Prikaza stanja prostora. Na območju razreda srednje erozijske nevarnosti
je gradnja objektov izjemoma možna šele po primerni ureditvi in
stabilizaciji strug potokov na vplivnem območju gradnje. Za vsak poseg v
prostor na teh območjih se izdela geološko geomehansko poročilo. |
(2) Na večini območja občine veljajo običajni
protierozijski ukrepi (opozorilna karta erozije, geoportal ARSO,
gis.arso.gov.si). Za vsak poseg v prostor na teh območjih se izdela
geološko geomehansko poročilo. Na erozijskem območju je prepovedano: |
·
poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, |
·
ogoljevanje površin, |
·
krčenje
tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne
odeje, ki uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
·
zasipavanje izvirov, |
·
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazovitih zemljiščih, |
·
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer, |
·
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, |
·
zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
·
odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne
sposobnosti hudourniške struge, |
·
vlačenje
lesa. |
(3) Plazljiva območja so prikazana na karti
verjetnosti pojavljanja plazov (karta verjetnosti pojavljanja plazov,
geoportal ARSO, gis.arso.gov.si). Na območjih srednje, velike in zelo
velike verjetnosti pojavljanja plazov se za vsak poseg v prostor izdela
geološko geomehansko poročilo. |
(4) Na plazljivih območjih se upošteva: |
·
gradnja
objektov na aktivno plazljivih območjih ni dopustna, |
·
gradnja
objektov na že saniranih plazovih je dopustna le izjemoma v primeru, da
se z geološko geomehanskim elaboratom preveri vpliv novih posegov na že
sanirano stanje plazu ter prilagodi mikrolokacijo predvidenega objekta,
|
·
na
plazljivem območju in strmem terenu se ne sme posegati na zemljišče
tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače
ogrozila stabilnost zemljišča. |
·
prepovedano je: zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi
posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, poseganje, ki bi lahko
povzročilo dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode, izvajati
zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo
podnožje zemljišča, krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne
vegetacije, ki pospešujejo plazenje zemljišč. |
(5) Na plazljivem območju in strmem terenu se ne
sme posegati na zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje
hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je: |
·
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko
pospešili zamakanje zemljišč, |
·
poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišč in dvig
podzemne vode, |
·
izvajati
zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo
podnožje zemljišča, |
·
krčenje
in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešujejo
plazenje zemljišč. |
(6) Plazljiva in erozijsko nevarna območja so
opozorilna. Investitor mora pridobiti mnenje s področja geomehanike tudi
zunaj prikazanih območij, kadar obstaja sum, da je zemljišče plazljivo
ali erozijsko nevarno. |
(7) Na območju občine so plazovita območja (območja
snežnih plazov) in sicer majhne in zmerne ogroženosti (karta lavinske
nevarnosti (geoportal ARSO, gis.arso.gov.si). Na teh območjih se ne
načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki te procese lahko
sprožijo. |
|
116.
člen |
(zaščita pred požarom) |
(1) Pri načrtovanju predvidenih posegov je treba
upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom. Pri vseh posegih
je treba upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja. |
(2) Objekti morajo biti praviloma toliko odmaknjeni
med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Razpored
objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno
posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije. Zagotovi se
zadostno količino vode za gašenje. |
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred
požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu -
zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu -
študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so
določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. |
|
117.
člen |
(obramba in zaščita) |
(1) Na območju Občine Nazarje je za potrebe obrambe
opredeljeno območje možne izključne rabe Menina planina. |
(2) Posegi na območju možne izključne rabe za
potrebe obrambe ne smejo onemogočati uporabe območja v vojnem ali
izrednem stanju, v krizi ter miru za usposabljanje, oziroma so posegi
lahko takšni, da se uporaba območja za potrebe obrambe lahko v teh
primerih takoj vzpostavi. Za posege v prostor na območju možne izključne
rabe za potrebe obrambe je treba predhodno pridobiti soglasje
ministrstva pristojnega za obrambo. |
(3) Obrambne dejavnosti na teh lokacijah ne smejo
povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegli dovoljene ravni
oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
Upošteva se podrobnejše PIP in omilitvene ukrepe, določene za EUP OB-1. |
(4) Zaklonišča se gradijo v objektih, določenih s
predpisi. |
|
3.4.1.7
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
|
118.
člen |
(arhitektonske ovire) |
Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst
objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah se zagotovi dostop
brez arhitekturnih ovir. |
|
119.
člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Varstvo pred hrupom v občini Nazarje je
opredeljeno na podlagi posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu
s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in sicer: |
·
I.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih
na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom; |
·
II.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske
rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč
zaradi povzročanja hrupa; |
·
III.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske
rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi
v okolje; |
·
IV.
stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah
podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je
lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. |
(2) Na stavbnih zemljiščih se v skladu s predpisi o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa III. stopnja varstva
pred hrupom. Izjeme so: |
a) II. stopnja varstva pred hrupom: |
·
na
območju EUP NA-8, NA-11, NA-19, DO-1 v delu, ki je od regionalne ceste
odmaknjen več kot 80 m, |
·
na
posebnem območju, ki je namenjeno površini za turizem (BT). |
b) IV. stopnja varstva pred hrupom na naslednjih
površinah: |
·
na
območju proizvodnih dejavnosti (IG), |
·
na
območju prometne infrastrukture (PC, PO), |
·
na
območju energetske infrastrukture vse površine (E), |
·
na
območju okoljske infrastrukture vse površine (O), |
·
na
območju kmetijskih zemljišč (K1 in K2), razen na mirnem območju na
prostem. |
(3) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in
rekonstrukcijah obstoječih objektov je treba vse posege načrtovati tako,
da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa
na cesti. |
(4) Novogradnje in nove dejavnosti je treba
locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Uredbo o
mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju. |
(5) Izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščite
na območjih spremenjene rabe je obveznost investitorjev posegov. |
(6) Med izvajanjem gradbenih del je potrebno
upoštevati omilitvene ukrepe: |
·
zagotovi
se uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu
z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj
izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno
oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo
opremljena z ES izjavo o skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev,
ki se uporabljajo na prostem), |
·
hrupna
gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18.
uro zvečer, |
·
lokacije
gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo
biti izbrane tako, da obremenitev s hrupom zaradi gradnje objektov in
zaradi transporta materiala ne bo presegala mejnih vrednosti za vir
hrupa pri izpostavljenih stanovanjskih objektih. |
(7) Na območjih proizvodnih dejavnosti, ki mejijo
na stanovanjske objekte, naj bodo locirane servisne in skladiščne
dejavnosti, predvsem obrtnega značaja. Zagotovijo se aktivni in pasivni
protihrupni ukrepi, kot so: |
·
obratovanje dejavnosti ob navedenem mejnem robu naj poteka le v dnevnem
času, |
·
za vse
protihrupne ukrepe naj se v sklopu dokumentacije za gradbeno dovoljenje
zagotovi tudi izdelava posebnega načrta protihrupne zaščite, |
·
zajemi
in izpusti prezračevalnih sistemov naj bodo orientirani stran od
stanovanjskih objektov, |
·
izvedba
ustrezno urejenih protihrupnih nasipov na mejah stanovanjskih in
proizvodnih površin, |
·
smiselno
se umešča vire hrupa (naprave, parkirišča, manipulacijske površine,
ventilacijski in klimatski sistemi..), |
·
izvedba
protihrupnih ukrepov na fasadah in oknih na izpostavljenih stanovanjskih
objektih s strani investitorjev na novih proizvodnih območjih, |
·
potrebnost izvedbe ukrepov se določi na podlagi meritev hrupa pri
posameznih stanovanjskih objektih in na podlagi modelske ocene
predvidene ravni hrupa. |
|
120.
člen |
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) |
(1) Vir elektromagnetnega sevanja so
visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja,
nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni
sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik,
radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje
obremenjuje okolje. |
(2) Novogradnja objekta, ki je vir
elektromagnetnega sevanja ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali
naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve
okolja, kot jih določajo predpisi, ki urejajo elektromagnetno sevanje v
naravnem in življenjskem okolju. Pri načrtovanju posegov, ki lahko
pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v predpisih, je treba
izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje
pristojnega ministrstva. |
(3) Glede na občutljivost posameznega območja
naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki
jih povzročajo viri sevanja, sta določeni I. in II. stopnja varstva pred
sevanjem. |
·
I.
stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano
varstvo pred sevanjem. I. območje je območje turističnih objektov,
namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje
objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa
osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov,
javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko
območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim
proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne,
trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli
območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni
bivanju. |
·
II.
stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten
poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti
območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena
kot I. območje. |
·
II.
stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I.
območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. |
(4) V primeru posodobitve ali rekonstrukcije
obstoječih daljnovodov se izvedejo meritve EMS v varovalnem pasu
koridorjev visokonapetostnih daljnovodov. Preuči se možnost prestavitve
izven območja strnjene poselitve na rob obeh naselij. Nove gradnje za
potrebe stanovanj in varovanih prostorov v varovalnem pasu daljnovodov
niso dovoljene. |
|
121.
člen |
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) |
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati
ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, določene s predpisi,
ki urejajo svetlobno onesnaževanje okolja. Za razsvetljavo se uporablja
svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%.
Obstoječe sijalke je potrebno zamenjati z varčnimi. Na javno manj
obremenjenih območjih javnih površin je potrebno uvesti časovne
intervale osvetlitve oziroma izklopiti posamezne svetilke. Kot obvezen
ukrep k zmanjšanju porabe električne energije se v svetilke vgradijo
varčne žarnice. |
(2) Vsa obstoječa svetila na prostem in porabo
električne energije je treba uskladiti s predpisi, ki urejajo svetlobno
onesnaženje. |
|
122.
člen |
(osončenje) |
(1) Pri umeščanju novih stavb je potrebno
zagotavljati ustrezne medsebojne odmike ter ustrezno osončenje bivalnih
prostorov v skladu s predpisi in s tem odlokom. |
(2) Pri vseh stanovanjskih bivalnih prostorih
(bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) se zagotovi minimalno
zahtevano osončenje. V teh prostorih je potrebno zagotoviti naravno
osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda: |
·
na dan
21. 12. – najmanj 1 uro, |
·
na dan
21. 3. in na dan 21. 9. – najmanj 3 ure. |
|
3.4.2
PODROBNEJŠI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
|
123.
člen |
(podrobnejši PIP) |
Podrobnejši PIP so opredeljeni za določene EUP in
veljajo poleg splošnih PIP, razen kadar jih izrecno spreminjajo.
Podrobnejši PIP so opredeljeni v prilogi 2. |
|
3.4.3
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN |
|
124.
člen |
(splošni pogoji za urejanje na območjih predvidenih OPPN) |
(1) Za EUP, kjer je predvidena izdelava OPPN, so
določeni PIP, ki veljajo do njegovega sprejema in usmeritve za izdelavo
OPPN in so opredeljeni v prilogi 2. |
(2) Za EUP, kjer je predvidena izdelava OPPN, se
praviloma pripravi po en OPPN, lahko pa tudi več OPPN ob zagotovilu, da
posamezni OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno
enoto (vključno s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno
infrastrukturo). Lahko se izdela en OPPN za več EUP skupaj. |
|
125.
člen |
(pogoji za pripravo OPPN, ki niso določeni s tem odlokom) |
Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za
katere se izdela OPPN, pa le ta s tem OPN še ni predviden: |
·
gradnja
objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem
objektov ali za površino, ki presega 1,0 ha, |
·
gradnja
objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar
je kapaciteta objekta več kot 6 stanovanj, |
·
kamp nad
0,50 ha, |
·
umestitev cest in ostale GJI, kadar le ta predstavlja javni interes. |
|
126.
člen |
(dopustni posegi na območjih predvidenih OPPN) |
Na območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN, so
do izdelave OPPN dopustni naslednji posegi, če ni drugače opredeljeno v
prilogi 2: |
·
vzdrževanje objektov: |
·
redno
vzdrževanje, |
·
vzdrževalna dela v javno korist, |
·
gradnje
skladno z opredelitvijo po območjih podrobnejše namenske rabe: |
·
dozidave
obstoječih objektov, |
·
nadzidave objektov dopustnih gabaritov za vrsto obstoječega objekta, |
·
rekonstrukcije objektov, |
·
odstranitve objektov in novogradnja iste namembnosti na mestu
odstranjenega objekta, |
·
gradnja
in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki predstavljajo
dopolnilne objekte k že izgrajenemu objektu na parceli namenjeni gradnji
skladno z opredelitvijo po posameznih namenskih rabah, |
·
sprememba namembnosti: |
·
spremembe namembnosti so možne za dejavnosti, ki so v skladu z
namembnostjo območja namenske rabe ali EUP, ob upoštevanju normativov za
varstvo okolja, |
·
gospodarska javna infrastruktura: |
·
redno
vzdrževanje, obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve
objektov za potrebe gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij
in objektov komunale, energetike, prometa in zvez in drugo. |
|
4
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
127.
člen |
(stopnja natančnosti mej) |
(1) Meje EUP in NRP so določene na podlagi
katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril
in prikazane na zemljiško katastrskem prikazu v merilu 1:5000. Drugi
grafični prikazi iz tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o
prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in
katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega
stanja v naravi. |
(2) Položajna natančnost mej EUP in NRP je enaka
položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja sovpada s
parcelno mejo. V kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna
natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo
topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in zemljiško katastrskem
prikazu na območju obravnavane meje. |
(3) V primerih, ko zaradi neusklajene ali
neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v
tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi in s tem onemogočajo
izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija
natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske
podatke. Interpretacijo poda občinska služba, pristojna za urejanje
prostora s katero se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s
tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru. |
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali
neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v
tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma potrebno
v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali
drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže
usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v
prostoru. |
|
128.
člen |
(veljavni prostorski izvedbeni akti) |
(1) Na območjih za katere veljajo sprejeti IPA,
veljajo vsi pogoji, ki jih ti akti določajo. Te EUP so razvidne iz
priloge 2. |
(2) IPA, ki po sprejetju OPN ostanejo v veljavi,
so: |
Ureditveni načrti: |
·
Odlok o
ureditvenem načrtu turistične kmetije Buteko (Uradno glasilo
zgornjesavinjskih občin, št. 3/95, 1/01, 2/08). |
Občinski lokacijski načrti: |
·
Odlok o
lokacijskem načrtu Bič za individualno gradnjo v Šmartnem ob Dreti
(Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 9/06, 11/06, 20/08 in
Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/19). |
Občinski podrobni prostorski načrti: |
·
Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za individualno stanovanjsko
gradnjo Za samostanom - 1 (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št.
6/08, 4/10), |
·
Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu Center Nazarje (Uradno glasilo
zgornjesavinjskih občin, št. 11/08, 16/09, popravek 2/10, 1/12), |
·
Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne
cone Prihova – Nazarje (OPPN Prihova) (Uradni list RS, št. 7/95, 7/99,
Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 10/08, 2/10, 15/11, Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 11/13, 70/15), |
·
Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Laze (Uradno glasilo
zgornjesavinjskih občin, št. 11/12). |
|
129.
člen |
(prenehanje veljavnosti prostorskih planskih in izvedbenih aktov) |
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo
veljati prostorski planski akti za območje občine Nazarje: |
·
Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine
Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1989 in
srednjeročnega družbenega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986
do leta 1990, usklajenega leta 1989, za območje občine Nazarje (Uradno
glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 2/02, popravek 8/02), |
·
Odlok o
ugotovitvi usklajenosti izvedbenih prostorskih aktov s spremembami in
dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje za
obdobje od leta 1986-2000, dopolnitev 1989 in srednjeročnega družbenega
plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986-1990, usklajenega 1989, za
območje občine Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. 3/2003). |
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo
veljati naslednji IPA za območje občine Nazarje: |
Prostorski ureditveni pogoji: |
·
Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Nazarje
(Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče, št.
3/96, 3/03), |
·
Odlok o
ugotovitvi skladnosti Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za
prostorsko celoto občine Nazarje s spremembami in dopolnitvami
prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje od
leta 1986 – 2000, dopolnitev 1989 in srednjeročnega družbenega plana
občine Mozirje za obdobje od leta 1986-1990, usklajenega 1989, za
območje občine Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. 3/03), |
·
Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica
ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad (Uradni list RS, št. 66/93), |
·
Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za dele
naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad
– za del ureditvenega območja ZN5 (MGA) v Nazarjah (Uradno glasilo občin
Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče, št. 9/97). |
Ureditveni načrt: |
·
Odlok o
ureditvenem načrtu pokopališča v Nazarjah (Uradni list SRS št. 42/1988). |
|
130.
člen |
(dokončanje postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja) |
(1) Vsi postopki za pridobitev gradbenega
dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo
po določbah do sedaj veljavnih IPA. |
(2) Z uveljavitvijo novih predpisov in podzakonskih
aktov se le-ti smiselno upoštevajo. |
|
131.
člen |
(vpogled in hramba) |
OPN je v času uradnih ur na vpogled na sedežu
Občine Nazarje. Arhivski izvod se hrani tudi na Upravni enoti Mozirje in
ministrstvu, pristojnem za urejanje prostora. |
|
132.
člen |
(veljavnost) |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številke: 032-0004/2018-5 |
Datum: 06. 06. 2019 |
|
|
Občina Nazarje |
|
Matej Pečovnik, župan |
|
Priloge: |
·
Priloga
1:
PIP za posamezna območja podrobnejše namenske rabe |
·
Priloga
2:
Podrobnejši PIP za posamezna območja EUP in PIP na območjih predvidenih
OPPN |
·
Priloga
3:
Vrste dopustnih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po posameznih
vrstah podrobnejše namenske rabe prostora |
|
|
|
Priloga 1
PIP za posamezna območja podrobnejše namenske
rabe
|
|
SS |
1.
Podrobnejša namenska raba
STANOVANJSKE POVRŠINE, ki so namenjen bivanju brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi |
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba |
3.
Tipologija zazidave:
-
eno ali dvostanovanjski prostostoječi objekt,
dvojček, večstanovanjski objekt (do največ štiri stanovanjske
enote). |
4.
Faktor zazidanosti:
-
praviloma do 0.4 |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
bivanje brez dejavnosti,
-
bivanje s spremljajočimi dejavnostmi:
-
trgovina na drobno (razen z motornimi gorivi),
-
gostinstvo (razen avtokampi in postajališča za
avtodome),
-
intelektualne dejavnosti,
-
vzgoja in izobraževanje,
-
zdravstvo in socialno varstvo brez nastanitve,
-
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti,
-
druge dejavnosti,
-
dopustna je tudi kmetijska dejavnost v okviru
obstoječih kmetij.
Pogoji za
umeščanje dejavnosti:
-
dovolj velika parcela, ki zagotavlja potrebne
površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z
zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta
(stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev), neposredna navezava
na javne ceste,
-
dejavnost naj ne generira tovornega in večjega
osebnega prometa,
-
možne so dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih
obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo
škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje,
-
nestanovanjske stavbe, ki so v celoti namenjene za
opravljanje dejavnosti brez bivanja, so dopustne ob pogoju
izdelave IPA, razen za kmetijske stavbe v okviru obstoječih
kmetij. |
6.
Dopustni objekti
Stavbe:
-
stanovanjske stavbe: enostanovanjske stavbe,
dvostanovanjske stavbe, večstanovanjske stavbe (do največ štiri
stanovanjske enote),
-
nestanovanjske stavbe: garaže in druge stavbe ob
upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti.
Gradbeni
inženirski objekti:
-
objekti prometne infrastrukture (od tega lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste),
mostovi, viadukti, predori in podhodi,
-
cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi,
-
igrišča za športe na prostem (samo večnamenska
igrišča za potrebe območja), otroška in druga javna igrišča,
trgi, zelenice. |
7.
Nezahtevni in enostavni objekti
-
v prilogi 3 |
8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in
oblikovanja
Tlorisni gabariti:
-
za vse stavbe praviloma podolgovat tloris v
razmerju stranic od 1:1.3 do 1:2,
-
tloris je lahko tudi lomljen, vendar mora biti
razvidna osnovna podolgovata tlorisna zasnova (L, T in podobne
oblike). Dovoljeni so izzidki, ki praviloma ne smejo presegati
1/3 dolžine krajše stranice objekta, ter ne smejo bistveno
porušiti ostalih razmerij na fasadah,
-
na strmejših legah mora biti daljša stranica
vzporedna s terenskimi plastnicami,
-
s prizidavami se ne sme bistveno porušiti zgoraj
predpisanega razmerja.
Višinski gabariti:
-
na ravnem terenu (K) + P + M ali (K) + P + 1, klet
je dopustna le ob pogoju, da je vkopana vsaj do 2/3 višine
kleti,
-
na nagnjenem terenu K + P, K + M ali K + P + M,
klet mora biti na zaledni strani popolnoma vkopana, kolenčni zid
objekta s klasično dvokapnico ali večkapnico je največ 1.20 m,
-
nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj
predpisanega višinskega gabarita,
-
pri določanju višine stavb je potrebno poleg
predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit
naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja.
Streha:
-
obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen
je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja,
-
strehe stavb so praviloma simetrične dvokapnice s
slemenom vzporedno z daljšo stranico objekta, dopustne so
dvokapnice v kombinaciji z ravnimi strehami in enokapnicami
(pomožni objekti in prizidki), oziroma sestavljene dvokapnice
istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Zunaj območij
strnjenih tradicionalnih delov naselij ali občutljivejših
območjih prostora z vidika krajinskih značilnosti so možne tudi
enokapnice in ravne strehe. Strehe so lahko zaključene s čopom.
Šotoraste in lomljene strešine ter stolpiči niso dovoljeni,
-
naklon streh je praviloma v razponu od 35° do 45°,
izjemoma tudi manjši z obveznim upoštevanjem prevladujočega
naklona streh v naselju oziroma delu naselja,
-
strešna kritina je opečne barve,
-
odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih
oken in frčad. Vse frčade na isti strehi morajo biti enako
oblikovane. Najvišji del frčade ne sme biti višji od slemena
osnovne strehe. Oblika frčad naj praviloma sledi značilnemu
oblikovanju frčad v okolici (trapezne frčade niso dopustne),
-
na varovanih objektih in v območjih kulturne
dediščine so strešne odprtine izjemoma možne v obliki
tradicionalnih frčad in strešnih oken. Vse odprtine na eni
strehi morajo biti enako oblikovane ter enakega naklona kot je
osnovna strešina. Najvišji del frčade ne sme biti višji od
slemena osnovne strehe. Strešne odprtine morajo slediti rastru
fasadnih odprtin in biti kompozicijsko skladne z arhitekturno
zasnovo objekta.
Arhitektonsko
oblikovanje stavb:
-
oblikovanje in členitev fasad, umeščanje fasadnih
odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in naj
izhaja iz funkcije objekta,
-
v primerih velikih gradbenih mas je potrebno
stavbo členiti na manjše gradbene mase,
-
pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba
sodobnih obložnih materialov (les, steklo, kovina, beton in
drugih sodobnih materialov). V območjih naselbinske dediščine
ali občutljivejših območjih prostora z vidika ohranjanja narave
in krajinskih značilnosti naj se uporabljajo tradicionalni
materiali (ometan zid, kamen, les ipd). |
|
SSv |
1.
Podrobnejša namenska raba
STANOVANJSKE POVRŠINE, ki so namenjen bivanju brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi |
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba
Urbana
večstanovanjska pozidava |
3.
Tipologija zazidave:
Večstanovanjska prostostoječa hiša |
4.
Faktor zazidanosti:
-
praviloma do 0.5 |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
bivanje brez dejavnosti, tudi za občasno bivanje
ali stalno bivanje različnih skupin prebivalstva (otrok,
ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin),
-
bivanje s spremljajočimi dejavnostmi:
-
trgovina na drobno (razen z motornimi gorivi),
-
gostinstvo razen nastanitve,
-
intelektualne dejavnosti razen veterinarstva,
-
vzgoja in izobraževanje,
-
zdravstvo in socialno varstvo brez nastanitve,
-
šport in rekreacija,
-
druge dejavnosti.
Pogoji za
umeščanje dejavnosti:
-
poslovne dejavnosti so lahko urejene v pritličnih
ali kletnih prostorih objektov,
-
dovolj velika parcela, ki zagotavlja potrebne
površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z
zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta
(stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev) in neposredna navezava
na javne ceste,
-
za potrebe zaposlenih in obiskovalcev je potrebno
zagotoviti dodatna zadostna parkirišča,
-
dejavnost naj ne generira tovornega in večjega
osebnega prometa,
-
možne so dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih
obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo
škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. |
6.
Dopustni objekti
Stavbe:
-
stanovanjske stavbe: večstanovanjske stavbe,
-
nestanovanjske stavbe: garažne stavbe za potrebe
območja.
Gradbeni
inženirski objekti:
-
objekti prometne infrastrukture (od tega lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste),
mostovi, viadukti, predori in podhodi,
-
cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi,
-
igrišča za športe na prostem (samo večnamenska
igrišča za potrebe območja), otroška in druga javna igrišča,
trgi, zelenice. |
7.
Nezahtevni in enostavni objekti:
-
niso dopustni kot posamični objekti, ampak le kot
skupna ureditev za potrebe celotnega objekta,
-
v prilogi 3. |
8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in
oblikovanja
Tlorisni gabariti:
-
tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen
velikosti in legi parcele ter namembnosti območja in funkciji
stavb.
Višinski
gabariti:
-
obstoječi,
-
nadzidave stavb niso dopustne.
Streha:
-
obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen
se poenoti na območju EUP.
Arhitektonsko oblikovanje stavb:
-
oblikovanje in členitev fasad, umeščanje fasadnih
odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in
poenoteni po nizih ali karejih,
-
oblikovanje fasad naj bo sodobno, dovoljena je
uporaba sodobnih obložnih materialov (les, steklo, kovina, beton
in drugih sodobnih materialov),
-
vzdrževanje objekta se izvaja oblikovno enotno za
celoten objekt (obnova fasade, stavbno pohištvo, balkonske
ograje, zasteklitev balkonov, namestitev klimatskih naprav)
skladno z izhodišči upravljavca objekta. |
|
SK |
1.
Podrobnejša namenska raba
POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA, ki so namenjene površinam kmetij
z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju |
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba |
3.
Tipologija zazidave:
-
eno ali dvostanovanjski prostostoječi objekti,
kmetijski gospodarski objekti |
4.
Faktor zazidanosti:
-
praviloma do 0.4 |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
bivanje brez dejavnosti,
-
bivanje s spremljajočimi dejavnostmi,
-
dopustne dejavnosti:
-
kmetijske, trgovske in predelovalne dejavnosti, ki
so opredeljene v predpisih, ki urejajo dopolnilne dejavnosti na
kmetiji),
-
trgovina na drobno (razen trgovina z motornimi
gorivi),
-
gostinstvo,
-
intelektualne dejavnosti,
-
rekreacijske dejavnosti,
-
druge dejavnosti.
Pogoji za
umeščanje dejavnosti:
-
pri gradnji novih objektov v okviru dopustnih
dejavnosti je potrebna dovolj velika parcela, ki zagotavlja
potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z
zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta
(stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev) in neposredna navezava
na javne ceste,
-
možne so dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih
obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo
škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. |
6.
Dopustni objekti
Stavbe:
-
stanovanjske stavbe: enostanovanjske stavbe,
dvostanovanjske stavbe,
-
nestanovanjske stavbe: garaže in druge samostojne
stavbe ob upoštevanju dopustnih dejavnosti, nestanovanjske
kmetijske stavbe, druge nestanovanjske stavbe za dopolnilne
dejavnosti na kmetiji.
Gradbeni
inženirski objekti:
-
objekti prometne infrastrukture (od tega lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste),
mostovi, viadukti, predori in podhodi,
-
cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi,
-
igrišča za športe na prostem (samo večnamenska
igrišča za potrebe območja), otroška in druga javna igrišča,
trgi, zelenice. |
7.
Nezahtevni in enostavni objekti
-
v prilogi 3 |
8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in
oblikovanja
Tlorisni gabariti:
-
za vse stavbe praviloma podolgovat tloris v
razmerju stranic od 1:1.3 do 1:2,
-
tloris je lahko tudi lomljen, vendar mora biti
razvidna osnovna podolgovata tlorisna zasnova (L, T in podobne
oblike). Dovoljeni so izzidki, ki praviloma ne smejo presegati
1/3 dolžine krajše stranice objekta, ter ne smejo bistveno
porušiti ostalih razmerij na fasadah,
-
na strmejših legah mora biti daljša stranica
vzporedna s terenskimi plastnicami,
-
s prizidavami se ne sme bistveno porušiti zgoraj
predpisanega razmerja.
Višinski gabariti:
-
na ravnem terenu (K) + P + M ali (K) + P + 1, klet
je dopustna le ob pogoju, da je vkopana vsaj do 2/3 višine
kleti,
-
na nagnjenem terenu K + P, K + M ali K + P + M,
klet mora biti na zaledni strani popolnoma vkopana, kolenčni zid
objekta s klasično dvokapnico ali večkapnico je največ 1.20 m,
-
nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj
predpisanega višinskega gabarita,
-
pri določanju višine stavb je potrebno poleg
predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit
naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja.
Streha:
-
obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen
je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja,
-
strehe stavb so praviloma simetrične dvokapnice s
slemenom vzporedno z daljšo stranico objekta, dopustne so
dvokapnice v kombinaciji z ravnimi strehami in enokapnicami
(pomožni objekti in prizidki), oziroma sestavljene dvokapnice
istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Zunaj območij
strnjenih tradicionalnih delov naselij ali občutljivejših
območjih prostora z vidika krajinskih značilnosti so možne tudi
enokapnice in ravne strehe. Strehe so lahko zaključene s čopom.
Šotoraste in lomljene strešine ter stolpiči niso dovoljeni,
-
naklon streh je praviloma v razponu od 35° do 45°,
izjemoma tudi manjši z obveznim upoštevanjem prevladujočega
naklona streh v naselju oziroma delu naselja,
-
strešna kritina je opečne barve,
-
odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih
oken in frčad. Vse frčade na isti strehi morajo biti enako
oblikovane. Najvišji del frčade ne sme biti višji od slemena
osnovne strehe. Oblika frčad naj praviloma sledi značilnemu
oblikovanju frčad v okolici (trapezne frčade niso dopustne),
-
na varovanih objektih in v območjih kulturne
dediščine so strešne odprtine izjemoma možne v obliki
tradicionalnih frčad in strešnih oken. Vse odprtine na eni
strehi morajo biti enako oblikovane ter enakega naklona kot je
osnovna strešina. Najvišji del frčade ne sme biti višji od
slemena osnovne strehe. Strešne odprtine morajo slediti rastru
fasadnih odprtin in biti kompozicijsko skladne z arhitekturno
zasnovo objekta.
Arhitektonsko
oblikovanje stavb:
-
oblikovanje in členitev fasad, umeščanje fasadnih
odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in naj
izhaja iz funkcije objekta,
-
v primerih velikih gradbenih mas je potrebno
stavbo členiti na manjše gradbene mase,
-
pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba
sodobnih obložnih materialov (les, steklo, kovina, beton in
drugih sodobnih materialov). V območjih strnjenih tradicionalnih
delov naselij ali na občutljivejših območjih prostora z vidika
krajinskih značilnosti naj se uporabljajo tradicionalni
materiali (ometan zid, kamen, les ipd).
Dodatni
pogoji za nestanovanjske kmetijske stavbe:
-
kmetijski gospodarski objekti morajo biti po
vertikalnih in horizontalnih gabaritih, oblikovanju streh in
fasad usklajeni s stanovanjskimi in ostalimi gospodarskimi
objekti. Objekti morajo biti praviloma podolgovatega tlorisa. V
primeru velikih gradbenih mas je potrebno objekt členiti na
manjše gradbene mase,
-
umestitev gospodarskih objektov večjih tlorisnih
in višinskih gabaritov zaradi tehnoloških zahtev je izjemoma
možna kadar objekt ni vidno izpostavljen in je intenzivno
zazelenjen,
-
pri gospodarskih objektih večjih tlorisnih
gabaritov je izjemoma dopusten tudi manjši naklon strehe, vendar
ne manjšim od 20°. |
|
CU |
1.
Podrobnejša namenska raba
OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, kot so območja
historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje
trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih,
zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in
podobnih dejavnosti ter bivanje. |
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba |
3.
Tipologija zazidave:
-
eno ali večstanovanjski objekti in javne stavbe v
tipologiji historične zazidave, prostostoječe ali v nizu. |
4.
Faktor zazidanosti:
-
obstoječa zazidanost ali do 0.8 |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
bivanje brez dejavnosti, tudi za občasno bivanje
ali stalno bivanje različnih skupin prebivalstva (otrok,
ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin),
-
bivanje s spremljajočimi dejavnostmi:
-
trgovina razen vzdrževanje in popravila motornih
vozil, brez trgovine z motornimi gorivi,
-
gostinstvo,
-
intelektualne dejavnosti razen veterinarstva,
-
dejavnosti javne uprave,
-
vzgoja in izobraževanje,
-
zdravstvo in socialno varstvo,
-
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti,
-
druge dejavnosti.
Pri gradnji
novih objektov v okviru dopustnih dejavnosti je potrebno
upoštevati pogoje:
-
možne so dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih
obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo
škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje,
-
poslovne dejavnosti so lahko urejene v pritličnih
ali kletnih prostorih objektov, izjemoma tudi v celem objektu,
če gre za mestotvorne dejavnosti kot so trgovina na drobno,
zdravstvo, izobraževanje, kulturne dejavnosti, varstvo otrok,
varstvo starejših, varstveni center in podobno. |
6.
Dopustni objekti
Stavbe:
-
stanovanjske stavbe,
-
nestanovanjske stavbe: ob upoštevanju omejitev
glede dopustnih dejavnosti.
Gradbeni
inženirski objekti:
-
objekti prometne infrastrukture (od tega lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste),
mostovi, viadukti, predori in podhodi,
-
cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi,
-
otroška in druga javna igrišča, trgi, zelenice. |
7.
Nezahtevni in enostavni objekti:
-
priloga 3 |
8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in
oblikovanja
Tlorisni gabariti:
-
tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen
velikosti in legi parcele ter namembnosti območja in funkciji
stavb,
-
tlorisni gabariti stavb morajo slediti tipičnemu
razmerju značilnemu za stavbno dediščino na območju.
Višinski
gabariti:
-
višinski gabariti stavb so odvisni od namembnosti
stavb in ne smejo presegati maksimalne višine slemena najvišje
stavbe v EUP (izvzete so cerkve).
Streha:
-
obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen
je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja,
-
strehe stavb so praviloma simetrične dvokapnice s
slemenom vzporedno z daljšo stranico objekta,
-
naklon streh je praviloma v razponu od 30° do 45°
z upoštevanjem prevladujočega naklona streh v naselju oziroma
delu naselja, naklon streh nad sodobno oblikovanimi objekti in
nad pomožnimi objekti pa je nizek, vendar v območjih kulturne
dediščine v skladu s pogoji spomeniško varstvene službe,
-
strešna kritina je v območjih kulturne dediščine
opečne barve, sicer pa je tudi sive, črne ali rjave barve, če
takšne strehe prevladujejo v okolici,
-
odpiranje strešin je izjemoma dopustno v obliki
strešnih oken in frčad,
-
na varovanih objektih in v območjih kulturne
dediščine so strešne odprtine izjemoma možne v obliki
tradicionalnih frčad in strešnih oken. Vse odprtine na eni
strehi morajo biti enako oblikovane ter enakega naklona kot je
osnovna strešina. Najvišji del frčade ne sme biti višji od
slemena osnovne strehe. Strešne odprtine morajo slediti rastru
fasadnih odprtin in biti kompozicijsko skladne z arhitekturno
zasnovo objekta.
Arhitektonsko oblikovanje stavb:
-
fasade historičnih objektov se prenovijo v skladu
s smernicami pristojne enote zavoda za varstvo kulturne
dediščine,
-
stavbe morajo biti arhitektonsko kvalitetno
oblikovane in morajo slediti tipičnemu oblikovanju v območju
EUP,
-
pri novih gradnjah je pri oblikovanju fasad
dovoljena uporaba sodobnih obložnih materialov (les, steklo,
kovina, beton in drugih sodobnih materialov). |
|
CD |
1.
Podrobnejša namenska raba
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, druga območja centralnih
dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj
|
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba |
3.
Tipologija zazidave:
-
ni enotno opredeljena |
4.
Faktor zazidanosti:
-
praviloma do 0.6 |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
trgovina, promet in skladiščenje, gostinstvo,
intelektualne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, vzgoja in
izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ter druge dejavnosti,
-
kot spremljajoča dejavnost je dopustno bivanje,
tudi bivanje različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih,
študentov in drugih socialnih skupin). |
6.
Dopustni objekti
Stavbe:
-
nestanovanjske stavbe: ob upoštevanju omejitev
glede dopustnih dejavnosti, v delu stavbe je dopustna
stanovanjska raba.
Gradbeni
inženirski objekti:
-
objekti prometne infrastrukture (od tega lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste),
mostovi, viadukti, predori in podhodi,
-
cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi,
-
otroška in druga javna igrišča, trgi, zelenice. |
7.
Nezahtevni in enostavni objekti:
-
niso dopustni kot posamični objekti, ampak le kot
skupna ureditev za potrebe celotnega objekta,
-
v prilogi 3. |
8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in
oblikovanja
Tlorisni gabariti:
-
tlorisni gabariti niso enotno predpisani,
prilagojeni morajo biti velikosti in legi parcele ter
namembnosti območja in funkciji stavb,
-
upošteva naj se gradbene linije ob javnem
prostoru.
Višinski gabariti:
-
višinski gabariti stavb so prilagojeni višinam
objektov v EUP, razen za stavbe, ki se gradijo kot izraziti
prostorski poudarki.
Streha:
-
obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen
je potrebno poenotiti na območju EUP,
-
strehe stavb so lahko dvokapnice s slemenom
vzporednim z daljšo stranico objekta, dopustne so dvokapnice v
kombinaciji z ravnimi strehami in enokapnicami, strehe nad
sodobno oblikovanimi objekti in nad pomožnimi objekti so lahko
ravne ali v minimalnem naklonu,
-
strešna kritina je v območjih kulturne dediščine
opečne barve, sicer pa je tudi sive, črne ali rjave barve, če
takšne strehe prevladujejo v okolici,
-
odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih
oken in frčad. Vse frčade na isti strehi morajo biti enako
oblikovane. Najvišji del frčade ne sme biti višji od slemena
osnovne strehe. Oblika frčad naj praviloma sledi značilnemu
oblikovanju frčad v okolici.
Arhitektonsko oblikovanje stavb:
-
oblikovanje in členitev fasad, umeščanje fasadnih
odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in naj bo
poenoteno na območju EUP, oblikovalski poudarki naj bodo na
vhodnih glavnih fasadah objekta,
-
zagotovi se naj sodobno oblikovanje fasad, uporaba
sodobnih obložnih materialov (les, steklo, kovina, beton in
drugih sodobnih materialov). |
|
CDv |
1.
Podrobnejša namenska raba
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, druga območja centralnih
dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj
|
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba
-
CDv – verski objekti s pripadajočimi površinami |
3.
Tipologija zazidave:
-
ni enotno opredeljena |
4.
Faktor zazidanosti:
-
praviloma do 0.6 |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
za posamezne podrobneje prikazane podrobnejše
namenske rabe so dopustne naslednje dejavnosti:
-
CDv – dejavnosti verskih organizacij, gostinstvo
za potrebe objektov, kulturne, razvedrilne in rekreacijske
dejavnosti,
- dopustne
so dejavnosti za potrebe osnovnega objekta (trgovina,
gostinstvo, intelektualne dejavnosti razen veterinarstva ter
druge dejavnosti),
-
stanovanjske, ki so namenjene bivanju, tudi za
občasno bivanje ali stalno bivanje različnih skupin prebivalstva
(otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin). |
6.
Dopustni objekti
Stavbe:
-
nestanovanjske stavbe: ob upoštevanju omejitev
glede dopustnih dejavnosti, v delu stavbe je dopustna
stanovanjska raba.
Gradbeni
inženirski objekti:
-
objekti prometne infrastrukture (od tega lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste),
mostovi, viadukti, predori in podhodi,
-
cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi,
-
igrišča za športe na prostem (samo večnamenska
igrišča za potrebe območja), otroška in druga javna igrišča,
trgi, zelenice. |
7.
Nezahtevni in enostavni objekti
-
v prilogi 3 |
8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in
oblikovanja
Tlorisni gabariti:
-
tlorisni gabariti niso enotno predpisani,
prilagojen mora biti velikosti in legi parcele ter namembnosti
območja in funkciji stavb,
-
upošteva naj se gradbene linije ob javnem
prostoru.
Višinski gabariti:
-
višinski gabariti stavb so prilagojeni višinam
objektov v okolici, razen za stavbe, ki se gradijo kot izraziti
prostorski poudarki.
Streha:
-
obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen
je potrebno poenotiti na območju EUP,
-
strehe stavb so lahko dvokapnice s slemenom
vzporednim z daljšo stranico objekta, dopustne so dvokapnice v
kombinaciji z ravnimi strehami in enokapnicami, strehe nad
sodobno oblikovanimi objekti in nad pomožnimi objekti so lahko
ravne ali v minimalnem naklonu,
-
strešna kritina je v območjih kulturne dediščine
opečne barve, sicer pa je tudi sive, črne ali rjave barve, če
takšne strehe prevladujejo v okolici.
Arhitektonsko oblikovanje stavb:
-
oblikovanje in členitev fasad, umeščanje fasadnih
odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in naj
bodo poenoteni na območju EUP, oblikovalski poudarki naj bodo na
vhodnih glavnih fasadah objekta,
-
v primerih velikih gradbenih mas je potrebno
stavbo členiti na manjše gradbene mase,
-
zagotovi se naj sodobno oblikovanje fasad, uporaba
sodobnih obložnih materialov (les, steklo, kovina, beton in
drugih sodobnih materialov). |
|
IG |
1.
Podrobnejša namenska raba
GOSPODARSKE CONE, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim,
prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim |
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba |
3.
Tipologija zazidave:
-
ni enotno opredeljena |
4.
Faktor zazidanosti:
-
praviloma do 0.8 |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
predelovalne dejavnosti, oskrba z energijo,
gradbeništvo, promet in skladiščenje, intelektualne dejavnosti
(uprave podjetij),
-
dopustne spremljajoče dejavnosti v objektih so:
trgovina, gostinstvo, intelektualne dejavnosti, druge
dejavnosti. |
6.
Dopustni objekti
Stavbe:
-
nestanovanjske stavbe: ob upoštevanju omejitev
glede dopustnih dejavnosti.
Gradbeni
inženirski objekti:
-
objekti prometne infrastrukture (od tega lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste),
mostovi, viadukti, predori in podhodi,
-
cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi. |
7.
Nezahtevni in enostavni objekti
-
v prilogi 3 |
8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in
oblikovanja
Tlorisni gabariti:
-
tlorisna zasnova stavb mora upoštevati funkcijo
območja in optimalno izrabo prostora ter tehnološke pogoje in
omejitve,
-
tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen
velikosti in legi parcele ter namembnosti območja in funkciji
stavb,
-
upošteva naj se gradbene linije ob javnem
prostoru.
Višinski gabariti:
-
višinski gabariti stavb so prilagojeni višinam
objektov v EUP, razen za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih
zahtev izrazito višje in se zato naj oblikujejo kot prepoznavno
oblikovani prostorski poudarki.
Streha:
-
za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne
strehe, lahko tudi, enokapne nizkih naklonov,
-
strehe na območju se poenotijo.
Arhitektonsko oblikovanje stavb:
-
sodobno oblikovanje in členitev fasad, umeščanje
fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno
in naj bo poenoteno na območju EUP, oblikovalski poudarki naj
bodo na vhodnih glavnih fasadah objekta. |
|
BT |
1.
Podrobnejša namenska raba
POVRŠINE ZA TURIZEM, ki so namenjene hotelom, bungalovom in
drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev |
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba |
3.
Tipologija zazidave:
-
ni enotno opredeljena |
4.
Faktor zazidanosti:
-
praviloma do 0.6 |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
bivanje, gostinstvo in trgovina v povezavi s
turizmom, intelektualne dejavnosti, kulturne, razvedrilne in
rekreacijske dejavnosti |
6.
Dopustni objekti
Stavbe:
-
nestanovanjske stavbe: gostinske stavbe, druge
stavbe za opravljanje dejavnosti območja.
Gradbeni
inženirski objekti:
-
objekti prometne infrastrukture (od tega lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste),
mostovi, viadukti, predori in podhodi,
-
cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi,
-
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
7.
Nezahtevni in enostavni objekti
-
v prilogi 3 |
8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in
oblikovanja
-
pri umeščanju dislociranih objektov (planinski
dom, lovski dom ipd) se smiselno upoštevajo pogoji za SK.
Gabariti:
-
gabariti niso predpisani,
-
tlorisni in vertikalni gabariti se prilagodijo
posameznemu območju in krajinskim značilnostim,
-
objekti se lahko združujejo v večje ali manjše
turistične komplekse z izraženo jasno strukturo med osrednjimi
stavbami in manjšimi enotami kot apartmaji.
Streha:
-
strehe stavb so praviloma simetrične dvokapnice s
slemenom vzporedno z daljšo stranico objekta, dopustne so
dvokapnice v kombinaciji z ravnimi strehami in enokapnicami
(pomožni objekti in prizidki), dopustne so tudi ravne strehe in
enokapnice, predvsem pri objektih večjih dimenzij oziroma
sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega
tlorisa,
-
strešna kritina je opečne barve, lahko tudi sive,
črne ali rjave barve.
Arhitektonsko oblikovanje stavb:
-
objekti naj bodo sodobno arhitekturno oblikovani v
smislu kakovostnega in prepoznavnega poudarka prostora,
-
oblikovanje in členitev fasad, umeščanje fasadnih
odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno,
-
v primerih velikih gradbenih mas je potrebno
stavbo členiti na manjše gradbene mase. |
|
BC |
1.
Podrobnejša namenska raba
ŠPORTNI CENTRI so športne površine in objekti, ki so namenjeni
športnim aktivnostim in športnim prireditvam |
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba
|
3.
Tipologija zazidave:
-
ni enotno opredeljena |
4.
Faktor zazidanosti:
-
praviloma do 0.6 |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
in z njimi povezane spremljajoče dejavnosti: trgovina,
gostinstvo, izobraževanje, druge dejavnosti. |
6.
Dopustni objekti
Stavbe:
-
nestanovanjske stavbe: stavbe za šport
Gradbeni
inženirski objekti:
-
objekti prometne infrastrukture (od tega lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste),
mostovi, viadukti, predori in podhodi,
-
cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi,
-
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
7.
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in
oblikovanja
Tlorisni gabariti:
-
tlorisna zasnova stavb mora upoštevati funkcijo
območja in optimalno izrabo prostora ter tehnološke pogoje in
omejitve skladno z opredelitvami na posamezno EUP.
Višinski gabariti:
-
višinski gabariti stavb so prilagojeni višinam
objektov v okolici, razen za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih
zahtev izrazito višje in se zato naj oblikujejo kot prepoznavno
oblikovani prostorski poudarki.
Streha:
-
za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne
strehe, lahko tudi, enokapne nizkih naklonov, polkrožne ali
drugih sodobnih oblik,
-
barva strešne kritine se poenoti na območju EUP.
Arhitektonsko oblikovanje stavb:
-
oblikovanje in členitev fasad, umeščanje fasadnih
odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in
prilagojeno namembnosti objekta,
-
zagotovi se naj sodobno oblikovanje fasad, uporaba
sodobnih obložnih materialov.
|
|
ZS |
1.
Podrobnejša namenska raba
POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT, ki so namenjene oddihu,
rekreaciji in športom na prostem |
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba
|
3.
Tipologija zazidave:
-
ni enotno opredeljena |
4.
Faktor zazidanosti:
-
/ |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
rekreacijske dejavnosti in z njimi povezane
spremljajoče dejavnosti: izobraževanje, gostinstvo. |
6.
Dopustni objekti
Stavbe:
-
nestanovanjske stavbe: stavbe za šport, od njih
samo pomožne stavbe na športnih igriščih (sanitarije,
slačilnice, prostori za športne rekvizite) oziroma druge vrste
stavb, če je na EUP tako opredeljeno
Gradbeni
inženirski objekti:
-
športna igrišča razen površin za avtomobilske,
motoristične ali konjske dirke,
-
drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas,
-
gradnja objektov in naprav za potrebe prometne
infrastrukture (od tega samo pešpoti, kolesarske poti, pristopi
do objektov),
-
cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi. |
7.
Nezahtevni in enostavni objekti
-
v prilogi 3 |
8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in
oblikovanja
Tlorisni gabariti:
-
tlorisni gabariti stavb praviloma podolgovati,
-
športna igrišča so praviloma izvedena v peščeni
ali travnati izvedbi.
Višinski gabariti:
-
praviloma pritlični objekti.
Streha:
-
ravne strehe, lahko tudi enokapne nizkih naklonov
in dvokapnice,
-
strešna kritina je lahko opečne ali sive barve,
poenotena v EUP.
Arhitektonsko oblikovanje stavb:
-
zagotovi se naj sodobno oblikovanje fasad, skladno
s funkcijo objekta,
-
stavbe in urbano opremo na območju EUP se
oblikovno uskladi. |
|
ZD |
1.
Podrobnejša namenska raba
Druge urejene zelene površine, kot so zeleni pasovi z zaščitno
oziroma drugo funkcijo |
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba
|
3.
Tipologija zazidave:
-
ni enotno opredeljena |
4.
Faktor zazidanosti:
-
/ |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
/ |
6.
Dopustni objekti
Gradbeni
inženirski objekti:
-
dopustni objekti skladno s podrobnejšimi PIP
znotraj EUP
-
objekti prometne infrastrukture (od tega lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste),
mostovi, viadukti, predori in podhodi,
-
cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi. |
7.
Nezahtevni in enostavni objekti
-
v prilogi 3 |
8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in
oblikovanja
-
ureditve morajo biti na celotnem kompleksu
oblikovno usklajene. |
|
ZK |
1.
Podrobnejša namenska raba
POKOPALIŠČA, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na
umrle |
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba |
3.
Tipologija zazidave:
-
ni enotno opredeljena |
4.
Faktor zazidanosti:
-
/ |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
pokopališče in z njim povezane spremljajoče
dejavnosti: trgovina |
6.
Dopustni objekti
Stavbe:
-
pokopališke stavbe, od tega mrliške vežice in
spremljajoče stavbe,
-
trgovske stavbe samo za potrebe območja, do 100 m2
BTP.
Gradbeni
inženirski objekti:
-
pokopališča,
-
objekti prometne infrastrukture (od tega lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste),
-
cevovodi, komunikacijska omrežja (razen baznih
postaj) in elektroenergetski vodi. |
7.
Nezahtevni in enostavni objekti
-
v prilogi 3 |
8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in
oblikovanja
-
ureditve morajo biti na celotnem kompleksu
oblikovno usklajene in prilagojene namembnosti območja. |
|
PC |
1.
Podrobnejša namenska raba
POVRŠINE CEST |
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba
|
3.
Tipologija zazidave:
-
/ |
4.
Faktor zazidanosti:
-
/ |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
/ |
6.
Dopustni objekti
Stavbe:
-
nestanovanjske stavbe: druge stavbe, ki niso
uvrščene drugje, od tega samo nadstrešnice na avtobusnih
postajališčih.
Gradbeni
inženirski objekti:
-
objekti prometne infrastrukture (od tega ceste,
mostovi, viadukti, predori in podhodi),
-
cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi. |
7.
Nezahtevni in enostavni objekti
-
v prilogi 3 |
8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
-
/. |
|
PO |
1.
Podrobnejša namenska raba
OSTALE PROMETNE POVRŠINE |
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba |
3.
Tipologija zazidave:
-
/ |
4.
Faktor zazidanosti:
-
/ |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
/ |
6.
Dopustni objekti
Stavbe:
-
nestanovanjske stavbe: druge stavbe, ki niso
uvrščene drugje, od tega samo nadstrešnice na avtobusnih
postajališčih,
Gradbeni
inženirski objekti:
-
objekti prometne infrastrukture (od tega ceste,
parkirišča,prometna signalizacija in prometna oprema),
-
cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi. |
7.
Nezahtevni in enostavni objekti
-
v prilogi 3 |
8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
-
opredeljeni v splošnih PIP za cestno omrežje. |
|
E |
1.
Podrobnejša namenska raba
OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba
|
3.
Tipologija zazidave:
-
/ |
4.
Faktor zazidanosti:
-
/ |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
oskrba z električno energijo – mala
hidroelektrarna, |
6.
Dopustni objekti
Stavbe:
-
nestanovanjske stavbe, vezane na osnovno rabo:
industrijske stavbe, rezervoarji, silosi.
Gradbeni
inženirski objekti:
-
daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi. |
7.
Nezahtevni in enostavni objekti
-
v prilogi 3 |
8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
-
za oblikovanje stavb se smiselno upošteva pogoje
za namensko rabo IG. |
|
O |
1.
Podrobnejša namenska raba
OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba |
3.
Tipologija zazidave:
-
/ |
4.
Faktor zazidanosti:
-
/ |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki,
saniranje okolja |
6.
Dopustni objekti
Stavbe:
-
nestanovanjske stavbe, vezane na osnovno rabo:
industrijske stavbe, rezervoarji, silosi, skladišča, upravne in
pisarniške stavbe
Gradbeni
inženirski objekti:
-
cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave. |
7.
Nezahtevni in enostavni objekti
-
v prilogi 3 |
8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
-
opredeljeno v splošnih PIP za vodovodno omrežje,
odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
-
za oblikovanje stavb se smiselno upošteva pogoje
za namensko rabo IG. |
|
A |
1.
Podrobnejša namenska raba
OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE kot avtohtoni
poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi
samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih,
raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih
oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja) |
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba |
3.
Tipologija zazidave:
-
prostostoječi objekti |
4.
Faktor zazidanosti:
-
praviloma do 0.4 |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
bivanje brez dejavnosti,
-
bivanje s spremljajočimi dejavnostmi:
-
kmetijske, trgovske in predelovalne dejavnosti
(skladno s predpisi, ki urejajo dopolnilne dejavnosti na
kmetiji),
-
trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(razen trgovina z motornimi gorivi),
-
gostinstvo,
-
intelektualne dejavnosti,
-
rekreacijske dejavnosti,
-
druge dejavnosti.
Pogoji za
umeščanje dejavnosti:
-
prostori dejavnosti so lahko urejeni v pritličnih
ali kletnih prostorih objektov, do največje površine 50% BTP,
omejitev ne velja za dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
-
pri gradnji novih objektov v okviru dopustnih
dejavnosti je potrebna dovolj velika parcela, ki zagotavlja
potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z
zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta
(stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev) in neposredna navezava
na javne ceste,
-
možne so dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih
obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo
škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. |
6.
Dopustni objekti
Stavbe:
-
stanovanjske stavbe: enostanovanjske stavbe,
dvostanovanjske stavbe,
-
nestanovanjske stavbe: nestanovanjske kmetijske
stavbe, druge nestanovanjske stavbe za dopolnilne dejavnosti na
kmetiji.
Gradbeni
inženirski objekti:
-
objekti prometne infrastrukture (od tega lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste),
mostovi, viadukti, predori in podhodi,
-
cevovodi, komunikacijska omrežja (razen baznih
postaj) in elektroenergetski vodi,
-
igrišča za športe na prostem (samo večnamenska
igrišča za potrebe območja), otroška in druga javna igrišča. |
7.
Nezahtevni in enostavni objekti
-
v prilogi 3 |
8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in
oblikovanja
-
za oblikovanje stavb se smiselno upošteva pogoje
za namensko rabo SK. |
|
Ak |
1.
Podrobnejša namenska raba
OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE kot avtohtoni
poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi
samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih,
raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih
oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja) |
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba
Površine
razpršene poselitve namenjene pretežno kmetijski dejavnosti |
3.
Tipologija zazidave:
-
prostostoječi objekti |
4.
Faktor zazidanosti:
-
praviloma do 0.4 |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
bivanje brez dejavnosti,
-
bivanje s spremljajočimi dejavnostmi:
-
kmetijske, trgovske in predelovalne dejavnosti
(skladno s predpisi, ki urejajo dopolnilne dejavnosti na
kmetiji),
-
trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(razen trgovina z motornimi gorivi),
-
gostinstvo,
-
intelektualne dejavnosti,
-
rekreacijske dejavnosti,
-
druge dejavnosti.
Pogoji za
umeščanje dejavnosti:
-
prostori dejavnosti so lahko urejeni v pritličnih
ali kletnih prostorih objektov, do največje površine 50% BTP,
omejitev ne velja za dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
-
pri gradnji novih objektov v okviru dopustnih
dejavnosti je potrebna dovolj velika parcela, ki zagotavlja
potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z
zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta
(stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev) in neposredna navezava
na javne ceste,
-
možne so dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih
obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo
škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. |
6.
Dopustni objekti
Stavbe:
-
stanovanjske stavbe: enostanovanjske stavbe,
dvostanovanjske stavbe,
-
nestanovanjske stavbe: nestanovanjske kmetijske
stavbe, druge nestanovanjske stavbe za dopolnilne dejavnosti na
kmetiji.
Gradbeni
inženirski objekti:
-
objekti prometne infrastrukture (od tega lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste),
mostovi, viadukti, predori in podhodi,
-
cevovodi, komunikacijska omrežja (razen baznih
postaj) in elektroenergetski vodi,
-
igrišča za športe na prostem (samo večnamenska
igrišča za potrebe območja), otroška in druga javna igrišča. |
7.
Nezahtevni in enostavni objekti
-
v prilogi 3 |
8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in
oblikovanja
-
za oblikovanje stavb se smiselno upošteva pogoje
za namensko rabo SK. |
|
Razpršena gradnja |
1.
Podrobnejša namenska raba
RAZPRŠENA GRADNJA kot zemljišče pod
stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem
stanju) |
-
opredeljeno v splošnih PIP v 77. členu tega
odloka,
-
za oblikovanje stavb se smiselno upošteva pogoje
za namensko rabo SK. |
|
K1, K2 |
1.
Podrobnejša namenska raba
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba
|
3.
Tipologija zazidave:
-
/ |
4.
Faktor zazidanosti:
-
/ |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
kmetijstvo |
-
Dopustni objekti:
Stavbe:
-
/
Gradbeni
inženirski objekti:
-
rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu
z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih
pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita
čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in
podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje,
pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske
javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi
ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste,
-
ob rekonstrukciji občinskih in državnih cest je
dopustna gradnja in ureditev kolesarskih poti,
-
dostop do objekta, če gre za objekt razpršene
gradnje ali razpršene poselitve ali objekt, ki ga je dopustno
graditi na kmetijskih zemljiščih,
-
poljske poti, ki se jih lahko uporablja tudi za
kolesarske poti,
-
daljinski in lokalni cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti in
priključki nanje.
Drugi
dopustni posegi:
-
agrarne operacije in vodni zadrževalniki za
potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
-
objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s
predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in
ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste
objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne
kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po
velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega
rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov,
-
čebelnjak, staja, opazovalnica,
-
pomožna kmetijsko gozdarska oprema (npr. brajda,
klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči,
opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine,
ograja ter opora za trajne nasade), premični tunel in nadkritje,
zaščitna mreža, lovska preža),
-
začasni objekti in ureditve za potrebe obrambe in
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s
pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe
in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-
začasni objekti (po odstranitvi katerih je treba
vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili
postavljeni):
-
oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih
elementov,
-
cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,
-
začasna tribuna za gledalce na prostem,
-
premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi,
-
smučišče, vključno z začasno postavljenimi
montažnimi vlečnicami,
-
mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če
gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35,
-
šotorišče; samo v sklopu obstoječe kmetije, kjer
se objekti kmetije uporabijo kot servisni objekti kampa
(sanitarije, kopalnice, recepcija…), šotorišče ja na kmetijskem
zemljišču,
-
objekti za aktivni, zeleni, bio-eko turizem in
razna doživetja v naravi (pešpoti, učne poti, opazovališča,
počivališča…),
-
gradnje MHE pod pogoji 100. člena odloka,
-
ter ostali objekti, ki jih opredeljuje Zakon o
kmetijskih zemljiščih.
|
6.
Nezahtevni in enostavni objekti
-
v prilogi 3 |
7.
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in
oblikovanja
-
za nezahtevne in enostavne objekte opredeljeno v
splošnih PIP v 79. členu tega odloka |
|
G |
1.
Podrobnejša namenska raba
GOZDNA ZEMLJIŠČA, kot zemljišča, porasla z
gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu
izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z
Zakonom o gozdovih določena kot gozd. |
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba
|
3.
Tipologija zazidave:
-
/ |
4.
Faktor zazidanosti:
-
/ |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
gozdarstvo in lovstvo |
6.
Dopustni objekti in druge prostorske ureditve:
Stavbe:
-
/
Gradbeni
inženirski objekti:
-
objekti prometne infrastrukture (od tega lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste),
mostovi, viadukti, predori in podhodi,
-
cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi,
-
drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso
uvrščeni drugje.
Drugi dopustni posegi:
–
posegi v skladu z gozdnogospodarskimi in
lovsko-gojitvenimi načrti,
–
gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno
z zakonom o gozdovih,
–
gradnje gozdnih cest, gozdnih učnih poti, žičnic,
gozdnih vlak, planinskih, sprehajalnih, kolesarskih poti,
ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov, stojišč za
začasne dovoze čebel na pašo na zemljiščih skladno s pašnim
redom,
–
postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je
taka postavitev predvidena z lovsko-gojitvenim načrtom.
–
vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred
negativnim delovanjem voda,
–
vodnogospodarske ureditve za ribogojnice,
–
ureditve za potrebe lova in ribolova,
–
sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter
nasipov,
–
gradnje obor, ograditve posameznih delov gozdov v
skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov,
–
sanitarne sečnje,
–
v območjih varovalnih gozdov posegi v prostor niso
dovoljeni, če je iz presoje vpliva objekta na okolje razvidno,
da obstoja možnost ogrožanja ekoloških funkcij gozda. |
7.
Nezahtevni in enostavni objekti
-
v prilogi 3 |
8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in
oblikovanja
-
za nezahtevne in enostavne objekte opredeljeno v
splošnih PIP v 79. členu tega odloka |
|
VC |
1.
Podrobnejša namenska raba
OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti s področja rabe voda |
2.
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba
|
3.
Tipologija zazidave:
-
/ |
4.
Faktor zazidanosti:
-
/ |
5.
Dopustne dejavnosti:
-
Dejavnosti vezane na rabo in varstvo površinskih
voda |
6.
Dopustni objekti:
Stavbe:
-
/
Gradbeni
inženirski objekti:
-
objekti prometne infrastrukture (od tega pešpoti,
kolesarske in jahalne steze, mostovi),
-
jezovi, vodne pregrade,
-
cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi,
-
drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso
uvrščeni drugje: oporni zidovi, škarpe.
Drugi
dopustni posegi:
-
objekti in ureditve za potrebe obrambe in varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstva voda pred
onesnaženjem,
-
posegi, ki se nanašajo na izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
-
objekti in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje in
opazovanje narave,
-
gradnje objektov, potrebnih za rabo voda, pri
umeščanju MHE obvezno upoštevati pogoje 100. člena odloka,
-
ureditve manjših zajetij za ureditev ribnikov. |
7.
Nezahtevni in enostavni objekti
-
v prilogi 3 |
8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
-
zavarovanje brežin se prioritetno izvaja sonaravno
z vegetacijskimi materiali,
-
pri gradnjah in drugih delih znotraj priobalnega
pasu se v največji možni meri zagotavljajo sonaravne ureditve in
ohranjanje obstoječe vegetacije,
-
z gradnjo mostov in cest na območju vodotokov se
ne sme posegati v pretočni profil vodotoka, zagotovi se varnost
objektov pred visokimi vodami skladno z izdelano hidrološko
hidravlično študijo. |
|
Priloga 2:
Podrobnejši PIP za posamezna območja EUP
in PIP na območjih predvidenih OPPN |
|
Ime naselja |
Oznaka EUP |
Način urejanja |
Namenska raba prostora / PIP glede na
namensko rabo prostora (priloga 1) |
Podrobnejši PIP/
veljavni IPA/
PIP na območjih predvidenih OPPN
|
BRDO |
|
|
|
|
|
BR-1 |
PIP |
SK, PC, K1 |
-
ni podrobnejših PIP |
ČRETA PRI KOKARJAH |
|
|
|
|
DOBLETINA |
|
|
|
|
|
DO-1 |
PIP |
SS, K1, K2 |
-
ni podrobnejših PIP |
KOKARJE |
|
|
|
|
|
KO-1 |
PIP |
SK, ZD, PC, VC |
-
predvidi se zgostitev obstoječe strukture kmečkega
naselja z zapolnjevanjem, zaokroževanjem in prenovo ter z
manjšimi širitvami in sanacijo razpršene gradnje, ki se vključi
v naselje)
-
ohranja se gručasta zasnova vasi z jedrom
oblikovanim ob krožni komunikaciji, zgodovinski značaj naselja,
naselbinska zasnova (komunikacijska mreža, parcelacija,
nezgoščena obcestna pozidava, razporeditev javnih in internih
odprtih prostorov, odnosa med stavbami ter odnosa med stavbami
in odprtim prostorom
-
varuje se podobo naselja v prostoru, vedute in
poglede iz naselja(nove gradnje in drugi posegi v masah in
gabaritih, obliki strešin, vrsti kritine in obcestni podobi
fasad v celoti upoštevajo značilnosti obstoječe stavbne
strukture)
-
pri urejanju javnih in internih zunanjih prostorov
(cestišč, pločnikov in dvorišč) je potrebno uporabiti
historične, avtohtone materiale in avtohtono vegetacijo
-
ohranja se naravne prvine v naselju (vodotok,
drevesa ipd)
-
dopustna je postavitev tistih enostavnih in
nezahtevnih objektov, ki jih je mogoče skladno ter poenoteno
vključiti v naselbinsko strukturo
-
za vsak poseg je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote Zavoda za
varstvo kulturne dediščine |
|
KO-2 |
PIP |
SK, PC, K2 |
-
ni podrobnejših PIP |
|
KO-3 |
PIP |
SK |
-
ni podrobnejših PIP |
|
KO-4 |
OPPN |
BT, PC, ZD, K1 |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Laze (Uradno
glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 11/2012) |
|
KO-5 |
PIP |
SK, CDv, K2, G |
-
vse novogradnje morajo spoštovati urbanistično
zazidalno in arhitekturno kontinuiteto širšega območja
-
ohranja se kvalitetne poglede na prostorsko
dominanto, ohranjati je potrebno večja drevesa sredi kmetijskih
površin
-
zunanje ureditve se urejajo skladno z značilnimi
elementi kulturne krajine
-
za vsak poseg je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote Zavoda za
varstvo kulturne dediščine |
LAČJA VAS |
|
|
|
|
|
LA-1 |
PIP |
SK, CD, PC |
-
ni podrobnejših PIP |
|
LA-2 |
PIP |
SK, PC, K1, G |
-
ni podrobnejših PIP |
|
LA-3 |
PIP |
SK, CDv, K2, G |
-
vse novogradnje morajo spoštovati urbanistično
zazidalno in arhitekturno kontinuiteto širšega območja
-
ohranja se kvalitetne poglede na prostorsko
dominanto, ohranjati je potrebno večja drevesa sredi kmetijskih
površin
-
zunanje ureditve se urejajo skladno z značilnimi
elementi kulturne krajine
-
za vsak poseg je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote Zavoda za
varstvo kulturne dediščine |
|
LA-4 |
PIP |
SK, PC, K1 |
Omilitveni ukrep:
-
gradnja novih objektov ni dopustna zaradi lege na
srednjem razredu poplavne nevarnosti
-
načrtovanje prostorskih ureditev oziroma izvajanju
posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in
omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na
območjih, ogroženih zaradi poplav |
|
LA-5 |
PIP |
SK, PC |
-
ni podrobnejših PIP |
|
LA-6 |
UN |
BT |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Odlok o
ureditvenem načrtu turistične kmetije Buteko (Uradno glasilo
zgornjesavinjskih občin, št. 3/95, 1/01, 2/08) |
|
LA-7 |
PIP |
BT, PO |
-
dopustno je vzdrževanje in rekonstrukcije
obstoječih objektov, manjše funkcionalne dozidave objektov,
nadzidave niso dopustne
-
urejajo se športne in rekreacijske površine,
dopustne so gradnje športnih igrišč na prostem, otroških igrišč,
postavitve lesenih objektov - paviljončkov (prostori za piknike
ali sezonsko turistično ponudbo), dopustni so manjši obvodni
objekti kot so ploščadi, podesti, razgledišča
-
dopustna je sprememba namembnosti območja za
stanovanjske površine za posebne namene
-
novi objekti se oblikujejo iz naravnega materiala
(les), dopustna etažnost je pritličje
-
zunanje ureditve v območje urejanja so sonaravne
-
grmovnice in drevesa morajo biti avtohtona in
okolju primerna
-
uporaba naravnih materialov za obvodne objekte kot
so ploščadi, podesti, razgledišča
-
uredijo se parkirne površine
Omilitveni ukrepi:
-
pred vsakim posegom je potrebno pridobiti
naravovarstvene pogoje in soglasje
-
ohranjati gozdni rob (višina gozdnega drevja,
najmanj pa 10 m).
-
ohranjati obvodno vegetacijo.
-
sadnja alohtonih vrst grmovnic ali dreves naj se
ne izvaja.
-
pri izvajanju zemeljskih del naj se drevesa
zaščiti pred poškodbami.
-
območja naj se ne ograjuje
-
območja naj se ne osvetljuje
-
morebitne ureditve okolice naj se izvedejo brez
uporabe betonskih škarpnikov, monolitnih betonskih in kamnitih
škarp.
-
sprehajalne poti naj bodo iz naravnih materialov
(avtohtoni pesek, sekanci, les...).
-
na območju naj se ne uporablja mineralnih gnojil,
herbicidov in pesticidov. |
|
LA-8 |
PIP |
SS |
-
predvidene stanovanjske objekte se umesti ob
obstoječi lokalni cesti kot nadaljevanje niza obstoječe
pozidave, orientirajo se vzporedno z lokalno cesto |
NAZARJE |
|
|
|
|
|
NA-1 |
PIP |
CU, ZD, PC, PO |
-
notranji razvoj z zgoščevanjem in zapolnjevanjem
prostih površin v okviru obstoječih dejavnosti, ohranjanje in
prenova historičnega jedra naselja
-
vzpodbuja se razvoj mestotvornih centralnih
dejavnosti, kulturne dejavnosti, turistična ponudba
-
s prenovami, nadomestnimi in dopolnilnimi
gradnjami se zagotavlja ohranjanje kakovostne pozidave,
ohranjajo se značilni pogledi in vizure na območje, prednostno v
vstopnem delu ob regionalni cesti z ohranitvijo zelenega
nepozidanega dela ob njej
-
za vsak poseg je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote Zavoda za
varstvo kulturne dediščine |
|
NA-2 |
OPPN |
CU, PC |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu Center Nazarje (Uradno
glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 11/2008, 16/2009, popravek
2/2010, 1/2012)
-
pred poseganjem na to območje je treba s
hidrološko hidravličnim elaboratom preveriti vplive poseganja na
poplavno območje ter predvideti potrebne omilitvene ukrepe, tako
glede nadaljnjega poseganja, kot glede zmanjševanja obstoječe
poplavne ogroženosti tega območja |
|
NA-3 |
OPPNp |
IG |
-
do izdelave OPPN so dopustne ureditve skladno s
126. členom odloka, ob pogoju, da odmiki novozgrajenih objektov
morajo slediti gradbeni liniji obstoječih objektov ob ulicah in
obstoječim gradbenim linijam v prostoru. Takšni odmiki veljajo
tudi za enostavne objekte. Če gradbene linije v prostoru ni, je
gradbena meja do katere lahko segajo objekti, pogojena z
regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov. Dovoljena je
postavitev sončnih elektrarn na strehah objektov, gradnja
objektov in ureditve za potrebe varnosti, ureditve obstoječih
in novih zelenih površin. Dopustna je odstranitev in nova
gradnja objektov iste namembnosti, ki so locirani pretežno na
mestu odstranjenega objekta.
-
v vstopnem vzhodnem delu vzdolž regionalne ceste
se ohranja zeleni pas z drevoredno zasaditvijo, ohranja se širši
nepozidan pas z možnostjo umestitve parkirnih površin, gradbena
linija se odmakne od regionalne ceste
-
v vzhodnem delu območja se umesti oskrbne,
storitvene in druge poslovne dejavnosti (drobnejša struktura)
-
fasade objektov ob regionalni cesti so členjene, v
strukturi in barvi, poenoteno oblikovanje objektov na celotnem
območju |
|
NA-4 |
PIP |
SSv |
-
območje večstanovanjskih objektov je pozidano,
ohranjajo se zelene površine med objekti
-
dopustne so novogradnje manjših funkcionalnih
dopolnitev obstoječih objektov (vetrolov, dvigalo, stopnišče
ipd) in vzdrževanje
-
dopustne so gradnje parkirišč ali garažne hiše za
potrebe parkiranja stanovalcev
-
v primeru nove gradnje večstanovanjskih objektov
in v primeru nadzidave obstoječih objektov je potrebno posege
načrtovati celovito in izdelati IPA za celotno EUP
-
enostavni in nezahtevni objekti niso dopustni kot
posamični objekti, ampak le kot skupna ureditev za potrebe
celotnega objekta |
|
NA-5 |
PIP |
SS, PC |
-
individualna stanovanjske gradnja – prosto stoječa
gradnja
-
območje je pretežno pozidano, novogradnje možne
kot prizidave, nadzidave, novi objekti kot zapolnitve prostih
površin
-
oblikovanje objektov (prizidave, nadzidave, novi
objekti kot zapolnitve prostih površin) mora ohranjati oz.
nadgrajevati oblikovno identiteto območja in osnovnega objekta |
|
NA-6 |
PIP |
CD, ZD |
-
območje centralnih dejavnosti za potrebe vzgoje in
izobraževanja
-
novogradnje za potrebe centralnih dejavnosti šole,
vrtca, športne dvorane
-
dopustne so dozidave in novogradnje za povečanje
kapacitet šole in vrtca. Ohranjajo se arhitekturne zasnove teh
objektov, novi objekti naj bodo usklajeni z obstoječimi. Novi
objekti naj ne presegajo najvišjega višinskega gabarita v EUP |
|
NA-7 |
PIP |
SS, ZD, PC |
-
individualna stanovanjske gradnja – prosto stoječa
gradnja
-
območje je pretežno pozidano, novogradnje možne
kot prizidave, nadzidave, novi objekti kot zapolnitve prostih
površin na stavbnih zemljiščih
-
oblikovanje objektov (prizidave, nadzidave, novi
objekti kot zapolnitve prostih površin) mora ohranjati oz.
nadgrajevati oblikovno identiteto območja in osnovnega objekta |
|
NA-8 |
OPPN |
SS, PC, O |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za individualno
stanovanjsko gradnjo Za samostanom - 1 (Uradno glasilo
zgornjesavinjskih občin, št. 6/2008, 4/2010) |
|
NA-9 |
PIP |
SS, PC |
-
območje je pozidano
-
ohranja se obstoječa drobna struktura
stanovanjskih objektov, morebitne nadomestne gradnje ne smejo
presegati gabaritov obstoječih kakovostnih objektov zaradi
vplivnega območja kulturne dediščine |
|
NA-10 |
PIP |
CDv, ZD, PC |
-
prednostno se ohranja obstoječa stavbna struktura
- kulturna dediščina
-
dopustne so novogradnje manjših funkcionalnih
dopolnitev obstoječih objektov samostanskega kompleksa
-
dopustne so ureditve za potrebe pokopališča
-
na območju rabe ZD so dopustne ureditve za
rekreacijo, predvsem se prenovi obstoječe poti in kamnito
stopnišče
-
vsi posegi morajo biti usklajeni medsebojno in z
obstoječo stavbno strukturo (višinski gabariti, oblikovanje
streh in fasad, enako velja za enostavne in nezahtevne objekte)
-
za vsak poseg je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote Zavoda za
varstvo kulturne dediščine |
|
NA-11 |
PIP |
SS |
-
individualna stanovanjske gradnja – prosto stoječa
gradnja
-
na prostih površinah za gradnjo je možna
stanovanjska gradnja, dopustne so dozidave, nadzidave
-
arhitektura objektov je lahko sodobna, upoštevati
pa je potrebno kvalitetne značilnosti in detajle krajevne
arhitekture. Streha načeloma simetrična dvokapnica, naklon
strešine med 35° in 45°,
možno v kombinaciji z ravnimi strehami in enokapnicami .
Gabariti objektov: P+1 ali P+IP. |
|
NA-12 |
PIP |
ZK |
-
ureditve za potrebe pokopališča (ureditve in
dograditve pokopnih površin, poslovilnega prostora z mrliško
vežico, parkirne površine, zasaditev)
-
objekti so pritlični, fasada bele barve, streha
dvokapnica, ravna ali v minimalnem naklonu
-
zasaditev se prilagodi funkciji prostora (živica,
osrednji drevored ipd) |
|
NA-13 |
OPPNp |
SS, ZD |
-
do izdelave OPPN je dopustno vzdrževanje
obstoječih objektov
-
območje se nameni gradnji več stanovanjskih in
individualnih stanovanjskih objektov brez dejavnosti
-
večstanovanjski objekti se predvidijo kot vila
bloki z največjo etažnostjo P+1+M, namesto mansardne je lahko
tudi terasna etaža
-
individualni stanovanjski objekti se urejajo
skladno z namensko rabo (priloga 1) |
|
NA-14 |
OPPNp |
BC, ZD |
-
do izdelave OPPN je dopustno vzdrževanje
obstoječih objektov, na območjih rabe ZD se ohranjajo in
urejajo športne in rekreacijske površine, na območjih rabe BC
se gradi objekte za potrebe športa in rekreacije
-
ob stiku športnih in stanovanjskih površin se
opredeli se vmesni prostor z zasaditvijo
-
za kompleksnejše posege v prostor je obvezna
izdelava OPPN |
|
NA-15 |
OPPN |
SS, CD, IG, ZD, PC |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu
industrijsko-obrtne cone Prihova – Nazarje (OPPN Prihova)
(Uradni list RS, št. 7/1995, 7/1999, Uradno glasilo
zgornjesavinjskih občin, št. 10/2008, 2/2010, 15/2011, 11/2013,
70/2015)
-
Na to območje se posega skladno z Uredbo o pogojih
in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na
območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08). V kolikor
določila Uredbe glede na izkazani razred obstoječe poplavne
nevarnosti in predvideno vrsto gradnje/dejavnosti zahtevajo
predhodno izvedbo ukrepov, se izvedejo sledeče ureditve:
-
ureditev struge Potoka 3 na širšem območju
prečkanja z regionalno cesto, zamenjava prepusta pri uvozu
Pfeifer,
-
ureditev Potoka 1,
-
izvedba povezovalnega jarka med Potokom 2 in
Potokom 1,
-
izvedba povezovalnega jarka oz. kanala med Potokom
1 in Pahtinovim potokom,
-
odstranitev cevnega propusta fi 180 cm (obveza
investitorja območja NA-18).
-
Za zagotavljanje večje varnosti se priporoča
rekonstrukcija oziroma nadvišanje obstoječega nasipa ob Savinji
(kota krone nasipa minimalno 0,75 m nad Q100).
|
|
NA-16 |
PIP |
CD |
-
območje je pretežno izgrajeno
-
ohranja se obstoječa pozidava stanovanjskih
objektov v kombinaciji z dejavnostmi (obrtne, proizvodne)
-
na gradbeni parceli je možna je tudi gradnja
samostojnega stanovanjskega in poslovnega objekta, za
stanovanjski objekt veljajo določila za območja rabe SS
-
Na to območje se posega skladno z Uredbo o pogojih
in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na
območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08). V kolikor
določila Uredbe glede na izkazani razred obstoječe poplavne
nevarnosti in predvideno vrsto gradnje/dejavnosti zahtevajo
predhodno izvedbo ukrepov, se izvedejo sledeče ureditve:
-
ureditev struge Potoka 3 na širšem območju
prečkanja z regionalno cesto, zamenjava prepusta pri uvozu
Pfeifer,
-
ureditev Potoka 1,
-
izvedba povezovalnega jarka med Potokom 2 in
Potokom 1,
-
izvedba povezovalnega jarka oz. kanala med Potokom
1 in Pahtinovim potokom,
-
odstranitev cevnega propusta fi 180 cm (obveza
investitorja območja NA-18).
-
Za zagotavljanje večje varnosti se priporoča
rekonstrukcija oziroma nadvišanje obstoječega nasipa ob Savinji
(kota krone nasipa minimalno 0,75 m nad Q100).
|
|
NA-17 |
PIP |
IG |
-
dopustna so vzdrževalna dela, rekonstrukcije
objektov, odstranitve objektov in novogradnja iste namembnosti
na mestu odstranjenega objekta, nadzidave do določenega
maksimalnega gabarita ter prizidki, poenoteno oblikovanje
objektov na celotnem območju
-
maksimalna višina objektov je 11.50m
-
ob regionalni cesti se uredi zeleni pas z
drevoredom
-
zagotovi se ustrezne odmike od regionalne ceste in
vodotoka
-
Na to območje se posega skladno z Uredbo o pogojih
in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na
območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08). V kolikor
določila Uredbe glede na izkazani razred obstoječe poplavne
nevarnosti in predvideno vrsto gradnje/dejavnosti zahtevajo
predhodno izvedbo ukrepov, se izvedejo sledeče ureditve:
-
ureditev struge Potoka 3 na širšem območju
prečkanja z regionalno cesto, zamenjava prepusta pri uvozu
Pfeifer,
-
ureditev Potoka 1,
-
izvedba povezovalnega jarka med Potokom 2 in
Potokom 1,
-
izvedba povezovalnega jarka oz. kanala med Potokom
1 in Pahtinovim potokom,
-
odstranitev cevnega propusta fi 180 cm (obveza
investitorja območja NA-18).
-
Za zagotavljanje večje varnosti se priporoča:
-
rekonstrukcija oziroma nadvišanje obstoječega
nasipa ob Savinji (kota krone nasipa minimalno 0,75 m nad Q100),
-
izvedba grbine na dostopni cesti ob BSH in
znižanje terena ob cesti,
-
izvedba odvodnega jarka vzdolž nasipa ob Savinji,
-
izvedba dveh zadrževalnikov na Pahtinovem potoku.
|
|
NA-18 |
PIP |
IG, PO |
-
na območju novih stavbnih zemljišč se uredi
parkirne površine z dovozom na območje z lokalne ceste
-
zaradi konfiguracije terena se parkirišče izvede v
več nivojih, če je le mogoče z vmesnimi brežinami in ne s
podpornimi zidovi, izgradnja podpornega zidu v primeru popolne
izravnave terena ni dopustna. Podporni zidovi morajo biti
obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Višina zemljišča
na parcelni meji mora biti praviloma prilagojena sosednjemu
zemljišču.
-
ob regionalni cesti se uredi zeleni pas z
drevoredom
|
|
NA-19 |
PIP |
SS, PC, K1 |
-
individualna stanovanjske gradnja – prosto stoječa
gradnja
-
območje je pretežno pozidano, novogradnje možne
kot prizidave, nadzidave, novi objekti kot zapolnitve prostih
površin na stavbnih zemljiščih
-
oblikovanje objektov (prizidave, nadzidave, novi
objekti kot zapolnitve prostih površin) mora ohranjati oz.
nadgrajevati oblikovno identiteto območja in osnovnega objekta
-
Zaradi ugotovitve, da se na tem območju lahko
pojavljajo poplave, območje pa v celoti v HHŠ ni analizirano, je
pred poseganjem na to območje treba izdelati hidrološko
hidravlično študijo, ki bo ugotovila dejansko stanje poplav in
možnosti poseganja na to območje. |
|
NA-20 |
PIP |
SS, PC, K1 |
-
individualna stanovanjske gradnja – prosto stoječa
gradnja
-
območje je pretežno pozidano, novogradnje možne
kot prizidave, nadzidave, novi objekti kot zapolnitve prostih
površin na stavbnih zemljiščih
-
oblikovanje objektov (prizidave, nadzidave, novi
objekti kot zapolnitve prostih površin) mora ohranjati oz.
nadgrajevati oblikovno identiteto območja in osnovnega objekta |
|
NA-21 |
PIP |
ZD, PC, VC |
-
območje vodotokov Savinja in Dreta z obvodnim
zelenim pasom
-
skozi celo naselje se ohrani in primerno uredi
zeleni pas z varovalno funkcijo priobalnega pasu in dodatno za
oddih, rekreacijo in šport
-
uredijo se pešpoti, parkovna zasaditev in oprema
(klopi, koši za odpadke, javna razsvetljava…)
-
v čim večji meri se ohrani obstoječa obvodna
vegetacija, nove grmovnice in drevesa morajo biti avtohtona in
okolju primerna
-
posegi v območje urejanja so sonaravni |
|
NA-22 |
PIP |
CD, PC |
-
območje regionalnih cest in ureditev v cestnem
svetu
-
ureditve za potrebe ceste, novih križišč,
pločnikov, kolesarskih stez, zasaditve drevoredov ter
infrastrukturnih omrežij
-
na območju rabe CD ureditve za potrebe bencinskega
servisa
-
Na to območje se posega skladno z Uredbo o pogojih
in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na
območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08). V kolikor
določila Uredbe glede na izkazani razred obstoječe poplavne
nevarnosti in predvideno vrsto gradnje/dejavnosti zahtevajo
predhodno izvedbo ukrepov, se izvedejo sledeče ureditve:
-
ureditev struge Potoka 3 na širšem območju
prečkanja z regionalno cesto, zamenjava prepusta pri uvozu
Pfeifer,
-
ureditev Potoka 1,
-
izvedba povezovalnega jarka med Potokom 2 in
Potokom 1,
-
izvedba povezovalnega jarka oz. kanala med Potokom
1 in Pahtinovim potokom,
-
odstranitev cevnega propusta fi 180 cm (obveza
investitorja območja NA-18).
-
Za zagotavljanje večje varnosti se priporoča
rekonstrukcija oziroma nadvišanje obstoječega nasipa ob Savinji
(kota krone nasipa minimalno 0,75 m nad Q100).
|
|
NA-23 |
PIP |
IG, ZD, E, VC |
-
območje male hidroelektrarne na Savinji
-
na območju z rabo E ureditve za potrebe male
hidroelektrarne
-
na območju z rabo IG dopustna izgradnja manjšega
poslovnega objekta in pripadajočih manipulacijskih površin ob
pogoju ureditve dostopa do območja z javne ceste.
-
na rabi ZD ureditev pešpoti, parkovna zasaditev
in oprema (klopi, koši za odpadke, javna razsvetljava…) |
|
NA-24 |
OPPNp |
SS |
-
do izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi
v prostor
-
predvidena je individualna stanovanjske gradnja –
prosto stoječa gradnja. Arhitektura objektov je lahko sodobna,
upoštevati pa je potrebno kvalitetne značilnosti in detajle
krajevne arhitekture. Streha načeloma simetrična dvokapnica,
naklon strešine med 35°
in 45°, možno v
kombinaciji z ravnimi strehami in enokapnicami . Gabariti
objektov: P+1 ali P+IP. |
|
NA-25 |
PIP |
SS |
-
ni podrobnejših PIP |
POTOK |
|
|
|
|
|
PO-1 |
PIP |
SK, ZD, PC |
-
ni podrobnejših PIP |
|
PO-2 |
PIP |
SK, PC |
-
ni podrobnejših PIP |
|
PO-3 |
PIP |
SK, PC, K1, K2 |
Omilitveni ukrep:
-
zaradi najdbe arheološkega najdišča v Potoku, je
potrebno pred vsakim posegom pridobiti kulturnovarstvene pogoje
in soglasje |
|
PO-4 |
PIP |
BT, K2 |
-
dopustno je vzdrževanje in rekonstrukcije
obstoječih objektov za turizem (Planinski dom na Farbanci),
manjše funkcionalne dozidave objektov, nadzidave niso dopustne
-
urejajo se športne in rekreacijske površine,
dopustne so gradnje športnih igrišč na prostem, otroških igrišč,
postavitve lesenih objektov - paviljončkov (prostori za piknike
ali sezonsko turistično ponudbo) pritlične izvedbe
-
zunanje ureditve v območje urejanja so sonaravne
Omilitveni ukrep:
-
ohranja naj se stabilnost terena
-
zemeljska dela (izravnavanje, nasipavanje,
zasipavanje) na naravni vrednoti se izvajajo tako, da se
ohranijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za
naravno vrednoto. |
PRIHOVA ( delno v sklopu UN Nazarje) |
|
|
|
|
|
PR-1 |
OPPNp |
BT |
-
do izdelave OPPN so dopustne ureditve skladno s
126. členom odloka
-
ureditev turističnega območja, turistično naselje
-
predvidi se izgradnja več manjših počitniških
objektov in spremljajočih objektov (servisni, gostinstvo ipd)
-
oblikovanje objektov mora spoštovati urbanistično
zazidalno in arhitekturno kontinuiteto širšega območja, uporaba
tradicionalnih materialov
-
uredijo se zunanje zelene površine, parkovne,
rekreacijske in površine za oddih s spremljajočimi elementi
opreme, zunanje ureditve se urejajo skladno z značilnimi
elementi kulturne krajine
-
uredijo se parkirne površine |
PUSTO POLJE |
|
|
|
|
|
PU-1 |
PIP |
SK, ZD, PC |
-
ni podrobnejših PIP |
ROVT POD MENINO |
|
|
|
|
|
RO-1 |
PIP |
SK, CDv, K2, G |
-
vse novogradnje za potrebe kmetije so dopustne le
v okviru kmečkega gospodarstva in morajo spoštovati urbanistično
zazidalno in arhitekturno kontinuiteto širšega območja
-
zunanje ureditve se urejajo skladno z značilnimi
elementi kulturne krajine
-
za vsak poseg je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote Zavoda za
varstvo kulturne dediščine |
|
RO-2 |
PIP |
Ak |
-
možna je dopolnitev domačije s posameznimi
stavbami ob upoštevanju tradicionalnega vzorca pozidave in
arhitekture objektov
-
pred vsakim posegom je potrebno izdelati geološko
geomehansko poročilo
-
ureditve, ki bi omogočale zastajanje vode na tem
območju niso dovoljene (npr. terase)
-
krčenje gozda na južnem delu naj se ne izvaja |
SPODNJE KRAŠE |
|
|
|
|
|
SP-1 |
PIP |
SK, ZD, PC, K1 |
-
ni podrobnejših PIP |
|
SP-2 |
PIP |
SK, ZD, PC |
-
ni podrobnejših PIP |
|
SP-3 |
PIP |
SK, PC, K1 |
-
ni podrobnejših PIP |
|
SP-4 |
PIP |
SK, G |
-
ni podrobnejših PIP |
|
SP-5 |
OPPNp |
SS |
-
do izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi
v prostor
-
predvidena je individualna stanovanjske gradnja –
prosto stoječa gradnja. Arhitektura objektov je lahko sodobna,
upoštevati pa je potrebno kvalitetne značilnosti in detajle
krajevne arhitekture. Streha načeloma simetrična dvokapnica,
naklon strešine med 35°
in 45°, možno v
kombinaciji z ravnimi strehami in enokapnicami . Gabariti
objektov: P+1 ali P+IP. |
ŠMARTNO OB DRETI |
|
|
|
|
|
ŠM-1 |
PIP |
SS, CD, CDv, ZD, PC, PO |
-
predvidi se zgostitev obstoječe strukture kmečko
stanovanjske pozidave z zapolnjevanjem, zaokroževanjem in
prenovo
-
ohranja se gručasta zasnova naselja
-
novogradnje in prenove naj v čim večji meri
upoštevajo značilnosti avtohtonega stavbarstva z namenom
varovanja in vzpostavljanja kakovostnih ambientov pokrajine in
ohranjanja avtohtonih oblik poselitve
-
vse novogradnje v vplivnem območju cerkve sv.
Martina morajo spoštovati urbanistično zazidalno in arhitekturno
kontinuiteto območja, ohranjati kvalitetne poglede na prostorsko
dominanto, ohranjati je potrebno večja drevesa
-
zunanje ureditve se urejajo skladno z značilnimi
elementi kulturne krajine
-
za vsak poseg je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote Zavoda za
varstvo kulturne dediščine |
|
ŠM-2 |
LN |
SS |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Odlok o
lokacijskem načrtu Bič za individualno gradnjo v Šmartnem ob
Dreti (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 9/2006,
11/2006 in 20/2008) |
|
ŠM-3 |
PIP |
SK |
-
ni podrobnejših PIP |
|
ŠM-4 |
PIP |
SS, ZD |
-
ni podrobnejših PIP |
|
ŠM-5 |
PIP |
ZK |
-
ureditve za potrebe pokopališča (ureditve in
dograditve pokopnih površin, poslovilnega prostora z mrliško
vežico, parkirne površine, zasaditev)
-
objekti so pritlični, fasada bele barve, streha
dvokapnica, ravna ali v minimalnem naklonu
-
zasaditev se prilagodi funkciji prostora (živica,
osrednji drevored ipd) |
|
ŠM-6 |
PIP |
SK, PC, K1 |
-
ni podrobnejših PIP |
|
ŠM-7 |
PIP |
ZS |
-
ureditev športnih in rekreacijskih površin, možne
gradnje športnih igrišč na prostem
-
dopustna je gradnja spremljajočega objekta za
potrebe športa in rekreacije s servisnimi prostori (sanitarije,
garderobe, shrambe, tribune ipd) in gostinsko dejavnostjo,
vezano na občasne prireditve ter za potrebe društva |
|
ŠM-8 |
PIP |
SK |
-
ni podrobnejših PIP |
|
ŠM-9 |
PIP |
SK, K2 |
-
prednostno se ohranja in prenavlja obstoječi
stavbni fond, možne so tudi gradnje v skladu z namensko rabo
-
dopustna gradnja nestanovanjskih stavb za potrebe
obstoječe dopolnilne dejavnosti na kmetiji
-
novogradnje in prenove naj v čim večji meri
upoštevajo značilnosti avtohtonega stavbarstva z namenom
varovanja in vzpostavljanja kakovostnih ambientov pokrajine in
ohranjanja avtohtonih oblik poselitve |
|
ŠM-11 |
PIP |
SK |
-
ni podrobnejših PIP |
|
ŠM-12 |
PIP |
SK, PC |
-
ni podrobnejših PIP |
VOLOG |
|
|
|
|
|
VO-1 |
PIP |
SK, PC, VC |
-
predvidi se zgostitev obstoječe strukture kmečko
stanovanjske pozidave z zapolnjevanjem, zaokroževanjem in
prenovo
-
ohranja se gručasta zasnova naselja
-
novogradnje in prenove naj v čim večji meri
upoštevajo značilnosti avtohtonega stavbarstva z namenom
varovanja in vzpostavljanja kakovostnih ambientov pokrajine in
ohranjanja avtohtonih oblik poselitve |
|
VO-2 |
PIP |
SK, ZD, PC |
-
ni podrobnejših PIP |
ZAVODICE |
|
|
|
|
ŽLABOR |
|
|
|
|
|
ŽL-1 |
PIP |
SK, PC |
-
ni podrobnejših PIP |
|
ŽL-2 |
PIP |
SK, PC, K1 |
-
na obstoječih objektih so dopustna vzdrževalna
dela
-
gradnja novih objektov je dopustna po izvedbi
vseh ukrepov
-
v območju je dopustna izgradnja protipoplavnih
ukrepov za zagotavljanje varnosti objektov na območju vasi
Žlabor (lokalni nasipi, zidovi..) skladno z ustrezno hidrološko
hidravlično študijo
Omilitveni ukrepi:
-
ukrep 1: za zagotavljanje poplavne varnosti
objektov Žlabor 9 in 10 se izvede zaplavna pregrada za
preprečevanje dotoka plavin v območje objektov. Predvidi se
nižja pregrada preko izteka grape s stopnjo ca 1,0 m in prelivom
za prevajanje Q=3,00 m3/s. Struga se formira do
dostopne ceste k objektom v obliki sonaravnega jarka,
zaščitenega z zložbo v suho (L= ca 40 m), v območju ceste pa
preide v pokrito kineto (deloma s povoznimi rešetkami zaradi
možnosti čiščenja). Dolžina kinete L = ca 70 m. iztok kinete se
predvidi v strugo desnega pritoka dolvodno od objekta Žlabor 9.
Prevodnost kinete mora biti min Q = 3,00 m3/s.
-
ukrep 2: za zagotavljanje poplavne varnosti
objekta Žlabor 12 s pripadajočimi objekti se izvede
protipoplavni nasip v dolžini L = 170 m, potrebne višine H =
0,80 – 1,20 m. Predviden je sonaravno urejen zemeljski nasip z
glinenim jedrom. Na jugovzhodni strani je predviden dvig lokalne
ceste na dolžini L = 120 m, potrebni dvig H = 0,80 – 1,20 m; ob
izvedbi ukrepa 5 kot alternativna možnost je potreben dvig ceste
le na dolžini L = ca 80 m. Upoštevati je potrebno tudi
zatesnitev meteorne in fekalne kanalizacije ter vzpostavitev
zbiralnega jaška (ali več jaškov) za zbiranje precejnih vod z
umestitvijo potopnih črpalk. Alternativno rešitev za ukrep 2
predstavlja rekonstrukcija stanovanjskega objekta z upoštevanjem
možne višine visoke vode (visoko pritličje, ukinitev
nižjeležečih prostorov) ali pa odkup objektov oziroma izbira
nadomestne lokacije.
-
ukrep 3: za zagotavljanje poplavne varnosti
gospodarskih objektov kmetije Žlabor 15, 16 in lokalne
ceste se varovanje izvede s protipoplavnim zidom v dolžini L =
100 m, potrebne višine H = 1,20 m. Zid je lahko je klasični zid
iz kamna v betonu ali prefabricirani elementi. Ob uvozu na most
je predvidena izvedba panelne oziroma lamelne zaščite, ki bo
preprečevala prelivanje na območje s strani dovoza na
premostitev.
-
ukrep 4: za zagotavljanje poplavne varnosti
objektov Žlabor 6 in ribogojnice se izvede manjši
protipoplavni nasip v dolžini L = 15 m, potrebne višine H = 0,50
– 0,80 m, sonaravno urejen zemeljski nasip z glinenim jedrom.
Nadviša se obstoječe armiranobetonske obrežne zidove ob potoku v
dolžini L = 40 m, potrebne višine H = 0,80 – 1,00 m. Na območju
ribogojnice in gospodarskih objektov je potrebno preprečiti
zatekanje poplavnih voda še z umestitvijo tablaste ali panelne
zapore. Potrebna je namestitev protipovratnih ventilov na vseh
iztokih v potok.
-
ukrep 5: za zagotavljanje poplavne varnosti
štirih gospodarskih objektov (delavnica, skladiščni objekt,
dva kozolca) se izvede protipoplavni nasip v dolžini L = 135+25
=160 m, potrebne višine H = 1,20 – 1,50 m, sonaravno urejen
zemeljski nasip z glinenim jedrom. Ob strugi potoka je potrebno
izvesti protipoplavne parapetne zidove v skupni dolžini L = ca
50 m, višine H = 1,20m ter dve panelni oziroma lamelni zaščiti,
ki bosta preprečevali prelivanje na območje s strani dveh
premostitev. Potrebno je upoštevati tudi hidroizolacija
jugovzhodnih sten dveh objektov, zatesnitev meteorne in fekalne
kanalizacije ter vzpostavitev zbiralnega jaška (ali več jaškov)
za zbiranje precejnih vod z umestitvijo potopnih črpalk.
Alternativno rešitev za ukrep 5 predstavljajo pasivni
protipoplavni ukrepi za zaščito samih objektov (delavnica in
objekt za skladiščenje) z uporabo hidroizolacijskih materialov,
hidrofobne fasade, nepovratnih ventilov, protipoplavnih oken in
vrat oziroma panelnih in lamelnih zaščit.
|
|
ŽL-3 |
PIP |
SK, PC, K1 |
-
ni podrobnejših PIP |
OBMOČJE ZA POTREBE OBRAMBE |
|
|
|
|
|
OB-1 |
PIP |
K1, K2, G |
-
območje možne izključne rabe je primarno namenjeno
drugim potrebam in se ga v izrednem ali vojnem stanju in krizi
ter v miru za usposabljanje lahko uporabi za obrambne potrebe,
oziroma je za obrambne potrebe v souporabi
-
na tem območju posegi ne smejo onemogočati uporabe
območja v navedenih primerih, oziroma so posegi lahko takšni, da
se uporaba območja za potrebe obrambe lahko v teh primerih takoj
vzpostavi
Omilitveni ukrepi:
-
možne so postavitve začasnih mobilnih vadbenih
elementov, ki se po končani vadbi lahko odstranijo brez večjega
posega v zemljino, odstranjevanje zemljine ali prekopavanje
širšega območja (območje trajnih travišč) za potrebe urjenja
niso dopustne
-
za dovozne poti naj se v čim večji meri uporablja
obstoječa infrastruktura
-
v vodna telesa (kali) se ne posega
-
v gozdni rob naj se ne posega. Obstoječe drevje in
travnate površine naj se v čim večji meri ohrani.
-
posegi, s katerimi bi bistveno spremenili
morfologijo terena ( izkopi, izravnave, utrjevanje), se izvajajo
le v minimalnem obsegu. Prehodi med urejenimi in naravnimi
površinami naj ne bodo omejeni z bankinami in robniki, tako da
se preko teh zemljišč travni ruši omogoča razrast. Razgaljene
površine naj se čim prej sanira z zatravitvijo s senenim
drobirjem z okoliških travnikov.
-
dejavnosti, ki bi lahko ogrozile ali celo uničile
geomorfološke tvorbe (jame, vhode v jame, drugo) na območju niso
dovoljene (npr. eksplozije)
- s posegi v morfologijo terena in
odstranitev travne ruše, se bistveno ne vpliva na stanje
populacije in na življenjske razmere na rastišču zavarovane
vrste, zaradi katere je del narave opredeljen za botanično
naravno vrednoto
- posegi, dejavnosti se izvajajo na
način, da se ohranja kakovost habitata ogroženih živalskih vrst
ter v času, da je neugoden vpliv na živali in njihove habitate
čim manjši, zato naj se ne izvajajo v času od 1. marca do 1.
avgusta
-
pri posegih v prostor se upoštevajo usmeritve,
izhodišča in pogoji za ohranjanje narave (EPO, Natura 2000 in
naravna vrednota), za vsak poseg je potrebno pridobiti
naravovarstvene pogoje in soglasje
-
za posege v prostor na območju možne izključne
rabe za potrebe obrambe je treba predhodno pridobiti soglasje
ministrstva pristojnega za obrambo |
ODPRTI PROSTOR |
|
|
|
|
|
OP-1 |
PIP |
A, PC, K1, K2, G |
-
ureditve skladno z namensko rabo (priloga 1),
omejitve skladno s prikazom stanja prostora |
|
OP-2 |
PIP |
A, ZD, PC, K1, K2, G |
-
ureditve skladno z namensko rabo (priloga 1),
omejitve skladno s prikazom stanja prostora |
|
OP-3 |
PIP |
A, K1, K2, G |
-
ureditve skladno z namensko rabo (priloga 1),
omejitve skladno s prikazom stanja prostora
-
za vsak poseg je potrebno pridobiti
naravovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote Zavoda za
varstvo narave |
|
OP-4 |
PIP |
A, K2, G |
-
ureditve skladno z namensko rabo (priloga 1),
omejitve skladno s prikazom stanja prostora
-
za vsak poseg je potrebno pridobiti
naravovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote Zavoda za
varstvo narave |
|
Priloga 3 |
Vrste dopustnih gradenj nezahtevnih in enostavnih
objektov po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora
IME OBJEKTA |
SS |
SSv |
SK |
CU |
CD |
CDv |
IG |
BT |
BC |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PO |
E |
O |
A |
Ak |
rg |
K1 |
K2 |
G |
VC |
NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI
Tlorisni in višinski gabariti za namen dovoljevanja gradnje,
so opredeljeni v predpisu, ki ureja razvrščanje objektov |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1.
Majhna stavba
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
garaža, nadstrešek in
podobni objekt |
• |
1 |
• |
2
3 |
2
3 |
1
|
• |
• |
• |
• |
|
|
|
|
• |
• |
• |
• |
• |
|
|
|
|
drvarnica, pokrita
skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in
podobni objekti |
• |
|
• |
2 |
2 |
|
• |
• |
|
|
|
|
|
|
|
|
• |
• |
• |
|
|
|
|
2.
Majhna stavba
kot
dopolnitev obstoječe pozidave: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
lopa, uta, nadstrešek,
drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, zimski vrt,
vetrolov in podobni objekti |
• |
|
• |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
• |
• |
• |
|
|
|
|
3.
Pomožni objekt v
javni rabi |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
grajena
urbana oprema, objekt za razsvetljavo, drog,
sanitarna
enota, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ,
kapelica |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
|
|
|
|
|
|
|
14 |
14 |
|
|
telefonska
govorilnica, sanitarna enota, grajena oprema v parkih,
javnih vrtovih in zelenicah,
grajeno
igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in
vadbena oprema |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
objekt za odvodnjavanje
ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni
silos |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
|
|
|
|
|
12 |
12 |
12 |
|
4.
Ograja
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
sosedske ograje |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
|
• |
|
|
• |
• |
• |
• |
• |
|
|
|
|
varovalne ograje, igriščne
ograje |
4 |
4 |
4 |
4 |
4 |
4 |
4 |
4 |
4 |
4 |
|
4 |
|
|
• |
• |
• |
• |
|
|
|
|
|
protihrupne ograje |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
|
• |
• |
• |
• |
• |
• |
|
|
|
|
|
5.
Podporni zid
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
podporni zid z ograjo |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
11 |
11 |
|
|
6.
Mala komunalna
čistilna naprava |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
mala komunalna čistilna
naprava |
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
|
|
|
|
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
|
7.
Nepretočna
greznica |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nepretočna greznica |
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
|
|
|
|
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
|
8.
Rezervoar za vodo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
rezervoar za vodo |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
|
|
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
|
9.
Vodnjak, vodomet |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
vodnjaki, vrtine in
vodomet |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
|
|
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
|
10.
Priključek na
objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
priključek na cesto |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
priključek na objekte
energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod),
priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek
za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska
omrežja (kabelska, telefonska omrežja) |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
11.
Samostojno
parkirišče |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
samostojno parkirišče |
|
|
|
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
12.
Kolesarska pot,
pešpot, gozdna pot in podobno |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
kolesarske, gozdne in
pešpoti, ki niso del cestnega sveta |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
10 |
10 |
• |
• |
13.
Pomol |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
pomol na
tekočih in stoječih celinskih vodah, s privezi |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
• |
14.
Športno igrišče
na prostem |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
športno igrišče na
prostem, nogometno, košarkarsko, rokometno igrišče,
kotalkališče, odbojkarsko igrišče, teniško igrišče, inline
hokej, ragbi in bejzbol igrišče, poligon za kolesa (poligon
za motorje ni dopusten) |
• |
• |
• |
|
|
|
|
• |
• |
• |
|
|
|
|
|
|
• |
• |
|
|
|
|
|
15.
Vodno zajetje,
objekti za akumulacijo in namakanje
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
vodno zajetje, objekti za
akumulacijo in namakanje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
13 |
13 |
• |
15 |
bazen za kopanje |
• |
• |
• |
|
|
|
|
• |
• |
• |
|
|
|
|
|
|
• |
• |
• |
|
|
|
|
grajen ribnik |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
|
|
|
|
|
|
• |
• |
• |
|
|
|
|
okrasni bazen |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
|
|
|
|
|
|
• |
• |
• |
|
|
|
|
bazen za
gašenje požara |
|
|
|
|
|
|
• |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
• |
• |
• |
|
|
|
|
grajeno
zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode,
grajen
namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
13 |
13 |
• |
15 |
16.
Objekt za
oglaševanje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
objekti za oglaševanje |
6 |
6 |
6 |
6 |
6 |
|
6 |
6 |
6 |
6 |
6 |
|
6 |
6 |
|
|
6 |
6 |
|
|
|
|
|
17.
Objekt za rejo
živali
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
hlev, svinjak, staja,
kobilarna in podobni objekti |
7 |
|
• |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
7 |
7 |
|
|
|
|
čebelnjak |
|
|
• |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
• |
• |
• |
• |
• |
• |
|
ribogojnica |
|
|
• |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
15 |
18.
Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekt:
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
kozolec,
kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, skedenj,
senik, kašča, koruznjak |
7 |
|
• |
|
|
|
|
• |
|
• |
|
|
|
|
|
|
7 |
7 |
7 |
9 |
9 |
9 |
|
klet, vinska klet |
7 |
|
• |
|
|
|
|
• |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
7 |
7 |
|
|
|
|
grajeni rastlinjak |
• |
|
• |
|
|
|
|
• |
|
|
|
|
|
|
|
|
• |
• |
• |
9 |
9 |
|
|
grajena
obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja in
opora za trajne nasade,
napajalno
korito, krmišče, grajena poljska pot |
7 |
|
• |
|
|
|
|
• |
|
• |
|
|
|
|
|
|
7 |
7 |
7 |
• |
• |
• |
|
grajena
gozdna prometnica |
7 |
|
• |
|
|
|
|
• |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
7 |
7 |
• |
• |
• |
|
stolpni
silos, silos, pokrita skladišča za lesna goriva, gnojišče,
zbiralnik
gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, hlevski izpust,
grajeno molzišče |
7 |
|
• |
|
|
|
|
• |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
7 |
7 |
8 |
8 |
|
|
19.
Objekti za
kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost
(objekti, ki niso namenjeni prebivanju) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
sirarna, sušilnica sadja
in rib, oljarna, kisarna in podobni objekti |
7 |
|
• |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
7 |
7 |
|
|
|
|
zidanica, mlin |
|
|
• |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
• |
• |
• |
|
|
|
|
20.
Pomožni komunalni
objekti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
revizijski in drugi jašek,
hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik
maščob,
ponikovalnica,
prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja,
ekološki otok |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
|
21.
Pomožni objekt na
smučišču
gradbeni
inženirski objekti: vsi |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
objekt na smučišču, ki se
uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor
delovanja smučišč ter priročno skladišče za vzdrževanje
žičniških naprav in za reševanje, razsvetljava smučišča,
naprave za zasneževanje smučišča |
|
|
|
|
|
|
|
• |
|
• |
|
|
|
|
|
|
• |
• |
|
|
|
• |
|
22.
Pomožni objekti
namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja,
vsi gradbeno inženirski objekti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
objekt namenjen obrambi,
zaščiti in reševanju, npr. zaklon, zaklonilnik, vadbeni
prostor, plezalni objekt, vadbeni bunker, vadišče na
prostem, vojaško strelišče |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
• |
|
meteorološki objekt za
monitoring kakovosti zraka, objekti za opazovanje neba,
objekti za spremljanje seizmičnosti |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
|
• |
• |
• |
|
|
|
|
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
|
|
objekt za hidrološki
monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih
voda |
• |
• |
• |
• |
• |
|
• |
• |
• |
• |
|
|
|
|
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
• |
|
|
Legenda znakov v tabeli: |
'•' - dopustni posegi |
'1 '- dopustni posegi, s pogojem navedenim pod
zaporedno številko pod tabelo |
|
Opombe: |
1 samo kot skupna ureditev za potrebe celotnega
objekta |
2 samo na parcelah enostanovanjskih in
dvostanovanjskih stavb |
3 samo kot skupna ureditev za potrebe celotne
nestanovanjske stavbe in večstanovanjske stavbe (s tremi in več
stanovanjskimi enotami) |
4 samo varovalne ograje za športne in
proizvodne objekte; transparentne izvedbe, polne ograje niso dopustne,
razen kot varovalna ograja na pokopališču |
5 samo v primeru, ko ni možna priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje ob soglasju upravljavca |
6 ob predhodnem soglasju občinskega upravnega
organa pristojnega za prostor skladno z izdelano strokovno podlago |
7 samo na parcelah obstoječih kmetijskih
gospodarstev |
8 Ob pogoju: |
·
uporaba
objekta je neposredno vezana na kmetijsko dejavnost, |
·
objekt
se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo
stavbe kmetije, praviloma v največji oddaljenosti 25 m od stavbnega
zemljišča ali stavbišča zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov,
|
·
pri
umeščanju v prostor se upoštevajo krajinske značilnosti in vidna
izpostavljenost, za vsak poseg se pridobi mnenje občinskega upravnega
organa, pristojnega za prostor |
9 Ob pogoju: |
·
uporaba
objekta je neposredno vezana na kmetijsko dejavnost, |
·
staje in
pomožne kmetijsko gozdarske objekte kot nezahtevne objekte (razen
rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in
opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za
zaščito kmetijskih pridelkov) na kmetijskem zemljišču lahko gradi
investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu: |
a. najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco
dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine,
trajne nasade in druge kmetijske površine ali |
b. najmanj 5000 m2 zemljišč, ki so glede na
evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade, |
·
objekt
se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo
stavbe kmetije, praviloma v največji oddaljenosti 25 m od stavbnega
zemljišča ali stavbišča zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov, |
·
gradnja
pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov (kozolec, rastlinjak, napajalno
korito, krmišče, obora, grajena ograja za pašo živine, ograja ter opora
za trajne nasade, poljska pot in gozdna prometnica) je dopustna tudi na
dislociranih lokacijah, |
·
pri
umeščanju v prostor se upoštevajo krajinske značilnosti in vidna
izpostavljenost, za vsak poseg se pridobi mnenje občinskega upravnega
organa, pristojnega za prostor |
10 kolesarske poti naj potekajo po obstoječih in
na novo grajenih poljskih poteh ter ob rekonstrukcijah cest |
11 dopusten v okviru agromelioracij ali ob
rekonstrukcijah cest |
12 dopustni ob rekonstrukcijah cest,
|
13 dopusten je zajem pitne in tehnološke vode,
grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralniki |
14 dopustna je nadkrita čakalnica na postajališču
kot enostavni objekt ob rekonstrukciji ceste |
15 dopustno, kadar gre za objekt za izvajanje
podeljene vodne pravice, v skladu s predpisom s področja voda |