Na podlagi 123. člena Zakona o urejanju prostora – ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) ter 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 in 11/19) je Občinski svet Občine Ormož, na svoji 29. seji, dne 10.10.2022, sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA LENTO II (OR 42)

I.  Splošna določba

1. člen

(pravna podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) S tem odlokom se v skladu z Zakonom o urejanju prostora – ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 4/13, 10/13, 1/16 in 7/17), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za Lento II (OR 42) (v nadaljevanju: OPPN Lenta II).

(2) OPPN Lenta II je pod številko 20106-00 izdelalo podjetje Savaprojekt Krško d.d.

(3) Identifikacijska številka prostorskega akta je 1958.

II. Vsebina OPPN

2. člen

(sestavni deli občinskega podrobnega prostorskega načrta)

OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:

A) TEKSTUALNI DEL PODROBNEGA NAČRTA (ODLOK)

1.  OPIS PROSTORSKE UREDITVE

2.  UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR

2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji

2.2. Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin

2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

3.  ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

4.  REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

5.  REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE

6.  REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

7.  ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN

8.  VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

B) GRAFIČNI DEL PODROBNEGA NAČRTA

B1  Izsek iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta občine Ormož; M 1:5000;

B2  Pregledna situacija z omejitvami v prostoru ter povezavo s sosednjimi obm.; M 1:5000;

B3  Situacija obstoječega stanja s katastrom; M 1:1000;

B4  Ureditvena situacija s prerezom območja; M 1:1000;

B5  Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:1000;

B6  Ureditve potrebne za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:2500;

B7  Načrt parcelacije; M 1:1000.

C) SPREMLJAJOČE GRADIVO

C1  Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta;

C2  Pobuda in izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta;

C3  Povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi;

C4  Prikaz stanja prostora;

C5 Seznam strokovnih podlag;

C6  Mnenja in postopek CPVO;

C7  Obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta;

C8  Povzetek za javnost;

C9  Elaborat ekonomike;

C10  Okoljsko poročilo.

1.  Opis prostorske ureditve

3. člen

(namen občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) S tem občinskim podrobnim načrtom se podrobneje določijo prostorski izvedbeni pogoji na območju Lente II (OR 42) za nove gradnje stanovanjskih stavb, transformatorske postaje, ureditev javnih zelenih površin, ekoloških otokov, za gradnjo ter rekonstrukcijo javnih prometnic ter za priključitev obstoječih in novih objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro.

(2) OPPN je podlaga za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

4. člen

(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) Območje OPPN je velikosti ca. 5,5 ha in zajema naslednja zemljišča s parcelnimi številkami: 870, 871, 872, 873, 874, 875, 876, 877, 878, 879, 880, 885, 886, 887, 888, 892/1, 892/2, 892/3, 892/4, 892/5, 892/6, 893/1, 893/2, 894, 895, 896, 897, 898, 899, 900, 901, 902, 903, del 1276/2 in del 1279, vse k.o. Ormož (332).

(2) Znotraj območja se nahajajo obstoječe stavbe z evidenčno številko 499 (Novakova cesta 2), 1177 (Novakova cesta 3a), 1183 (Novakova cesta 3b), 1181 (Novakova cesta 3c), 1180 (Novakova cesta 3d), 1185 (Novakova cesta 3e), 501 in 502 (Novakova cesta 4) ter 1164 (Novakova cesta 4a).

(3) Območje stanovanjske soseske se nahaja zahodno od občinskega središča Ormož in je vpeto med vpadno cesto (Ptujska cesta) v center Ormoža in glavno železniško progo št. 40 Pragersko – Ormož ter ob sotočje reke Drave, Sejanskega potoka, Pesnice in Lešnice.

(4) Območje OPPN je prikazano na vseh grafičnih načrtih.

5. člen

(posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta)

Za potrebe normalnega funkcioniranja obravnavanega območja so dovoljeni posegi izven meje OPPN zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture oz. pripadajočih priključkov nanje ter pri urejanju javnega prometnega omrežja.

2.  Umestitev načrtovanih ureditev v prostor

2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji

6. člen

(vplivi in povezave)

(1) Območje Lente II je z naseljem Ormož povezano preko obstoječe cestne mreže naselja. Glavni dostop do območja je urejen preko Ptujske ceste, ki poteka vzdolž severne meje območja OPPN in povezuje ormoško obvoznico na zahodni strani z centrom Ormoža v smeri vzhoda.

(2) Južno od Lente II poteka glavna železniška proga št. 40 Pragersko – Ormož, ki s svojim varovalnim pasom posega na območje OPPN.

(3) Južneje od železniške proge teče reka Drava s svojimi pritoki Pesnico, Lešnico in Sejanskim potokom. Drava je vodotok I. reda in ima določen 15 metrski priobalni pas, ki pa ne posega na območje OPPN. Drava je opredeljena kot območje Nature 2000 (SPA in SAC) in ekološko pomembno območje (EPO 41500), Pesnica je naravna vrednota (NV št. 80027).

(4) Na območju OPPN ni evidentirane kulturne dediščine, se pa zahodno od območja OPPN nahaja arheološko najdišče Hajndl (evid. št. 6033).

(5) Skrajni vzhodni del območja je poplavno ogrožen (zelo redke poplave).

(6) Na podlagi javno dostopnih evidenc, območje OPPN ni opredeljeno kot erozijsko območje in ni plazljivo.

2.2 Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin

7. člen

(funkcionalna zasnova območja)

(1) Območje OPPN Lenta II v večjem delu predstavlja nepozidano stavbno zemljišče za gradnjo eno-, dvo- ali več večstanovanjskih stavb. Načrtovana je gradnja 46 novih stanovanjskih stavb. Sosednje gradbene parcele, namenjene gradnji stavb se lahko med seboj združujejo. Večstanovanjska gradnja je dovoljena le na parcelah v južnem delu območja (glej grafično prilogo B7 Načrt parcelacije).

(2) Obstoječi legalno zgrajeni objekti se ohranjajo. Možna je njihova prizidava, rekonstrukcija, vzdrževanje, ali pa rušitev ter nova gradnja, pod pogoji tega odloka.

(3) Nova pozidava sledi obulični liniji, ki jo tvori nova cestna mreža, sestavljena iz dostopne ceste I., II., IIa., III., IV. in V. in Ptujska cesta. Dostopne ceste II., IIa., III., IV. in V. med sabo povezuje povezovalna cesta, ki poteka vzdolž južnega roba OPPN. Stavbe so locirane vzdolž posamezne dostopne ceste in Ptujske ceste z ustreznim odmikom, ki ga določa gradbena linija (gradbena linija je določena ca. 6 m od roba gradbene parcele). Stavbe vzdolž dostopne ceste I., zahodnega roba dostopne ceste II. in IIa. in Ptujske ceste se locirajo vzporedno z dostopno oz. Ptujsko cesto (daljša stranica in glavno sleme vzporedno z dostopno cesto). Stavbe vzdolž vzhodnega roba dostopne ceste II., stavbe vzdolž dostopne ceste III., IV. in V., pa se locirajo pravokotno z dostopno cesto (daljša stranica in glavno sleme pravokotno z dostopno cesto). Na celotnem območju OPPN je dovoljena gradnja enostanovanjskih stavb, le v južnem delu območja (ob povezovalni cesti) je možna gradnja tudi večstanovanjskih stavb.

(4) V sklopu posamezne gradbene parcele za gradnjo stavb je možna postavitev pomožnih objektov. Parcele se lahko ogradijo z ograjo.

(5) Javne prometnice se izvedejo minimalne širine 5,5 m (dvosmerni vozni pas) z enostranskim pločnikom širine  min. 1,5 m. Ceste se asfaltirajo. Stičišča dostopnih cest in povezovalne ceste se lahko izvedejo tudi kot manjša povozna krožišča. Na koncu dostopne ceste V. in povezovalne ceste se uredijo obračališča. Ob obračališčih se uredijo ekološki otoki (vsaj dva) ter v južnem delu tudi nova transformatorska postaja (TP Lenta II).

(6) V sklopu javnih prometnic se zgradi nova gospodarska javna infrastruktura in sicer: vodovodno omrežje, ločen sistem kanalizacije, elektro omrežje, plinovodno omrežje ter telekomunikacijsko omrežje.

(7) Vzdolž južnega roba OPPN se vzpostavi zeleni pas goste avtohtone zasaditve, ki bo pripomogla k zmanjšanju hrupa in prahu, ki prihaja iz smeri železniške proge.

2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

2.3.1  Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrste dopustnih posegov v prostoru

8. člen

(vrste dopustnih dejavnosti)

(1) Na območju OPPN so, poleg bivanja, dopustne naslednje dejavnosti:

(G) trgovina,

(J) informacijske in komunikacijske dejavnosti,

(K) finančne in zavarovalniške dejavnosti,

(l) poslovanje z nepremičninami,

(M) strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,

(N) druge raznovrstne poslovne dejavnosti,

(Q) zdravstvo in socialno varstvo,

(R) kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti,

(S) druge dejavnosti.

(2) Dovoljene dejavnosti se izvajajo v kletnem in/ali pritličnem delu osnovnih stavb ter na max. 50% bruto tlorisne površine celotne osnovne stavbe.

(3) Izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, je dopustno pod pogojem zagotovitve zadostnih parkirnih mest za opravljanje izbrane dejavnosti. Parkirna mesta se zagotovi v sklopu gradbene parcele, kjer se bo dejavnost izvajala.

9. člen

(vrste dopustnih osnovnih in pomožnih stavb)

(1) Na območju OPPN je v sklopu gradbene parcele za gradnjo stavb dovoljena gradnja naslednjih osnovnih stavb:

·  enostanovanjske stavbe in

·  večstanovanjske stavbe (samo v južnem delu območja OPPN, ob povezovalni cesti).

(2) Na območju OPPN je v sklopu gradbene parcele za gradnjo stavb dovoljena gradnja naslednjih pomožnih stavb, in sicer:

·  garaža;

·  nadstrešnica za avtomobile;

·  nadstrešnica nad letno zunanjo teraso oz. letna senčnica;

·  letna kuhinja, savna, fitnes;

·  pergola;

·  vetrolov pred vhodom v osnovno stavbo;

·  lopa za orodje;

·  rezervoarji za vodo in

·  bazen za kopanje.

(3) V sklopu posamezne gradbene parcele, namenjene gradnji stavb se lahko gradi samo ena osnovna stavba in ena pomožna stavba iste vrste.

10. člen

(vrste dopustnih gradbenih inženirskih objektov)

Na celotnem območju OPPN je dovoljena gradnja gradbenih inženirskih objektov in sicer:

·  lokalne ceste in javne poti;

·  cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter

·  ograje in oporni zidovi.

11. člen

(vrste dopustnih ostalih posegov)

Na celotnem območju OPPN je dovoljena tudi izvedba ostalih posegov in sicer:

·  nasipi, izkopi in odkopi, utrjene površine, utrjene brežine ter

·  ekološki otoki in urbana oprema.

12. člen

(vrste gradenj)

V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogoji tega odloka:

·  gradnje novih objektov (novi objekti, prizidave);

·  rekonstrukcije objektov;

·  odstranitve (rušitve) objektov ali njihovih delov;

·  vzdrževanje objektov;

·  spremembe namembnosti pod pogojem, da se v pretežnem delu osnovne stavbe ohranja bivanje.

2.3.2  Prostorsko izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja stavb in objektov

13. člen

(lega, velikost ter oblikovanje osnovnih stavb)

(1) Osnovne stavbe se locira znotraj posamezne gradbene parcele za gradnjo stavb, upoštevajoč gradbeno linijo, gradbeno mejo s površino za razvoj stavb, delež zelenih površin iz 18. člena tega odloka ter faktor zazidanosti iz 20. člena tega odloka. Odmik od sosednjega zemljišča mora znašati min. 3 m (najbolj izpostavljeni del stavbe).

(2) Maksimalni tlorisni gabarit: znotraj gradbene meje, upoštevajoč delež zelenih površin in faktor zazidanosti. Možni so aneksi, kot so vetrolovi, izzidki, garaže in zimski vrtovi. Posamezni aneks ne sme presegati 30 % tlorisne površine osnovne stavbe. Stavbe vzdolž dostopne ceste I., zahodnega roba dostopne ceste II., IIa. in Ptujske ceste se locirajo vzporedno z dostopno oz. Ptujsko cesto (daljša stranica in glavno sleme vzporedno z dostopno cesto). Stavbe vzdolž vzhodnega roba dostopne ceste II., stavbe vzdolž dostopne ceste III., IV. in V. se locirajo pravokotno z dostopno cesto (daljša stranica in glavno sleme pravokotno z dostopno cesto).

(3) Maksimalni vertikalni gabarit:

·  stavbe ob zahodnem robu dostopne ceste II. in IIa.: max. K + P + M. Klet mora biti vsaj iz ene strani popolnoma vkopana v obstoječ raščen teren;

·  stavbe ob dostopni cesti I., vzhodnem robu dostopne ceste II., ob dostopni cesti III., IV. in V. ter posamična pozidava ob Ptujski cesti: max. P + M. Klet je dovoljena le, če je popolnoma vkopana v raščen teren;

·  večstanovanjske stavbe z dvokapno streho: max. K + P + 1 + M; večstanovanjska stavba z ravno streho: max. K + P + 2. Klet je dovoljena le, če je popolnoma vkopana v raščen teren. Klet se lahko nameni tudi parkiranju.

(4) Oblikovanje stavbe:

·  v osnovi pravokotne oblike;

·  streha je simetrična dvokapnica naklona 25 - 45 stopinj. Aneksi lahko imajo ravno streho ali enokapno streho naklona do 10 stopinj. Osvetlitev mansarde je svobodno. Večstanovanjske stavbe imajo lahko ravno streho;

·  kritina simetrične dvokapnice je v odtenkih rdeče, rjave ali sive barve;

·  kritina ravne strehe je pogojena s tehnološko rešitvijo strehe (PVC folija svetlega odtenka, prodec in podobno). Lahko so tudi deloma ali v celoti ozelenjene.

·  fasada je svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali. Barva fasade v odtenkih bele barve ali v kombinaciji z odtenki zemeljskih barv (rjava, siva, rumena). Prepovedane so preintenzivne kričeče barve, kot npr. rdeča, vijolična, modra.

14. člen

(lega, velikost ter oblikovanje pomožnih objektov)

(1) Pomožne stavbe se locira znotraj posamezne gradbene parcele za gradnjo stavb, upoštevajoč delež zelenih površin iz 18. člena tega odloka ter faktor zazidanosti iz 20. člena tega odloka. Med javno prometnico in gradbeno linijo ni dovoljeno postavljati pomožnih stavb. Odmik pomožne stavbe od sosednjega zemljišča mora znašati min. 1 m (najbolj izpostavljeni del stavbe). Nadstrešnice za avtomobile se lahko gradi do parcelne meje, če se gradi skupaj z nadstreškom za avtomobile sosednjega objekta ali če se pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča.

(2) Pomožne stavbe morajo biti tlorisno podrejene osnovni stavbi.

(3) Velikost: objekt mora izpolnjevati merila, ki so v skladu s predpisom o razvrščanju objektov določena za nezahtevne ali enostavne objekte, razen lopa za orodje, ki je lahko max. velikosti 40 m2.

(4) Oblikovanje: zunanje stene pomožnih stavb morajo imeti enako fasado kot osnovna stavba ali pa so lesena. Strehe so enake oblike, naklona in kritine kot osnovna stavba, ravne ali enokapne max. naklona 10 stopinj. Nadstrešnice se lahko tudi kovinske.

15. člen

(lega, velikost ter oblikovanje gradbenih inženirskih objektov)

(1) Gradbeni inženirski objekti se lahko gradijo na celotnem območju OPPN.

(2) Podzemni infrastrukturni objekti se lahko gradijo do parcelne meje.

(3) Manipulacijske površine in dvorišča se zarobničijo in utrdijo s tlakovanjem ali asfaltiranjem. Te površine lahko segajo do parcelne meje.

(4) Ograje med sosednjimi parcelami so dovoljene lesene ali kovinske, vendar morajo biti transparentne. Višina ograje je do 1,50 m. Lahko se izvede tudi kombinacija zidane ograje (z ali brez stebrov) in polnila. Višina zidane ograje je v tem primeru max. 0,50 m in polnila max. 1 m. Ograje se lahko gradijo na parcelni meji s sosednimi zemljišči.

(5) Višina opornega zidu je do 1,5 m. Oporni zidovi višji od 0,5 m so kamniti ali betonski obloženi s kamnito oblogo.

(6) Sončni paneli za lastno proizvodnjo električne energije in pripravo vode se locirajo v ravnino strešine in ne smejo presegajo slemena strehe oz. morajo biti skriti za vencem ravne strehe.

16. člen

(lega in oblikovanje drugih gradbenih posegov)

(1) Drugi gradbeni posegi se lahko izvajajo na celotnem območju OPPN.

(2) Zunanje površine in brežine se maksimalno zatravijo in lahko zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in avtohtonim drevjem.

(3) Ekološki otok se hortikulturno uredi (betonski plato z ustreznim odvodnjavanjem ter ograjo).

(4) Urbana oprema se oblikovno poenoti z urbano opremo širšega območja Ormoža.

17. člen

(obstoječa pozidava)

(1) Obstoječe legalno zgrajene stavbe na območju OPPN se ohranja. Obstoječe stavbe se lahko dozida v velikosti do 50 % tlorisne površine obstoječe stavbe.

(2) Dozidave so lahko max. vertikalnega gabarita kot obstoječa stavba. Streha dozidave je lahko enaka kot na obstoječi stavbi (enak naklon in tip kritine) ali ravna.

(3) V sklopu gradbene parcele se lahko postavljajo pomožne stavbe pod pogoji tega odloka.

18. člen

(oblikovanje zunanjih in zelenih površin)

(1) Višinske kote zunanjih površin morajo biti prilagojene višinskim kotam dostopnih cest in sosednjih zemljišč.

(2) Na parceli s stanovanjsko stavbo se zagotovi najmanj dve parkirni mesti na bivalno enoto. V primeru opravljanja dejavnosti je treba zagotoviti dodatna parkirna mesta glede na dejavnost.

(3) Med povezovalno cesto in železniško progo Pragersko – Ormož se izvede intenzivnejša zelena bariera. Ta se zasadi z visokoraslim avtohtonim drevjem, ki bo imelo funkcijo blaženja širjenja hrupa in prahu, zaradi železniškega prometa proti novi stanovanjski soseski.

(4) V sklopu posamezne gradbene parcele se zagotovi minimalno 25 % zelenih površin, ki se jih zatravi in lahko zasadi z visoko vegetacijo, ali avtohtonimi grmovnicami.

(5) Vso nižjo in višjo vegetacijo morajo predstavljati avtohtone drevesne in grmovne vrste.

2.3.3  Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo

19. člen

(parcelacija)

(1) Parcelacija območja se izvede v skladu z grafično prilogo »B7 Načrt parcelacije«. Parcelacija se lahko izvaja tudi po fazah, pod pogojem, da je do gradbene parcele zakoličen tudi ustrezni del dostopne ceste (javne prometnice).

(2) Možno je združevanje sosednjih gradbenih parcel. Posledično se združi tudi gradbena linija in gradbena meja s površino za razvoj stavbe.

(3) Mejne točke gradbenih parcel so opredeljene v državnem koordinatnem sistemu (D96/TM (ESRS)).

2.3.4  Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo

20. člen

(izkoriščenost zemljišča za gradnjo)

Faktor zazidanosti gradbenih parcel za gradnjo stavb mora znašati do 0,5. V zazidani površini se upošteva površina vseh osnovnih in pomožnih stavb.

3.  Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

21. člen

(skupne določbe)

(1) Na območju OPPN so dopustne novogradnje, odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje GJI in grajenega javnega dobra, pri čemer se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter možnost njihovega razvoja.

(2) Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih omrežij ter gradnja nove GJI se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi z mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega mnenja v fazi izdelave projektne dokumentacije. Gradnja se izvaja pod njihovim nadzorom. V območju varovalnih pasov GJI je brez mnenja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa. Prepovedano je dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane, ter deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte.

(3) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti.

22. člen

(javna prometna infrastruktura)

(1) Območje se opremi z novo cestno mrežo, ki jo sestavljajo dvosmerne dostopne ceste I., II., IIa., III., IV., V. in povezovalna cesta. Nove dostopne ceste se navežejo na obstoječo Ptujsko cesto. Priključki na Ptujsko cesto se ustrezno rekonstruirajo oz. uredijo novi. Minimalni karakteristični profil dostopnih cest in povezovalne ceste je: bankina (1,00 m) + vozišče (5,50 m) + enostranski pločnik (1,50 m). Širina cestnega sveta je max. 10 m. Dostopne in povezovalno cesto se opremi z javno razsvetljavo. Zavijalni radiji se prilagodijo merodajnemu intervencijskemu vozilu.

(2) Dostopne ceste I., IIa. in V. se uredijo kot slepe ulice. Preko dostopne ceste I. in dostopne ceste V. se omogoči dostop do obstoječih kmetijskih površin, ki se nahajajo zahodno oz. vzhodno od območja OPPN. V sklopu obračališča na koncu dostopne ceste V. se uredi ekološki otok.

(3) Dostopna cesta IV., ki je deloma že zgrajena se rekonstruira na minimalni karakteristični profil. Obstoječ cestni priključek na Ptujsko cesto se rekonstruira, cesta pa se podaljša v smeri proti povezovalni cesti.

(4) Povezovalna cesta poteka vzdolž južnega roba območja in povezuje dostopno cesto II., IIa., III., IV. in V. Stičišča se uredijo kot križišča ali manjša povozna krožišča. Na zahodni in vzhodni strani povezovalne ceste se uredita obračališči ter vsaj en ekološki otok.

(5) Ptujska cesta poteka severno od območja OPPN. Na Ptujski cesti se izvede le rekonstrukcija oz. novi cestni priključki dostopnih cest I., II., III. in IV.. Prav tako se izvede nov cestni priključek iz Ptujske ceste za posamezno pozidavo v vzhodnem delu območja ter ohranijo cestni priključki do obstoječe pozidave.

(6) Pri načrtovanju javnih občinskih cest je treba upoštevati veljavno področno zakonodajo, predpise in normative.

(7) Pri projektiranju cestnih priključkov na javne ceste se mora upoštevati preglednostni trikotnik in izračunati preglednostno razdaljo. V polju preglednosti ob križiščih, v krivinah in priključkih na javne ceste ni dovoljeno postavljati ovir ter zasajevati zelene meje, drevja, grmovnic in podobno, kar bi lahko oviralo preglednost in ogrožalo prometno varnost.

(8) Padavinska voda z gradbenih parcel ne sme pritekati na javno cesto, ali na njej zastajati.

(9) Med gradnjo stavbe, ter njene zunanje ureditve s cestnim priključkom, ne sme biti ogrožena varnost prometa na javni cesti, njena stabilnost ter redno vzdrževanje te ceste.

(10) Območje OPPN deloma leži v varovalnem progovnem pasu glavne železniške proge št. 40 Pragersko – Ormož. Zagotavljanje ukrepov pred negativnimi vplivi zaradi odvijanja železniškega prometa je obveznost investitorjev novih gradenj in ureditev, načrtovanih z OPPN. Pri načrtovanju zasaditve v bližini železniške proge je treba upoštevati veljavne predpise in standarde s področja železniškega prometa. Vzdrževanje zasaditve je obveznost investitorja načrtovanih ureditev. Odvajanje padavinskih voda ne sme vplivati na železniško infrastrukturo. V fazi projektiranja načrtovanih ureditev, ki posegajo v varovalni progovni pas železniške proge Pragersko – Ormož je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje upravljavca javne železniške infrastrukture.

23. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Obstoječe stavbe na območju Lente II so priključene na javno vodovodno omrežje.

(2) Za potrebe zagotovitve minimalne vodooskrbe in požarne varnosti območja, se na območju OPPN izvede novo vodovodno omrežje, ki se ga naveže na vodovodni vod DN300 v NL izvedbi, ki poteka ob Ptujski cesti. Na novo javno vodovodno omrežje se z individualnimi priključki priključijo vse načrtovane in obstoječe stavbe znotraj območja OPPN. Dvostanovanjske stavbe morajo imeti vgrajene ločene obračunske vodomere. Lastna oskrba s pitno vodo ni dovoljena.

(3) Pri gradnji novega vodovodnega omrežja je treba upoštevati Tehnični pravilnik Javnega vodovodnega omrežja Ormož v občini Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 15/2017).

(4) Materiali iz katerih bodo izdelani elementi javnega vodovoda, vključno s tesnili, morajo biti primerni za namen oskrbe s pitno vodo. V stiku z vodo ne smejo vplivati na kakovost vode, kar mora biti dokazano z ustreznimi dokazili. Materiali in način izvedbe novega javnega vodovodnega omrežja se določi v fazi projektiranja v sodelovanju z upravljavcem.

(5) V sklopu javnih prometnih površin se izvede tudi javno hidrantno omrežje.

24. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Na območju OPPN ne potekajo visokonapetostni elektroenergetski daljnovodi ali naprave (DV, RTP, 400 kV, 220 kV oz. 110 kV). Severno od območja OPPN se nahaja obstoječ in načrtovan daljnovod in sicer:

·  DV 2 x 110 kV Formin (SD2) – Ljutomer in

·  DV 2 x 400 kV Cirkovce – Pince.

Oba daljnovoda imata predpisan varovalni pas in sicer: 400 kV DV – varovalni pas 40 m na vsako stran od osi daljnovoda, 110 kV DV - varovalni pas 15 m na vsako stran od osi daljnovoda. Varovalni pasovi obeh daljnovodov ne posegajo na območje OPPN oz. so od njega oddaljeni več kot 240 m.

Oddaljenost meje OPPN od varovalnih pasov daljnovodov znaša:

·  2 x 110 kV daljnovoda Formin (SD2) – Ljutomer (oddaljenost meje OPPN od 15 metrskega varovalnega pasu znaša 305 m) in

·  2 x 400 kV daljnovoda Cirkovce – Pince (oddaljenost meje OPPN od 40 metrskega varovalnega pasu znaša 240 m).

(2) Na območju OPPN poteka 0,4 kV nizkonapetostno elektro omrežje obstoječe transformatorske postaje TP Ormož Lenta (t-565).

(3) Za elektroenergetsko napajanje vseh načrtovanih in obstoječih stavb na območju OPPN je potrebna izgradnja nove transformatorske postaje na območju OPPN (TP Lenta II). Novo TP se locira v jugozahodnem delu območja OPPN, tik ob povezovalni cesti v sklopu obračališča in ekološkega otoka. Napajanje TP Lenta II. se predvidi preko 20kV kablovoda, ki se ga izvede iz obstoječega 20 kV daljnovoda Ormož – ločilnik Cvetkovci (d-420).

(4) Iz nove TP Lenta II. se izvedejo nizkonapetostni elektro priključki do novih razdelilnih omaric predvidenih stavb. Način izvedbe ter trase NN vodov se določi v fazi izdelave projektne dokumentacije v sodelovanju z upravljavcem elektro omrežja.

(5) Med projektiranjem načrtovanih ureditev se mora investitor oz. projektant seznaniti s točnim potekom elektroenergetskih vodov in naprav. Če je treba, se morajo le ti ustrezno prestaviti pod pogoji upravljavca elektro omrežja.

(6) Iz TP se izvede tudi javna razsvetljava javnih prometnic.

25. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Na območju OPPN se izvede ločen sistem odvodnjavanje odpadne in padavinske vode.

(2) Komunalne odpadne vode se priključi na obstoječ fekalni kanal na zemljišču parc. št. 907, k.o. Ormož (vzhodno od OPPN). Končna dispozicija komunalne odpadne vode je čistilna naprava Ormož.

(3) Hišni priključek odpadnih voda je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do zunanje stene stavbe. Priključek je v lasti uporabnika. Material za hišni priključek je PVC ustrezne togosti (SN 8). Minimalna dimenzija hišnega priključka je 125 mm (za priključek krajši od 3 m se lahko uporabi DN 110 mm). Zaščiten mora biti pred vplivom zmrzovanja. Padec naj ne bo manjši od 1,5 %. V sklopu posamezne gradbene parcele mora biti zgrajen revizijski jašek.

(4) Vsa interna in javna kanalizacija za odvajanje odpadnih voda mora biti grajena vodotesno, kar izvajalec dokaže z ustreznimi testi.

(5) Za odvajanje padavinskih voda se zgradi javna padavinska kanalizacija, ki se spelje v bližnji potok Lešnico, ki se izliva v reko Dravo oz. v obstoječ odprti jarek vzdolž Ptujske ceste. Zaradi velikih količin te vode je treba kanalizacijo, ki bo potekala vzdolž povezovalne ceste, izvesti kot cevni zadrževalnik, ki bo preprečil hipni odtok. Čisto padavinsko vodo s streh stavb se zbira v rezervoarjih deževnice. Vodo se ponovno uporabi kot sanitarno vodo, za zalivanje zelenic, pranje vozil, manipulacijskih površin, itd. Viške čiste padavinske vode iz rezervoarjev deževnice se spelje v javno kanalizacijo.

(6) Potencialno onesnažene padavinske vode z manipulativnih površin je treba pred izpustom v Lešnico oz. odprti jarek vzdolž Ptujske ceste ustrezno očistiti v lovilcih olj.

(7) Iztok čistih padavinskih voda v Lešnico mora biti predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne bo segala v njegov svetli profil. Iztok mora biti opremljen s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka morata biti struga in brežina vodotoka ustrezno zavarovani pred vodno erozijo.

26. člen

(plinovodno omrežje)

(1) Na območju OPPN se v sklopu javnih prometnih površin izvede novo distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 100 mbar.

(2) Del trase je že načrtovan, in sicer po Ptujski cesti in dostopni cesti IV., kjer je načrtovan odsek PR63C-PE90 z delovnim tlakom 100 mbar. Predvidi se razširitev plinovodnega omrežja na celotno območje OPPN.

(3) Pri gradnji plinovodnega omrežja je treba, poleg vseh veljavnih predpisov in normativov, upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim tlakom do vključno 16 bar (Ur. l. RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1) in druge predpise za zagotovitev obratovalne varnosti plinovoda, priključnih plinovodov in notranje plinske napeljave na območju gradnje.

(4) Gradnjo novega plinovodnega omrežja in priključkov lahko izvede le sistemski operater, ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom sistemskega operaterja.

27. člen

(elektronske komunikacije)

(1) Na območju OPPN je že deloma zgrajeno telekomunikacijsko omrežje.

(2) Za potrebe novih odjemalcev se obstoječe TK omrežje ustrezno dogradi. Navezava se izvede ob Ptujski cesti. V sklopu javnih prometnih površin se zgradi telekomunikacijska kabelska kanalizacija iz PEHD cevi 2 x Ø 50 mm z kabelskimi jaški (KJ) iz betonskih cevi (BC) Ø 80 cm. Od posameznih KJ se predvidi kabelska kanalizacija iz PEHD cevi Ø 32 mm do načrtovanih stanovanjskih stavb.

(3) Pred pričetkom gradbenih posegov v varovalne pasove obstoječih TK vodov je treba izvesti zakoličbo le teh. Obstoječe trase se ustrezno zaščiti (obbetonira) ter izvede položitev rezervnih cevi po celotni dolžini prečkanja ali prestavitve, ki se izvede pod pogoji in nadzorom upravljavca posameznega voda. Zemeljska dela v bližini obstoječih tras se izvajajo ročno, z obveznim pregledom stanja vodov pred zasutjem s strani upravljavca voda.

28. člen

(odpadki)

(1) Na območju OPPN Lenta II se uredita vsaj dva ekološka otoka. En ekološki otok se uredi v zahodnem delu območja, tik ob novi TP in obračališču povezovalne ceste, drugi pa v vzhodnem delu območja tik ob obračališču dostopne ceste V.

(2) Ekološki otok se opremi z zabojniki za zbiranje min. naslednjih vrst odpadkov:

·  embalaža, plastika in kovina;

·  papir in karton in

·  steklo.

(3) V sklopu posamezne gradbene parcele se uredi zbirno mesto za postavitev posode za zbiranje mešanih odpadkov iz gospodinjstva, ostali ločeno zbrani odpadki pa se redno odvažajo na ekološki otok.

(4) Ekološki otok in zbirno mesto morata ustrezati higienskim tehničnim in požarno-varstvenim predpisom. Imeti morata omogočen dostop za uporabnike in možnost odvoza do prevzemnega mesta oziroma možnost rednega odvoza ter morata biti na takšnem mestu, da ne ogrožata prometa.

(5) Priporoča se, da sta ekološki otok in zbirno mesto zgrajena v obliki nadstrešnice, niše ali zidnega boksa, da so posode zavarovane pred zunanjimi vremenskimi vplivi.

(6) Ekološki otok in zbirno mesto morata biti od odjemnega mesta, kamor se pripelje komunalno vozilo, oddaljeno maksimalno 5 m.

(7) Gradbeni odpadki, ki bodo nastajali v času gradnje, deponije zemljin in viški izkopanega materiala se odpeljejo na urejeno legalno deponijo, katero določi občina ali upravljavec komunalnih storitev.

(8) Omilitveni ukrepi za ravnanje z odpadki v času gradnje so:

·  določeno mora biti ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov. Skladiščne posode za nevarne odpadke morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na skladiščene snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti), s čimer bo preprečeno iztekanje ali izpiranje nevarnih snovi v tla in podtalnico;

·  investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja;

·  investitor mora zagotoviti med seboj ločeno zbiranje gradbenih odpadkov. Nevarne odpadke je treba zbirati ločeno (prepovedano je mešanje nevarnih odpadkov z ostalimi odpadki);

·  zagotovljen mora biti reden odvoz odpadkov z območja gradbišča, pri čemer mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov in nevarne odpadke oddajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano;

·  v bližnje vodotoke je prepovedano odlaganje ali odmetavanje gradbenih odpadkov;

·  izvajalec gradbenih del mora zagotoviti ustrezna absorbcijska sredstva za omejitev in zajem naftnih derivatov ali drugih nevarnih snovi, ki morajo biti skladiščena na območju gradbišča. Ta sredstva naj bodo vedno hitro dostopna. Vodja gradbišča oz. druga pooblaščena oseba mora o razlitju nevarnih snovi takoj obvestiti pristojne službe (najbližjo policijo, center za obveščanje, gasilce, upravljavec vodovoda, inšpekcijske službe). Pristojne službe po potrebi odredijo ogled mesta razlitja ter na osnovi tega se sprejme dodatne ukrepe za sanacijo;

·  prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla, podtalje ali bližnje vodotoke (tudi v času obratovanja območja).

29. člen

(ogrevanje objektov)

(1) Kot glavni vir ogrevanja stavb naj se prioritetno uporabljajo trajnostni načini ogrevanja (sončna energija, fotovoltaična energija, toplotne črpalke in podobno) ter zemeljski plin.

(2) Območje se lahko opremi z daljinskim toplovodnim ogrevanjem. Točna trasa toplovoda in način priključitve se določi v fazi izdelave projektne dokumentacije ter v dogovorom z upravljavcem toplovodnega omrežja.

4.  Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

30. člen

(kulturna dediščina)

(1) Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine. V neposredni soseščini se nahajajo zavarovane enote kulturne dediščine Ormož – Rimska cesta Poetovio – Savaria (EŠD 29700) in Hajndl - arheološko najdišče (EŠD  6033), ki so zavarovani z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 21/2017-9) ter registrirane enote kulturne dediščine Ormož – Bolnišnica (EŠD 14825).

(2) Pred pričetkom zemeljskih del je treba omogočiti zavodu za varstvo kulturne dediščine dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela ter opravljanje strokovnega nadzora. 14 dni pred pričetkom zemeljskih del mora investitor pisno obvestiti zavod o dinamiki gradbenih del.

(3) Ob odkritju dediščine je investitor zavezan, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojni zavod, ki situacijo evidentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko zavod za predmetno zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

5.  Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave

31. člen

(varstvo voda in tal)

(1) Območje OPPN ne posega na območje varovanja vodnih virov.

(2) Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih voda (vodotesnost kanalizacije), urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora biti skladno s predpisi s področja varstva voda in varstva okolja.

(3) Možnost razlitja nevarnih snovi obstaja v primeru izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev in naprav na gradbišču v času gradnje. Vsako razlitje nevarnih snovi je treba nemudoma sanirati.

(4) Preprečiti je treba kakršno koli onesnaženje tal, površinskih in podzemnih voda, zlasti z nevarnimi snovmi, zaradi zagotavljanja skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode v zadostnih količinah.

(5) Za preprečitev kakršnegakoli onesnaževanja površinskih in podzemnih voda ter tal so predvideni  naslednji omilitveni ukrepi:

·  v času gradnje je treba spremljati nepredvidene dogodke na gradbišču, jih zapisati v gradbeni dnevnik (razlitja snovi, okvare strojev) in v poročilo o ukrepih;

·  v času gradnje morajo biti odlagališča gradbenih materialov, parkirišča delovnih strojev, tovornih vozil in pretakališča goriv urejena tako, da iztekanje odpadnih voda in nevarnih snovi v tla ne bo mogoče;

·  oskrba delovnih strojev z gorivom in mazivi se lahko izvaja na prostoru, ki mora biti urejen tako, da onesnaženje tal in podzemne vode ni možno (ustrezno tesnjenje). Predvideni morajo biti tehnični ukrepi za preprečitev razlivanja tudi iz mirujočih vozil;

·  na gradbišču se sme uporabljati le brezhibna delovna mehanizacija, ki mora biti, kjer je to mogoče, opremljena z lovilci olj in nevtralizacijskim sredstvom. V primeru okvare je treba mehanizacijo nemudoma odstraniti z območja;

·  redno se mora preverjati puščanja motornih olj, maziv ipd. na delovnih strojih in napravah;

·  v deževnem vremenu naj se ne izvaja gradbenih del za gradnjo izpustov;

·  v času obratovanja je treba, za oskrbo prebivalstva, zagotoviti zdravstveno ustrezno pitno vodo v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11 in 88/12);

·  treba je ohranjati retenzijske sposobnosti območja;

·  na območju poplav (zelo redke poplave) je prepovedana postavitev ovir za pretok visokih voda;

·  širitev obstoječe pozidave na območje zelo redkih poplav, se izvaja le pod pogojem Direkcije za vode.

32. člen

(kakovost zunanjega zraka)

(1) Za ogrevanje in hlajenje objektov naj se v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije (sonce, voda, zrak) ali elektrika in plin oz. lesna biomasa v skupni kotlovnici. Individualna kurišča za lesno biomaso so pomemben onesnaževalec zunanjega zraka z delci PM10 in PM2,5, zato s stališča ohranjanja kakovosti zunanjega zraka niso primerna.

(2) Omilitveni ukrepi s področja kakovosti zunanjega zraka v času gradnje so:

·  vlaženje in škropljenje tistih površin, ki bi lahko povzročale emisije prahu v okolje (transportne poti, druge odkrite površine), kar je posebej pomembno pri zemeljskih delih, ko bo prahu največ;

·  pokrivanje tovornjakov pri odvozu gradbenih odpadkov s ponjavami, ko bodo prevažali sipke gradbene odpadke in gradbeni material;

·  čiščenje okolice gradnje zaradi preprečevanja nabiranja prahu, če bi se le-ta kje pojavil;

·  čiščenje ali vlaženje vseh transportnih poti znotraj gradbišča;

·  čiščenje tovornih vozil in gradbene mehanizacije preden zapustijo območje gradbišča, tako da ne bo prihajalo do depozicije materiala na javne ceste, kar je še posebej pomembno v primeru blata na gradbiščnih cestah. Čiščenje naj poteka s pranjem koles in podvozja. V primeru sušnih dni in vozil, ki ne bodo onesnažene z blatom, pa naj čiščenje poteka s suhim ometanjem;

·  izogibanje kateri koli aktivnosti pri gradnji, ki bi lahko povzročala večje emisij prahu (npr. nepotrebno prevažanje sipkih snovi po gradbišču, razkladanje/nakladanje sipkih snovi v vetrovnem vremenu, ko lahko nastane večje prašenje);

·  preprečevanje takega ravnanja z gradbenimi odpadki in materiali, ki bi lahko povzročali emisije prahu. Obvezno se mora materiale, ki se bodo obdelovali, navlažiti;

·  prepovedano je kurjenje raznih materialov in odpadkov na gradbišču, saj v takem primeru lahko zaradi gorenja nastanejo škodljive in strupene snovi, ki negativno vplivajo na okolje;

·  zmanjšanje hitrosti pri raztovarjanju sipkega tovora.

33. člen

(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem)

(1) Vir elektromagnetnega sevanja predstavlja predvidena transformatorska postaja, ki se locira v skrajnem južnem delu območja, tik ob obračališče in ekološki otok. S tem je zagotovljena zadostna oddaljenost TP (min. 10 m) od stanovanjskih stavb in s tem je preprečena prekomerna obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja.

(2) Omilitveni ukrepi s področja svetlobnega onesnaževanja so:

·  razsvetljavo na območju je treba prilagoditi zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13);

·  omejena letna poraba elektrike za razsvetljavo je največ 44,5 kWh na prebivalca;

·  delež svetlobnega toka, ki seva navzgor mora biti enak 0 % za vse nove svetilke;

·  skladno s 17. členom Uredbe mora biti zunanja razsvetljava objekta izvedena tako, da na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori ne povzroča osvetljenosti višje od 10 lx v času od sončnega zahoda do 24. ure in osvetljenosti višje od 2 lx v času od 24. ure do sončnega zahoda.

34. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in strokovno podlago o hrupu, območje stanovanjske soseske Lenta II., spada v II. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti.

(2) Za preprečitev širjenja hrupa na stanovanjsko območje, se vzdolž železniške proge Pragersko - Ormož, v dolžini ca. 400 m, izvede zeleni pas širine od 5 do 10 m, ki se zasadi z visokoraslim avtohtonim drevjem.

(3) V primeru prekoračitve mejnih vrednosti za II. stopnjo varstva pred hrupom, se  med povezovalno cesto in železniško progo, v sklopu zelenega pasu, izvede tudi ustrezna protihrupna ograja.

(4) Naprave za ogrevanje in hlajenje stavb naj bodo na stavbo umeščene stran od varovanih prostorov (spalnica, otroška soba,…).

(5) Omilitveni ukrepi s področja varstva pred hrupom so:

·  v času gradnje se mora uporabljati le brezhibna gradbena mehanizacije in tovorna vozila;

·  vse potencialne vire hrupa blažiti na samem izvoru;

·  na območju OPPN je dovoljeno bivanje ter izvajanje mirnih dejavnosti kot so frizerski in kozmetični salon, čevljar, prodajalna pekovskih izdelkov in podobno. Gostinska dejavnost ni dovoljena.

35. člen

(ohranjanje narave)

(1) Območje OPPN spada v ekološko pomembno območje Drava (ID območja: 41500) ter v območje daljinskega vpliva na posebno varstveno območje POV Drava, SI5000011. Zaradi lokacije, lastnosti in obsega predvidenih posegov, načrtovane ureditve ne bodo imele bistvenega vpliva na ohranjanje ugodnega stanja posebnega varstvenega območja POV Drava, stanja habitatov zavarovanih vrst ptic ter biotske raznovrstnosti, zaradi katerih je bilo določeno območje EPO Drava.

(2) Na območju OPPN ni evidentirane Nature 2000 in naravnih vrednot (NV). Se pa ti nahajajo v njegovi neposredni bližini. Kot Natura 2000 je opredeljena reka Drava in kot naravna vrednota (ident. št. 80027) je opredeljena Pesnica – mrtvica in stara struga do izliva v Dravo. Prav tako se na delu vodotoka Lešnica nahaja naravna vrednota (točka) z ident. št. 6933 in sicer Ormož – dob izjemnih dimenzij ob izlivu Lešnice v Dravo, zahodno od Ormoža.

6.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

36. člen

(obramba)

Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva predpise s področja obrambe.

37. člen

(varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena)

(1) Območje OPPN je v skrajnem vzhodnem delu poplavno ogroženo. Obstoječ vodotok Lešnica, kot pritok reke Drave, v manjšem delu poplavlja (zelo redke poplave). Manjši vzhodni del gradbenih parcel GP42 in GP43 je lahko občasno poplavljen, zato morajo investitorji / lastniki izvesti vse ukrepe, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja in da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje.

(2) Na podlagi uradno dostopnih evidenc območje OPPN ni erozijsko ogroženo in ni plazljivo.

38. člen

(seizmološke zahteve)

(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo.

(2) V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,125 g.

39. člen

(požarno varstvo)

(1) Pri graditvi objektov se izpolni vse zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi.

(2) Zagotavljajo se pogoji za varen odmik ljudi, živali in premoženja; dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Preprečitev širjenja požara na sosednje objekte se zagotovi tako, da upošteva ustrezne odmike od parcelnih mej in odmike med objekti ali pa se zagotovijo ustrezne protipožarne ločitve. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po javnih prometnicah, peš površinah, dvoriščih in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za nemoten promet intervencijskih vozil. Za zagotovitev požarne vode se zgradi hidrantno omrežje.

7.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN

40. člen

(etapnost gradnje)

Območje se lahko ureja po etapah, ki pa morajo predstavljati funkcionalno zaključeno celoto. Gospodarska javna infrastruktura mora biti projektirana in izvedena na končno kapaciteto.

41. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter vsa pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora.

(2) Obveznosti investitorjev:

·  pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu zagotoviti geološke oziroma geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno dimenzioniral stavbe, gradbene inženirske objekte ter druge gradbene posege;

·  pred pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture (GJI), ki so tangirani pri predmetni gradnji;

·  pred pričetkom zemeljskih del omogočiti zavodu za varstvo kulturne dediščine dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela ter opravljanje strokovnega nadzora. 14 dni pred pričetkom zemeljskih del mora investitor pisno obvestiti zavod o dinamiki gradbenih del.

(3) Obveznosti izvajalcev:

·  dolžan je zagotavljati varne dostope do obstoječih objektov v območju OPPN in vseh sosednjih območij v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet;

·  po končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.

8.  Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

42. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve predpisane s tem OPPN.

(2) Sosednje gradbene parcele, namenjene gradnji stavb se lahko med seboj združujejo, pri čemer se smiselno združi tudi gradbena meja ter površina za razvoj stavb.

(3) Potek načrtovane GJI, priključevanje stavb na GJI ter prometna ureditev se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega investicijskega vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav ter pod pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. S spremembo se morajo strinjati vsi upravljavci tangiranih vodov.

III.  Predhodne in končne določbe

43. člen

(vpogled v OPPN)

OPPN je stalno na vpogled na Občini Ormož in na Upravni enoti Ormož.

44. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

45. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 3503-1/2020 02\22

Datum: 10. 10. 2022