Na podlagi tretjega odstavka 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17-ZUreP-2), 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 17. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/19) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 8. redni seji dne 20.2.2020 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ŠIRITEV INDUSTRIJSKE CONE IMPOL

I.   Uvodne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za širitev industrijske cone Impol, v nadaljevanju OPPN ki ga je izdelal IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica, pod št. naloge 14/2017-OPPN (v nadaljevanju besedila OPPN).

(2) V skladu z odločbo Ministrstva za okolje, št. 35409-242/2017/13, dne 6. 11. 2017, je bilo potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje.

Okoljsko poročilo za OPPN, je v februarju 2018 izdelal MATRIKA ZVO d.o.o., s številko projekta OP_14.18.

Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje je izdalo obvestilo št. 35409-163/201/-13, z dne 5.4.2019, o ustreznosti okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje ter Odločbo št. 35409-163/2018/24, z dne 24.1.2020, da so vplivi plana na okolje, ugotovljeni v postopku celovite presoje vplivov na okolje sprejemljivi ob upoštevanju omilitvenih ukrepov iz okoljskega poročila.

(3) Ta odlok določa merila in pogoje za prostorsko ureditev na območju OPPN v okviru katere je predvidena gradnja novih objektov s pripadajočimi zunanjimi ureditvami in potrebno prometno, komunalno, energetsko in drugo infrastrukturo.

2. člen

(vsebina OPPN)

OPPN, določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja ter obveznosti investitorja.

Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del OPPN, Okoljsko poročilo in mnenje MOP o ustreznosti okoljskega poročila ter priloge.

II. Ureditveno območje

3. člen

(obseg OPPN)

(1) Območje OPPN se nahaja v naselju Slovenska Bistrica, in sicer med obstoječim industrijskih kompleksom Impol, Mroževo ulico oziroma lokalno cesto Slovenska Bistrica – Malo Tinje (LC 440111) in zahodno obvoznico.

(2) Ureditveno območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 871/12, 884/11, 884/13, 884/17 in 2480/18 vse k.o. Slovenska Bistrica.

III.      Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev

4. člen

(vrste dopustnih gradenj)

(1) Na območju OPPN so dopustne naslednje gradnje in izvedbe gradbenih in drugih del:

·   odstranitev naprav in objektov,

·   gradnja novih objektov,

·   rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih,

·   spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov v okviru dopustnih dejavnosti,

·   postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov.

(2) Dopustna je tudi gradnja nove in vzdrževanje ter rekonstrukcija obstoječe komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture ter urejanje zunanjih zelenih in utrjenih površin.

5. člen

(vrste dopustnih dejavnosti in vrst objektov)

(1) Območje je namenjeno proizvodno skladiščnemu kompleksu, zunanjim ureditvam in manipulativnim površinam.

(2) Dopustne so vrste dejavnosti skladno z namensko rabo prostora – proizvodne dejavnosti.

(3) Dopustne so tiste dejavnosti, ki nimajo bistvenega vpliva na okolje ali katere vplivi na okolje so v dopustnih mejah. V fazi izdelave projekta za gradbeno dovoljenje se po potrebi presoja vpliv objekta na okolje in predvidijo ustrezni potrebni ukrepi za omilitev vplivov.

(4) V območja proizvodnih dejavnosti se lahko kot dopolnilne dejavnosti umestijo zlasti prometni terminali, skladiščno-prodajna in predelovalna dejavnost, tovarniške trgovine, komunalne dejavnosti in distribucija energije. Dopustne dejavnosti morajo na parceli ali drugih površinah zagotoviti zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.

(5) V območje cone se ne smejo umestiti stanovanja in spremljajoče dejavnosti, primarna kmetijska proizvodnja in dejavnosti, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja.

(6) Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste objektov:

·   12203 druge upravne in pisarniške stavbe (za potrebe proizvodnih in logističnih dejavnosti v coni)

·   1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti

·   1242 Garažne stavbe

·   125 Industrijske stavbe in skladišča

·   2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste

·   2222 Lokalni vodovodi

·   2223 Cevovodi za odpadno vodo

·   2224 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja

·   24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.

6. člen

(lega objektov)

(1) Na zemljiščih, namenjenih gradnji po tem prostorskem aktu se določi površina za razvoj objektov in regulacijski elementi.

(2) Površina za razvoj objektov predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta akt. Odmik gradbene meje od mej sosednjih zemljišč je tolikšen, da omogoča uporabo, vzdrževanje stavbe in upošteva varstvene pogoje (sanitarni, požarni pogoji, intervencijske poti ipd.), kar velja tudi v primeru združevanja oziroma deljenja parcel, namenjenih gradnji, kot jih dopušča ta akt. Na površini za razvoj objektov je dovoljena postavitev vseh vrst objektov ter vseh zunanjih ureditev (hortikulturne in parterne ureditve). Dopustna je ureditev manipulativnih površin in ureditev parkirnih mest kjerkoli na parceli. Kolikor delovni proces dopušča, se reprezentativnejši deli objektov umeščajo ob prometnice. Prostori, namenjeni proizvodnji na prostem, odprta skladišča ipd. se organizirajo v zaledju parcele. Proizvodnja na prostem je dopustna le, če ne povzroča emisije snovi in hrupa.

(3) Objekti morajo biti v ustreznem odmiku od prometnic in v medsebojnem odmiku (ki omogoča uporabo, vzdrževanje stavbe in upošteva varstvene pogoje, kot so navedeni v drugem odstavku tega člena). Pri urejanju območja je potrebno upoštevati odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture.

(4) Vsi nadzemni objekti morajo biti odmaknjeni od roba cestnega sveta najmanj 2,00 m, ali tudi več, če to zahteva preglednost in varnost na prometnih površinah.

(5) V bližini križišča občinske javne ceste v ravnini in ob cestnih priključkih (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno postavljanje kakršnihkoli objektov, ograj ali elementov zunanje ureditve, ki bi okrnili preglednost. Ni dovoljeno saditi visokega rastja, dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo oziroma okrnilo preglednost v polju preglednosti.

(6) Dopustna je gradnja vrstnih stavb. Novo grajeni objekti morajo omogočati ustrezne sanitarne pogoje ostalim stavbam.

(7) Višinska kota pritličja stavb je odvisna od kote dostopne ceste in kote terena in se določi v projektu za gradbeno dovoljenje.

7. člen

(velikost objektov)

(1) Vodilo je fleksibilnost cone in razpoložljive površine za dejavnosti, ki potrebujejo večje površine.

(2) Vertikalni gabariti: Maksimalna višina objektov je 12 m nad koto pritličja. Število etaž se lahko znotraj maksimalnega gabarita prosto tvori. Kletne etaže so dovoljene, kolikor to dopuščajo terenske izmere in komunalni priključki. Kleti je lahko več. Objekti so lahko tudi samo deloma podkleteni. Dopustno je delno vkopavanje objektov zaradi karakteristike terena.

Bazna postaja s samostoječim antenskim stolpom brez omejitve višinskih gabaritov je dopustno postaviti le v primeru, ko bi morali antene s sedanje lokacije odstraniti zaradi rušitve dimnika.

Bazno postajo z antenskim drogom višine največ 10 m je dopustno postaviti le na prej zgrajeni stavbi.

(3) Horizontalni gabariti so določeni s površino za razvoj objektov, regulacijskimi elementi in z dopustno stopnjo izkoriščenosti zemljišč za gradnjo. Možna je gradnja enega ali več posameznih objektov oziroma več med seboj povezanih objektov na posamezni parceli ali na več parcelah skupaj.

8. člen

(oblikovanje objektov)

(1) Objekti so preprostih, pravokotnih oblik. Dovoljeno je dodajanje in odvzemanje manjših kubusov na osnovni tloris.

(2) Oblikovanje fasad:

a) enostavne, moderne in obložene z lahko, ne svetlečo fasadno oblogo (aluminij, steklo, tekstilne opne ipd.) ali z ometom;

b) glavne, vhodne fasade orientirane na glavne prometnice in oblikovno poudarjene, dodatno arhitektonsko oblikovane (poudarjeni arhitekturni elementi in členi z barvami, materiali, volumni …);

c) strukturno se loči poslovni del objekta oziroma posameznega kompleksa od ostalega, industrijskega dela;

d) fasade naj bodo v odtenkih naravnih barv. Dovoljene so (med seboj usklajene) barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade ali za členitev in popestritev fasadnih ploskev. Intenzivnejši barvni toni niso dovoljeni razen v detajlih in v primeru napisa imena podjetja oziroma logotipa;

e) dopustna je gradnja nadstreškov nad vhodi v objekte, pri čemer je nadstrešek dovoljen v celotni dolžini stranice fasade;

f) odprtine na fasadah se prosto oblikujejo.

(3) Strehe:

a) Ravna streha z minimalnim naklonom skritim v vencu objekta ali brez venca.

b) Nakloni nagnjenih (enokapnih ali dvokapnih) streh morajo biti omejeni in naj ne bodo več kot 15 stopinj.

c)  Strehe naj bodo v nesvetlečih kritinah temno sive, rjave, rdeče, opečne barve. Dopustne so zazelenjene strehe.

č) Na strehah stavb je dovoljena postavitev in vgradnja naprav za izkoriščanje sončne energije. Le te se na strehe postavijo vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z minimalnim naklonom se postavijo pod optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrite za fasadnim vencem.

9. člen

(ureditev okolice objektov-utrjene površine)

(1) Odprte površine se uredijo skladno z delovnim procesom posameznega obrata.

(2) Kolikor predviden program ne zaseda celotne »globine« razpoložljivega zemljišča, mora dispozicija objektov in organizacija programa na zemljišču ob cesti omogočiti dostop do objekta v drugi liniji oziroma do zemljišča v zaledju parcele.

(3) Izven območja za razvoj objekta so dopustni dovozi in dostopi, manipulativne in parkirne površine. Vse povozne, manipulativne in parkirne površine za potrebe dejavnosti morajo biti na pripadajoči parceli in morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi robniki.

10. člen

(ureditev okolice objektov-zelene površine in zasaditve)

(1) Območje se zazeleni v čim večji možni meri, tako zaradi zmanjšanja vpliva na krajinsko sliko, kot zaradi zadrževanja in ponikanja padavinske vode. Nepozidane in neutrjene proste površine se uredijo kot zelenice oziroma se zasadijo s pokrivnim grmičevjem. Zasadi se avtohtono drevje in grmovnice in sicer še posebej na vzhodnem robu območja, da se vzpostavi zeleni pas.

(2) Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov. Krošnje dreves ne smejo ovirati tovornega prometa.

11. člen

(višinske regulacije terena)

(1) Izvedejo se izravnave terena na mestih, kjer je to potrebno.

(2) Dopusta je gradnja škarp za izdelavo platoja kolikor ni mogoče z zeleno brežino zagotoviti zadostne površine parcele, namenjene gradnji.

12. člen

(javne površine in urbana oprema)

Na površinah javne prometne infrastrukture je dopustna postavitev urbane opreme, sodobnih enostavnih oblik. Postavitev urbane opreme je dopustna tudi na površinah posameznih objektov, v kolikor so namenjeni dostopu javnosti – poljavni prostori.

13. člen

(pogoji za nezahtevne in enostavne objekte)

(1) Funkcija, lega, arhitekturna zasnova in materiali nezahtevnih in enostavnih objektov v sklopu posameznih parcel pripadajočim stavbam morajo biti usklajeni z osnovno stavbo ali pa so preprostih kubusnih oblik lahkih transparentnih konstrukcij in so posledica funkcije objekta.

(2) Nadstrešek je transparenten oziroma oblikovno usklajen z obstoječim oziroma predvidenim objektom, ki mu pripada.

(3) Dopustna je postavitev ograj, škarp in opornih zidov na oziroma ob meji parcele, namenjene gradnji, kolikor zasaditev oziroma postavitev ne ovira poteka infrastrukturnih vodov. Izgradnja ograj ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova višina usklajena s prometno-varstvenimi predpisi glede zahtevanih pregledov kotov vožnje.

(4) Najvišja dovoljena višina ograje je 2 m, razen v primerih posebnih varstvenih ali zaščitnih zahtev. Ograja mora biti žična ali rešetkasta in ali transparentna, zgrajena iz montažnih elementov. V primeru postavitve ograje iz betonskih montažnih elementov, je priporočljivo takšno ograjo zazeleniti.

(5) Merila in pogoji za zgoraj navedene objekte se nanašajo tudi, kadar ne izpolnjujejo kriterijev za nezahtevne in enostavne objekte in bi zato sodili med manj zahtevne objekte.

IV. Pogoji za gospodarsko javno in drugo infrastrukturo

14. člen

(zasnova infrastrukture)

(1) Za potrebe infrastrukturne opremljenosti območja je potrebna izgradnja infrastrukture izven območja, in sicer – priključitev na komunalno omrežje. Priključitev na energetsko, cestno in TK omrežje je možno na interne vode iz obstoječega industrijskega kompleksa Impol. Objekti se bodo lahko priključevali na komunalno, energetsko, cestno in telekomunikacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavcev posameznih omrežij.

(2) Pri načrtovanju infrastrukture se upoštevajo smernice, priporočila in mnenja nosilcev urejanja podanih pri pripravi OPPN.

(3) Komunalno-energetski vodi naj v čim večji možni meri potekajo v koridorjih cest in dostopnih poti – ob cestišču, v cestnem telesu. Upoštevati je potrebno predpisane in priporočene odmike med posameznimi infrastrukturnimi vodi pri vzporednem poteku in na območjih križanj. Odmiki od cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati nemoteno funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Kjer bo infrastruktura izvedena v vozišču, morajo biti jaški na sredini voznega pasu. Prečkanja cest se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo. Vse instalacije se izvedejo na ustrezni globini glede na niveleto vozišča ceste. Prav tako se na mestih, kjer so mogoča prečkanja infrastrukture v prihodnje, izvedejo zaščitne cevi.

(4)  Priključki in interni razvodi potekajo v soglasju z upravljavcem infrastrukture.

(5) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije PGD.

15. člen

(prometna infrastrukture)

(1) Del parc. št. 2480/18 k.o. Slovenska Bistrica, ki predstavlja Mroževo ulico, se zaradi vzpostavitve nadomestne cestne povezave - zahodne obvoznice ukine.

(2) Obodna cesta znotraj območja ureditve se projektira v ustreznem profilu za merodajna vozila. Notranji cestni promet, se lahko tudi prilagodi drugače, če bo s tem zagotovljena boljša dostopnost do predvidenih objektov. Prometni režim se ustrezno označi z vertikalno signalizacijo.

(3) Takšna zasnova zahteva minimalne nove prometne ureditve in komunalno opremljanje, ki omogoča fleksibilnost postavitve stavb in velikosti stavb v coni.

(4) Na območju ni obstoječih niti predvidenih posebnih ločenih površin namenjenih peš ali kolesarskemu prometu.

(5) Objekti morajo zagotoviti ustrezno število parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti, namembnost objekta in potrebne površine za uvoz vozil. Za parkiranje se predvidijo odprti parkirni prostori, katerih dimenzioniranje se izvede po pridobitvi posameznih programov. Pri projektiranju se upoštevajo veljavni Tehnični normativi.

16. člen

(vodovod in hidrantno omrežje)

(1) Načrtuje se vodovod v zanki. V vseh vejah vodovodnega omrežja mora biti zagotovljen pretok vode.

(2) Izven območja OPPN v industrijskem kompleksu Impol je izvedena hidrantna mreža z nadzemnimi in podzemnimi hidranti.  Postavitev hidrantov mora biti  takšna, da je mogoče vsak objekt neposredno gasiti iz najmanj dveh hidrantov. Postavitev hidrantov se izvede v skladu z veljavnimi predpisi. Hidrantno omrežje mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno z veljavnimi predpisi. Glede na dejansko razporeditev objektov se po potrebi hidrantno omrežje razširi z lastnim internim omrežjem posameznega objekta.

17. člen

(odvajanje odpadnih voda)

(1) Na celotnem območju urejanja je za vse objekte predvidena izgradnja ločenega internega kanalizacijskega sistema. Odpadne komunalne, industrijske in padavinske vode se priključujejo na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi s komunalno čistilno napravo, pod pogoji soglasodajalca.

(2) Vse naprave, cevovodi in objekti se morajo izvesti iz vodotesnih materialov, ki ustrezajo veljavnim predpisom in standardom. Na vseh križanjih, lomih in dolžinah kanalizacijskih vodov na 60 m, morajo biti vgrajeni revizijski jaški za potrebe vzdrževanja in čiščenja interne kanalizacije. Jaški morajo biti dostopni in vidni. Na trasah kanalizacijskih vodov in njihovem varovalnem pasu se ne smejo postavljati objekti in izvajati zasaditve zelenja z globljimi koreninami.

(3) Industrijske odpadne vode iz objektov morajo biti pred izpustom v javno kanalizacijo predhodno očiščene do predpisane stopnje. Priključitev na javno kanalizacijo zaključeno s čistilno napravo, se za odpadne vode izvede ločeno, preko merilnega mesta, skladno z občinskim odlokom.

(4) V vseh prostorih, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi morajo biti tla ustrezno kemično odporna in tesnjena, da ne pride do iztoka v javno kanalizacijo.

18. člen

(odvajanje padavinskih vod)

(1) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zbiralniki vode …).

(2) Padavinske vode s streh se kjer je mogoče lahko odvajajo preko lokalnih ponikovalnikov, sicer pa se odvečne vode odvajajo direktno v kanalizacijo za odvod padavinskih voda. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, pa se izpuščajo v bližnji potok. V primeru izpusta padavinske vode v strugo potoka mora biti izpustna glava poglobljena v brežino struge in obdelana v naklonu brežine. Brežino pod izlivom in vznožje brežine je treba zavarovati s kamnom v betonu.

(3) Odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin (z vozišč, parkirišč, manipulativnih prostorov, garaž in ostalih utrjenih površin) je omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nakloni preko vtočnih jaškov in kanalizacije za odvod odpadnih padavinskih voda. Padavinske odpadne vode iz cest, parkirišč in ostalih utrjenih povoznih površin je treba pred izpusti predhodno očistiti na standardnih lovilcih olj (SIST EN -858-2).

(4) Odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti rešeno na način, da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča ali objekti.

19. člen

(energetska infrastruktura)

(1) Elektroenergetsko omrežje:

Izgradi se omrežje v elektrokabelski kanalizaciji za napajanje v cestnem koridorju. Vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.

(2) Plinovodno omrežje:

V bližini območja OPPN je že zgrajeno plinovodno omrežje. V fazi infrastrukturnega opremljanja območja je potrebno načrtovati koridor za potrebe morebitnega plinovodnega omrežja skladno z veljavnimi predpisi. Novo plinovodno omrežje se prioritetno predvidi v interni prometni cesti in se poveže z obstoječim. Glede na lokacijo bodočih objektov so možni tudi drugi koridorji. Dopušča se etapnost gradnje plinovodnega omrežja.

(3) Za ogrevanje in drugo uporabo je možno tudi izkoriščanje drugih, alternativnih in obnovljivih virov energije. Pri tem se smiselno upoštevajo predpisi o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje.

(4) Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov se lahko predvidi vzpostavitev inovativnega sistema za energetsko oskrbo stavb..

(5) Za stavbe z uporabno tlorisno površino nad 1000 m2 je potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo.

20. člen

(TK omrežje)

(1) V primeru oskrbe predvidene pozidave z novimi telekomunikacijskimi priključki je potrebno dograditi primarno TK omrežje z navezavo na obstoječo TK kabelsko kanalizacijo. Predvidi se koridor za izgradnjo dvocevne kabelske kanalizacije (1x2 PVC 125 mm). Izhodiščne podatke za projektno obdelavo in mikrolokacijo navezave bo podal predstavnik Telekoma Slovenije pred posameznim posegom v prostor.

(2) V primeru zagotavljanje povezav novih stavb je potrebno zgraditi kabelske objekte na novo predvideni kabelski kanalizaciji s pomožnimi kabelskimi jaški s tipskimi litoželeznimi pokrovi. Naročniški kabli na relaciji pomožni kabelski jašek – naročnik, pa naj bodo položeni v zaščitni PEHD 50 cevi na globini 0,8 m. Naročniška cev naj bo zaključena neposredno v TK kabelski omari na fasadi objekta.

(3) Horizontalni odmiki drugih komunalnih vodovod TK kabelske kanalizacije naj bodo 3 m. Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Nad TK kabelsko kanalizacijo (30 cm) naj bo položen opozorilni trak z napisom POZOR TELEFON. Električno zaščitno varovanje naj se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču/ oziroma drugih povoznih površinah/ je potrebno PEHD cevi ščititi s PVC 125 cevmi.

21. člen

(zbiranje in odvoz odpadkov)

 (1) Za odvoz komunalnih odpadkov je potrebno predvideti odjemna mesta za vsakega uporabnika posebej, velikost in tip posod se določi glede na predvideno količino odpadkov za posamezno dejavnost.

(2) V primeru specifičnih odpadkov se v fazi priprave projektne dokumentacije ustrezno obravnavajo odpadki skladno z veljavno zakonodajo in predpisi. Za odvoz odpadnih surovin od proizvodnje, ki ne spadajo v kategorijo komunalnih odpadkov je potrebno predvideti posebne zabojnike oziroma kontejnerje. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.

(3) Stojna mesta za zabojnike se primerno uredi. Stojna površina je monolitna ali tlakovana (npr. z betonskimi ploščami), okrog zabojnikov pa je mogoče namestiti enostavno oblikovano ograjo v višini zabojnika ter namestiti nadstrešek. Odjemna mesta, kjer so nameščene posode, mora povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov, hkrati pa morajo biti dostopna posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.

22. člen

(obveznosti priključevanja na infrastrukturo)

Obvezna je priključitev na cesto v javnem dobru, na vodovod, kanalizacijo in na elektroenergetsko omrežje.

23. člen

(parcelacija)

(1) Parcela, namenjena gradnji se določa kot minimalno zemljišče, ki služi objektu glede na program dejavnosti in njegov razvoj, potrebne zelene površine, velikost objekta, potrebne manipulacijske površine in dostope do objekta, potrebne površine za postavitev pomožnih objektov, potrebne površine za razvoj oziroma širitev dejavnosti ter potrebne površine za regulacijo terena.

(2) Na posamezni parceli, namenjeni gradnji, je možna gradnja več objektov, prav tako je možno deliti ali združevati parcele.

(3) Pri določitvi velikosti parcele namenjene gradnji je treba upoštevati: obstoječe posestne meje, oblikovanost terena, lego sosednjih objektov, potek infrastrukturnih vodov, lokacije infrastrukturnih objektov in naprav, sanitarno tehnične in požarne zahteve in možnost razvoja pozidave v ureditveni enoti. Vsak investitor posameznega objekta mora imeti neposreden dostop do ceste in možnost direktne priključitve na komunalno infrastrukturo.

(4) V grafičnemu delu OPPN-ja je prikazan predlog možnih parcelacij, zasnove in razporeditve objektov. Predlog pomeni predvsem kot pomoč pri dimenzioniranju infrastrukture in trženju zemljišč. Rešitve so lahko tudi drugačne, vendar ne smejo onemogočiti dostopnosti in funkcije na ostalih parcelah. Kolikor umestitev objekta odstopa ali celi ruši zastavljeno zasnovo znotraj območja urejanja, je potrebno predhodno izdelati in uskladiti z občino novo parcelacijsko mrežo in ureditev zagotavljanja infrastrukture.

V.  Varstvo kulturne dediščine, narave in okolja

24. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

Območje prostorske ureditve se ne nahaja v območju kulturne dediščine. Na območju obravnave ni bilo opravljenih predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala.

Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovorno vodjo del, ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mesu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

25. člen

(ohranjanje narave)

Območje prostorske ureditve se ne nahaja v območju varovanja naravne dediščine.

26. člen

(varstvo voda)

(1) Območje se ne nahaja na območju poplav. V neposredni bližini se nahaja vodotok.

(2) Na območju OPPN so predvideni predhodni ukrepi za varstvo površinskih voda in podtalnice skladno z veljavno zakonodajo (ločen kanalizacijski sistem z ustreznim načinom odvajanja in čiščenja, lovilci olj in maščob, v primerih, določenih v veljavni zakonodaji, merjenje kvalitete izpustov posameznih uporabnikov).

(3) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda-voda, kjer je toplotni vir podtalna voda, z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti ustrezna dovoljenja  in soglasja.

(4) Po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju si mora investitor pri pristojnem ministrstvu pridobiti vodno soglasje.

27. člen

(varovanje okolja)

(1) Poseg v okolje je dopusten le, če ne povzroča čezmerne obremenitve. Pred izdajo dovoljenja za posege v prostor, ki bi lahko prinašali določene obremenitev v okolje, je potrebno izvesti postopek presoje vplivov na okolje za tiste objekte, za katere je predpisano v veljavnih predpisih.

(2) Odpadni plini, ki se izpuščajo v zrak iz nepremičnih virov emisij, ne smejo presegati mejnih vrednosti koncentracij in masnih pretokov za posamezno onesnaževalo. Skupne emisije posameznih onesnaževal (skupne emisije iz vseh odvodnikov Impol) prav tako ne smejo presegati normativov.

(3) Območje proizvodnih dejavnosti sodi po veljavnih predpisih med območja IV. stopnje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. V času gradnje bo hrup povečan zaradi ureditve cest in izgradnje novih objektov.

Investitor je na predpisanem mestu (vzhodna meja OPPN) dolžan izvesti prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring za vir hrupa skladno s Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l.RS, št. 105/08), v katerem je podrobneje naveden obseg in način izvajanja prvega ocenjevanja hrupa (6. člen Pravilnika) in obseg ter pogostost obratovalnega monitoringa (8. in 9. člen Pravilnika).

(4) Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času obratovanja cone morajo upoštevati veljavne predpise, ki določajo ravnanje z odpadki.

(5) Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise. Na območju OPPN se upoštevajo mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja za II. stopnjo varstva  pred sevanjem. Mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja so določene v Uredbi o elektomagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l.RS, št. 70/96 in 41/04-ZVO-1).

(6) Pri razsvetljavi gradbišč in pri osvetljevanju objektov (proizvodnih objektov, poslovnih stavb, ustanov), fasad, objektov za oglaševanje je potrebno upoštevati mejne vrednosti in ukrepe pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja skladno z veljavnimi predpisi, ki predpisujejo tudi način osvetljevanja. Ustrezno osvetljenost prometnih površin zagotovi občina, zunanjih površin pa lastnik posameznega objekta. Predpisani način osvetljevanja gradbišč, proizvodnih objektov in ostalih manipulacijskih površin s pripadajočimi ciljnimi vrednostmi nalaga Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja (Ur.l.RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13).

(7) Posegi v tla se morajo izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.

VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

28. člen

(varstvo pred nesrečami)

(1) Projektiranje ureditev mora biti skladno z veljavnimi predpisi, smernicami in priporočili s področja protipotresne varnosti, osončenje fasad in odprtih površin, zagotavljanja neoviranega dostopa, požarnega varstva s ciljem varovanja zdravja ljudi, kvalitetnega okolja bivanja in varstva pred nesrečami. Ker parcelna mreža in lega objektov v OPPN-ju ni dokončno določena, je še posebej pomembno pri določitvi le tega upoštevati s predpisi določene odmike objektov, potrebne površine za intervencijska vozila.

(2) Ukrepi ogroženih območij:

Območje se nahaja po obstoječih podatkih na erozijskem območja – običajni zaščitni ukrepi. Območje urejanja se ne nahaja na ogroženem območju druge vrste.

(3) Pogoji v zvezi z obrambnimi potrebami:

Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in posledicami naravnih in drugih nesreč glede na določbe veljavnega predpisa ni potrebno predvideti.

(4) Protipotresna varnost:

Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Marcalli- Cancan-Seiberg. Projektni potresni pospešek tal (g) je 0,125. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov. Na območju nasipavanja, je potrebno preveriti stabilnost in nosilnost tal.

(5) Erozijska ogroženost:

Obravnavana lokacija se glede na opozorilno karto erozije nahaja na območju običajnih zaščitnih ukrepov, zato mora investitor poskrbeti, da bodo izvedeni vsi zaščitni ukrepi, da se ne bo povečala erozijska ogrožena območja.

29. člen

(požarnovarstvene zahteve)

Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med objekti, lega objektov nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop gasilcev, hidrantno omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se podrobneje določijo v projektni dokumentaciji.

Potrebne odmike se lahko določi s pomočjo metod požarnega inženirstva. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti, oziroma iz zasnove požarne varnosti.

VII.      Rešitve in ukrepi za varovanje zdravja

30. člen

(varovanje zdravja ljudi)

(1) Lega novih objektov v odnosu do ostalih stavb v neposredni okolici ne sme povzročiti prekomernega senčenja okolice. Pri organizaciji prostorov v predvidenih objektih je potrebno zagotoviti dobro osončenost oziroma osvetlitev prostorov, v smislu upoštevanja norm elementov naravne osvetlitve in osončenja delovnih prostorov.

(2) Pri urejanju območja je potrebno smiselno upoštevati veljavne predpise iz področja za zagotavljanje dostopa za funkcionalno ovirane ljudi.

VIII.    Etapnost izvedbe prostorske ureditve

31. člen

(1) Dovoljena je faznost in etapnost izvedbe objektov in infrastrukture, ki omogoča postopno pozidavo območja glede na izkazan interes.

(2) Faznost izvajanja se nanaša tudi za zagotavljanje komunalne opreme in sicer je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta. Dimenzionira se na končno načrtovano kapaciteto.

(3) Izvajanje posegov se lahko izvaja etapno. Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj. Vrstni red ni določen, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene konstrukcijske in funkcionalne celote.

IX  Dopustna odstopanja

32. člen

(1) Pri realizaciji infrastrukturnega opremljanja območja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih, geoloških, geomehanskih, seizmičnih, hidroloških, hidravličnih, tehnoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s hidrološko hidravličnega, energetskega, tehnološkega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenih vidikov.

(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja in občina.

(3) Poleg dopustnih odstopanj, navedenih v posameznih členih, so znotraj območja OPPN dopustna še naslednja odstopanja:

·  Tolerance so podane s površino za razvoj objekta in maksimalno višino objektov z možnostjo odstopanja +/-3m nad najvišjo koto terena. Predpisana najvišja dovoljena višina ne velja za postavitve reklamnih tabel, oddajnikov, dimnikov in podobnih instalacijskih elementov ter v primerih, ko to zahteva izvajanje dejavnosti (delovni stroji, silosi, dvigala ipd.).

·  Vkopati je možno tudi prostore funkcionalno vezane na objekte, ki sicer odstopajo od pozidane površine objekta. Ti prostori so v parterni ureditvi pohodni in so s tem del zunanje ureditve.

·  Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj gradbenih parcel, določenih s tem OPPN, ob upoštevanju določil in meril, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.

·  V skladu z navedenim, so možna odstopanja od gradbenih mej, določenih v grafičnem delu OPPN-ja.

X.  Obveznosti udeležencev graditve objektov

33. člen

 (1) Udeleženci graditve objektov morajo ravnati skladno z izdanimi smernicami in mnenji za načrtovanje k tem prostorskem aktu. Njihove obveznosti se nanašajo predvsem na zagotavljanje infrastrukturne opremljenosti zemljišč in na varovanje okolja, narave, vode, zdravja in kvalitete javnega prostora.

(2) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije DGD/PZI.

XI. Prehodne in končne določbe

34. člen

Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.

35. člen

(vpogled v OPPN)

 (1) OPPN je na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Slovenska Bistrica v času uradnih ur.

36. člen

(nadzor in spremljanje stanja okolja)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

(2) Zagotovi se redno spremljanje stanja okolja (tla, voda, zrak, hrup, odpadki). Monitoringe stanja okolja izvajajo pristojne ustanove skladno z določili Okoljskega poročila za OPPN za širitev industrijske cone Impol, in sicer:

37. člen

Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v prostorsko izvedene pogoje (PIP) v občinskem prostorskem načrtu (OPN).

38. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 9000-3/2020-0203-7

Datum:  20.2.2020