New Page 2

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08;ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11;ZKZ-C,  57/12, 57/12;ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14-odl.US, 14/15-ZUUJFO) ter  Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/2016) je Občinski svet občine Vojnik na 4. seji dne 28.2.2019 sprejel

 

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE KOTNIK V SOCKI

(DEL PROSTORSKE ENOTE EUP SO-42)

 

I. Splošne določbe

 

1. člen

(pravna podlaga)

(1) V skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin 59/16, 6/17-spremembe in dopolnitve OPN) Občinski svet občine Vojnik sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Kotnik v Socki (del prostorske enote EUP SO-42), (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 157-2017, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje.

(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN iz prejšnjega odstavka je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08;ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11;ZKZ-C,  57/12, 57/12;ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14-odl.US, 14/15-ZUUJFO).

 

II. Vsebina

 

2. člen

(vsebina OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.

(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:

·   območje OPPN

·   opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN

·   umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo

·   zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

·   rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

·   rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

·   načrt parcelacije

·   etapnost izvedbe prostorske ureditve

·   velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

·   usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN

(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:

GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela OPN občine Vojnik''

GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''

GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''

GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''

GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''

GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''

(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:

·   izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta

·   prikaz stanja prostora

·   geodetski načrt s certifikatom

·   geološko poročilo

·   smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

·   obrazložitev in utemeljitev

·   povzetek za javnost

 

III.  Območje

 

3. člen

(območje OPPN)

(1) Območje izdelave OPPN se nahaja na južnem delu naselja Socka. Območje zajema zemljiške parcele št. 161/2, 162/4, 199/2 k.o. Čreškova. in je veliko 0,4 ha. Na severu je omejeno s pozidanimi stavbnimi zemljišči in lokalno cesto, na zahodu in vzhodu s kmetijskimi zemljišči ter na jugu s potokom Vrbnica in gozdom.

(2) V kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.

 

IV. Opis prostorske ureditve

 

4. člen

(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)

(1) Za del območja enote urejanja prostora ( EUP) SO-42 je v skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin 59/16, 6/17-spremembe in dopolnitve OPN) v nadaljevanju: OPN) predviden občinski podrobni prostorski načrt z oznako SO-42.

(2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev stanovanjske stavbe.

(3) Znotraj območja OPPN je poleg gradnje stavbe predvidena ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega, in ostale gospodarske infrastrukture.

(4) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila Prostorskega reda Slovenije (Ur.l. RS, št. 122/04).

 

V.  Umestitev načrtovane ureditve v prostor

 

5. člen

(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Ureditveno območje se nahaja na skrajnem južnem robu naselja Socka. Ob severnem robu OPPN poteka občinska cesta, s čimer je že zagotovljen neposreden dostop na javno cestno omrežje.

(2) S predvideno prostorsko ureditvijo se bo že obstoječa gradnja v tem delu naselja zapolnila, pri čemer se bo izkoristila že obstoječa gospodarska infrastruktura. Načrtovana gradnja ne bo predstavljala dodatnih obremenitev naselja.

 

6. člen

(vrste dopustnih dejavnosti)

(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih stavb:

·   enostanovanjske stavbe (šifra 1110 v tehničnih smernicah TSG-V-006: 2018 Razvrščanje objektov Uredbe o razvrščanju objektov, Ur.l. RS, št. 37/2018; v nadaljevanju: uredba) in sicer samostojne stanovanjske stavbe

·   enostavnih in nezahtevni objektov, skladno s 5. odstavkom 7. člena tega odloka

(2) Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov (šifra 2 v prilogi uredbe), ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso v nasprotju z namensko rabo območja.

 

7. člen

(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del

Na območju OPPN je dopustna:

·   gradnja novega objekta,

·   rekonstrukcija,

·   odstranitev objekta in

·   vzdrževanje.

(2) Stavbe

Dovoljena je gradnja ene enostanovanjske stavbe etažnosti do največ K+P+M ali P+1+M, višina kolenčnega zidu v obeh primerih je lahko maksimalno 1,50 m. Tlorisna velikost stavbe ni posebej določena, vendar skupaj z enostavnimi in nezahtevnimi objekti ne sme presegati naslednje faktorje izkoriščenosti parcele namenjene gradnji: Fz (faktor zazidanosti) = 0,4. Značilnosti stavbe naj v čim večji možni meri sledijo značilnostim zunanje podobe sosednjih obstoječih objektov, pri čemer naj bodo arhitekturni elementi skladni s prevladujočimi elementi naselja, fasade bele barve ali v zemeljskih odtenkih, nakloni strešin od 35 do 45, Strehe so lahko dvokapnice, večkapnice, enokapnice, ravne v minimalnem naklonu ali v kombinaciji z dvokapnico. Oblikovanje je lahko tudi sodobnejše, pri večjih gabaritih z izraženo daljšo stranici in členitvijo fasade. Nesprejemljivi so več kotni izzidki (več kot štiri), stolpiči, kupole, arkade.

(3) Od sosednjih parcel mora biti stavba oddaljena najmanj 4.0 m. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Vsi odmiki od meje parcel in med objekti morajo omogočati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte oz. morajo biti skladni z zakonodajo s področja varstva pred požari.

(4) Zunanja ureditev

Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dopustne so zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv. Kote terena (parkirišča, ceste, manipulativne površine ipd.) ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč.

(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov

Nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati znotraj parcele, namenjene gradnji legalno zgrajenih objektov. Dovoljena je postavitev ograje višine do 1.80 m okoli objekta in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji, od roba cestišča pa mora biti oddaljena najmanj 1.00 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, ograje ne smejo presegati višine 0.80 m. Dovoljena je tudi gradnja nadstreškov, ut in samostojnih garaž, bazenov in drugih nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter enostavnih objektov za lastne potrebe, ki morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 2.00 m. Dimenzije drugih dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti skladne z veljavno področno zakonodajo.

(6) Geomehanski pogoji in usmeritve

Za vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja,  je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje. Za ostale gradnje geološkega mnenja ni potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.

 

VI. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

 

8. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Ceste

Dostop do predvidenih ureditev je omogočen preko obstoječe lokalne ceste LC 464121 Socka-Čreškova-Vrba. Zaradi zagotavljanja prometne varnosti je potrebno zagotoviti zadovoljivo preglednost na območju cestnega priključka, zato znotraj meje cestnega telesa in preglednega trikotnika ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost na območju priključkov ali bi lahko kako drugače vplival na zmanjšanje pretočnosti ali prometne varnosti na območju priključkov.

(2) Mirujoči promet

Znotraj parcele, namenjene gradnji je potrebno za potrebe stavbe zagotoviti vsaj dve parkirni mesti ter potrebno obračališče tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.

 

9. člen

(energetska infrastruktura)

(1) Ob južnem robu ureditvenega območja poteka obstoječi SN nadzemni el. en. vod, katerega je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša minimalno 10 m od osi voda. V območju predvidene uvozne ceste potekajo obstoječi NN podzemni el. en. vodi, katere je potrebno pred pričetkom del oceviti in mehansko zaščititi.

(2) Energija za napajanje predvidene stanovanjske hiše je na razpolago v prostostoječi priključno merilni omarici PS R, katera se nahaja iz TP Socka – NN izvod Vrba. Od obstoječe PS R je že na parcelo investitorja položen NN podzemni el. en. vod (4x70 mm2). Ob predvidenem uvozu na stalno dostopnem mestu se predvidi nova prostostoječa priključno merilna omarica z merilnim mestom predmetnega objekta.

(3) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za predvideni objekt si mora investitor od Elektra Celje pridobiti projektne pogoje, soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje in soglasje k projektu.

 

10. člen

(telekomunikacijska infrastruktura)

(1) Telekom Slovenije

Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase se določijo z zakoličbo. S projektom je potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije možnost priključitve na obstoječe.  Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom preostalih komunalnih vodov.

(2) Telemach

Na obravnavanem območju se nahaja kabelsko komunikacijski sistem v lasti in upravljanju Telemach d.o.o. Investitor je pri gradbenih posegih dolžan izvesti zaščitne ukrepe za varovanje in zaščito KKS naprav. Na območju obstoječe KKS je potrebno za morebitne gradbene posege pridobiti projektne pogoje, ki so usklajeni z ostalimi komunalnimi upravljavci. Priključitev novih objektov na KKS je možna z izgradnjo dovodne kabelske kanalizacije. Pri križanju KKS z ostalimi vodi mora biti kot 45° do 90°. Minimalni vertikalni odmik pri križanju mora biti 0,3 metra. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku tras je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 metra.

 

11. člen

(meteorna in fekalna kanalizacija)

(1) Na območju OPPN ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja. Komunalne odpadne vode je potrebno pred izpustom v površinski odvodnik očistiti na mali komunalni čistilni napravi. Očiščene komunalne odpadne vode iz čistilne naprave se odvajajo dalje v površinski odvodnik in sicer v potok Vrbnica.

(2) Čiste meteorne vode in prečiščene odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave se preko meteornega zadrževalnika vodijo v površinski odvodnik in sicer v potok Vrbnica. 

 

12. člen

(vodovod)

(1) Oskrba objekta z vodo je možna iz javnega vodovoda PE DN/OD 50 mm. Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavanega OPP se v normalnih razmerah giblje med 374 in 364 m.n.v.. Priključek objekta na obstoječ javni vodovod je daljši od 50 m, zato se vodomer dimenzije DN 20 mm vgradi v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek v bližini obstoječega javnega vodovoda, na katerega se objekt priključuje.

 

13. člen

(obveznost priključevanja)

(1) Stavba se mora priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo.

 

VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

 

14. člen

(varstvo voda)

(1) Pri načrtovanih posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnega zemljišča, pri čemer morajo biti vsi posegi od meje vodnega zemljišča potoka Vrbnica odmaknjeni 5 metrov. Načrtovani objekt se bo priključil na malo čistilno napravo. Čiste meteorne vode in prečiščene odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave se bodo preko meteornega zadrževalnika vodile v površinski odvodnik in sicer v potok Vrbnica. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga izda Direkcija RS za vode.

 

15. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) sodi obravnavano območje v naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v oklepaju navedene mejne dnevne / mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa:

II. območje varstva pred hrupom (55 dBA / 45  dBA).

(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.

 

16. člen

(varstvo zraka)

(1) Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni. 

 

 

17. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

 

18. člen

(varstvo tal)

(1) Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. Rodovitni del prsti se lahko uporabi tudi za ureditve dela zelenih površin.

 

19. člen

(ohranjanje narave)

(1) Območje leži izven območja, ki bi imelo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status.

 

VIII.    Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

 

20. člen

(obramba)

(1) Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo.

 

21. člen

(potresna varnost)

Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,125 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije - projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1.2.2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.

 

22. člen

(požarna varnost)

Pri pripravi OPPN so v skladu s predpisi s področja požarne varnosti upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.

 

23. člen

(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice)

(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s 7. členom tega odloka je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.

(2) Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1.2.2010):

 

IME_VOD_TE

Spodnji del Savinje do Sotle

VOD_OBMOCJ

Donava

ST_VODONOS

3

VOD_SKUP1

Razpoklinski / kraški, malo skraseli - obširni in visoko do srednje izdatni vodonosniki , v apnenčastih kamninah predvsem nizke

VDOON_1

Dolomitni vodonosniki in vodonosniki v apnenčastih kamninah

HIDRODIN1

Odprt

SRED_DEB1

>200

LITO_OPIS1

Dolomit in dolomit z rožencem, laporovec in meljevec z lečami in vključki apnenca v menjavanju z dolomitom / Mezozoik, predvsem

VDOON_1

Vodonosniki v aluvialnih in terciarnih sedimentih

VOD_SKUP2

Medzrnski ali razpoklinski - Manjši vodonosniki z lokalnimi in omejenimi viri podzemne vode

HIDRODIN2

Odprt (v terciarnih plasteh lahko zaprt)

SRED_DEB2

10

LITO_OPIS2

Pesek, konglomerat, peščenjak, melj, glina, lapor in lapor z vključki peska, konglomerata in peščenjaka / Kenozoik

VODON_3

Globoki vodonosniki v karbonatnih kamninah (termalni)

VOD_SKUP3

Razpoklinski - Lokalni ali nezvezni izdatni vodonosniki ali obširni vendar nizko do srednje izdatni vodonosniki

HIDRODIN3

Zaprt

SRED_DEB3

>200

LITO_OPIS3

Dolomit in apnenec / Mezozoik, pretežno Trias

 

24.člen

(poplavna varnost)

Ureditveno območje po evidencah Direkcije RS za vode ni poplavno ogroženo, z izjemo ožjega območja ob vodotoku Vrbnica, ki pa je izven navedenega območja. Gradnja stavb ter enostavnih in nezahtevnih objektov je dopustna zgolj znotraj parcele, namenjene gradnji, ki je od omenjenega vodotoka oddaljena najmanj 12 metrov in je v celoti izven območij s poplavami.

 

25. člen

(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi)

(1) Pred določenimi posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno skladno s 7. členom tega odloka pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.

 

26. člen

(dopolnilna in druga zaščita)

(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.  

(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

 

IX. Načrt parcelacije

 

 

27. člen

(parcelacija)

(1) Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji. Znotraj območja urejanja je določena ena parcela, namenjena gradnji stavbe, njena lega, velikost in oblika se lahko poljubno spreminja, vendar mora biti umeščena izven območja varovalnega pasu električnega voda, njena velikost pa je lahko od 450 do 700 m².

 

X.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve

 

28. člen

(etapnost)

(1) Izgradnja stavbe, prometne in komunalna ureditev potekajo v enotni fazi.

 

XI. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev

 

29. člen

(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)

(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.

(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.

(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.

 

XII. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN

 

30. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)

(1) OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Vojnik. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

 

XIII. Končne določbe

 

31. člen

(dostopnost)

(1) Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Vojnik in na Upravni enoti Celje.

 

32. člen

(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

 

33. člen

(začetek veljavnosti)

(1) Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

Številka:  350-0008-2017/3

Datum: 28.2.2019

 

 

Občina Vojnik

 

Branko Petre, župan