Na podlagi tretjega odstavka 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11 ZKZ-C, 57/12, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13-skl. US, 76/14-odl. US, 14/15-ZUUJFO in 61/17- ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016-UPB-2, 45/2017) je Občinski svet Občine Videm na 31. redni seji, dne 18. 9. 2018 sprejel

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA P18-M1 OBMOČJE POSLOVNO-LOGISTIČNE CONE VIDEM

1. člen

V Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja P18-M1 območje poslovno-logistične cone Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/11 in 47/14), se spremeni 3. člen tako, da se glasi:

»3. člen

(sestavni deli podrobnega načrta)

Podrobni načrt sestavljajo:

I SPLOŠNI DEL

II ODLOK

III KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI – nadomestijo se naslednje karte

list 02   Območje podrobnega načrta z obstoječim stanjem (nadomesti list 02)    1:1000

list 04 Ureditveno količbena situacija s prerezom (nadomesti list 04)    1:1000

list 05 Prometno omrežje (nadomesti list 05)     1:1000

list 06 Situacija komunalne infrastrukture (nadomesti lista 06 in 07)      1:1000

list 08 Načrt parcelacije (nadomesti list 08)     1:1000

IV POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI

1. Seznam nosilcev urejanja prostora ter smernice in mnenja

2. Povzetek za javnost

3. Seznam strokovnih podlag«.

2. člen

Za prvim odstavkom 5. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Spremembe in dopolnitve podrobnega načrta je izdelalo podjetje Žiher projekt d.o.o., Opekarniška cesta 17a, 2270 Ormož, pod številko projekta 33-OPPN/2017, datum: september 2018 in so sestavni del Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora P18-M1 območje poslovno-logistične cone Videm.«.

3. člen

Prvi odstavek 6. člena se v celoti črta in se nadomesti z novim, ki se glasi:

(1) Površina območja, ki se ureja s podrobnim načrtom meri cca. 5,85 ha in obsega parcele št. 311/8, 311/9, 311/18, 311/23, 311/24, 311/25, 311/26, 311/27, 310/5, 310/6, 310/7, 311/28, 311/29, 310/8, 311/30, 311/31, 310/9, 311/32, 310/10, 311/33, 311/21, 311/20, 311/38, 316/4, 311/17, 311/16, 311/15, 311/14, 311/12, 311/13, 311/10, 311/11, vse k.o. Lancova vas.«.

4. člen

Drugi odstavek 6. člena se v celoti črta in se nadomesti z novim, ki se glasi:

»(2) Obodna parcelacija poteka v smeri urnega kazalca. Izhodišče je na stiku zemljišč parcelnih št. 317/2, 311/5 in 311/8. Linija območja podrobnega načrta poteka proti jugovzhodu po severni meji zemljišč s parcelnimi št. 311/8, 311/9, 311/18 in 311/23 , kjer se prelomi in se linija podrobnega načrta nadaljuje po vzhodni meji zemljišč s parcelnimi št. 311/23, 311/24, 311/18, 311/27, 311/28, 311/30 in 311/32. Na stičišču zemljišč s parcelnimi št. 311/32, 306/3 in 305/1 se linija območja obrne proti zahodu, do stičišča zemljišč s parcelnimi št. 310/9, 306/3 in 310/10. Linija območja nato poteka po vzhodni meji zemljišča s parcelno št. 310/10 proti jugo, kjer v stičišču zemljišč s parcelnimi št. 306/3, 310/10 in 307/3 obrne smer proti zahodu in poteka po južni meji zemljišč s parcelnimi št. 310/10, 311/33, 311/18, 311/21, 311/20, 311/38 in 316/4. V stičišču zemljišč 316/4, 317/3 in 316/5 se usmeri proti severu in poteka po zahodni meji zemljišč s parcelnimi št. 316/4, 311/17, 311/16, 311/15, 311/14, 311/12, 311/10 in 311/8 do izhodišča. Vse parcele se nahajajo v k.o. Lancova vas.«.

5. člen

1. točka 1. odstavka 8. člena se v celoti črta in se nadomesti z novo, ki se glasi:

 »1. Območje podrobnega načrta je namenjeno različnim proizvodnim, skladiščnim, poslovnim, trgovskim, gostinskim in storitvenim, energetski in komunalnim dejavnostim ter prometu in mirujočemu prometu.«.

6. člen

Spremeni se 9. člen odloka tako, da se glasi:

»9. člen

(funkcije in oblikovanja objektov in naprav (zazidalna zasnova))

(1) V območje OPPN je možno umestiti devetnajst sklopov (ali posameznih) objektov (objekti z oznakami od 1 do 19: 1, 2a, 2b, 3, 6, 7, 8, 9, 10, 11a, 11b, 11c, 12a, 12b, 13a, 13b, 14, 15, 16, 17, 18 in 19), skupaj 22 objektov od tega eno zunanje parkirišče za osebna vozila, avtobuse in tovornjake. Na območju podrobnega načrta so 4 obstoječi objekti: tri stavbe in en utrjen plato zbirnega centra (označen z oznako 11d).

(2) Na območju podrobnega načrta so trije (3) obstoječi komunalno energetski objekti (objekti: trafo postaja - T, čistilna naprava - ČN, plinska postaja – P). Na območju obdelave se nahaja tudi obstoječi tlačni cevovod iztoka iz ČN poslovno – logistične cone.

(3) Znotraj predvidene parcele je dopuščena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe.

(4) Oblikovanje stavb naj bo prilagojeno predvideni funkciji objekta, sodobnemu načinu uporabe objekta ter sodobnim tehnološkim procesom:

·   volumni objektov so lahko enoviti ali prostorsko razgibani, prilagojeni funkciji, možni so tudi volumenski poudarki fasade, volumenski izrezi in previsi;

·   fasade stavb morajo biti grajene iz kakovostnih in trajnih materialov, lahko so ometane, delno ali v celoti zastekljene, lahko tudi delno izvedene kot lesena ali kot obešena fasada obložena s kamnom ali fasadnimi ploščami, celo prosojne;

·   dopustna je tudi uporaba sodobnih materialov, uporaba stekla, kovine, lesa in kamna. Fasade so lahko oblikovane so lahko kot enovite ravne ploskve, brez poudarjene členitve in detajlov ali z izrazito fasadno členitvijo in členjenimi detajli, poudarjeno lahko imajo vodoravno ali navpično smer;

·   strehe so lahko oblikovane kot: ravne strehe, enokapne strehe in dvokapne strehe tudi z manjšimi nakloni ali kombinacija (Kombinacija različnih streh je dopustna, če jo opravičujejo funkcije različnih delov stavbe.). Dopušča se tudi izvedba atik.«.

7. člen

Spremeni se 11. člen odloka tako, da se glasi:

»11. člen

(lege in velikosti objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo s pogoji za projektiranje)

(1) Najmanjši odmik stavbe od meje cestnega telesa znaša 5,0 m.

(2) Novi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti, nad in pod terenom, od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 2,0 m, da je s tem zagotovljeno vzdrževanje in uporaba objektov v okviru parcele ter svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji v skladu z veljavno zakonodajo. Če ti pogoji z odmiki niso zagotovljeni, je potrebno odmik ustrezno povečati.

(3) Novi zahtevni in manj zahtevni objekti, ki se gradijo proti sosednjemu objektu na manjši razdalji, kot je višina višjega od objektov, mora imeti proti temu sosednjemu objektu požarni zid ali pa mora biti s tehničnimi ukrepi onemogočen prenos požara z objekta na objekt.

(4) Novi zahtevni in manj zahtevni objekti so lahko, nad in pod terenom, od meje sosednjih parcel oddaljeni tudi manj kot 2,0 m, če s predvidenim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča.

V primeru manjšega odmika, bodo dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta.«.

(5) Na celotnem območju obdelave, je znotraj predvidenih gradbenih meja dopustna gradnja montažnih nadstrešnic ali podobnih konstrukcij.«.

8. člen

Spremeni se 12. člen odloka tako, da se glasi:

»12. člen

(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Na območju podrobnega načrta je, v skladu z veljavno zakonodajo, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe (tudi ob objektih):

·   majhne stavbe,

·   majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave,

·   pomožni objekti v javni rabi,

·   nadstreški pred vhodom v objekt ali za zaščito motornih vozil in koles,

·   ograje,

·   urbana oprema,

·   priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture,

·   pomožni energetski objekti,

·   pomožni komunalni objekti.

(2) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko, skladno s predvidenimi odmiki, locirani na zemljišču investitorja glede na funkcionalne potrebe dejavnosti.«.

9. člen

Preimenuje se 13. člen odloka tako, da se glasi:

»13. člen

(gabariti objektov)«.

10. člen

Prvi in drugi odstavek 13. člena se spremenita tako, da se glasita:

»(1) Maksimalni horizontalni gabariti objektov:

1.  Industrijsko poslovno skladiščna stavba (oznaka objekta 1):

max. horizontalni gabarit: 25 m x 48 m.

2.  Objekt za proizvodnjo, skladiščenje, trgovino in poslovne prostore ter gostinsko dejavnost (oznaka objekta 2 a):

max. horizontalni gabarit: 48 m x 25 m in

Parkirišča za osebna vozila, avtobuse in tovornjake (oznaka objekta 2 b):

max. horizontalni gabarit: romb - 37,70 m x 28,50 m.

3.  Objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje ter poslovne prostore (oznaka objekta 3):

max. horizontalni gabarit: 35 m x 66 m.

4.  Objekt se ukine (oznaka objekta 4).

5.  Objekt se ukine (oznaka objekta 5).

6.  Objekt za proizvodnjo, obdelavo lesa ter poslovne prostore (oznaka objekta 6):

max. horizontalni gabarit: 25 m x 66 m.

7.  Objekt za proizvodnjo, skladiščenje ter poslovne prostore (oznaka objekta 7):

max. horizontalni gabarit: 22 m x 65 m.

8.  Objekt za proizvodnjo, skladiščenje, trgovino in poslovne prostore (oznaka objekta 8):

 max. horizontalni gabarit: 22 m x 65 m.

9.  Mehanična delavnica in trgovina, objekt za obrtno dejavnost, proizvodnjo, skladiščenje, trgovino in poslovne prostore (oznaka objekta 9):

max. horizontalni gabarit: 20 m x 42 m.

10.   Zbirni center komunalnih odpadkov – občinski režijski obrat (oznaka objekta 10):

max. horizontalni gabarit občinskega režijskega obrata: 25 m x 22 m;

tlorisna velikost (obstoječega) utrjenega platoja zbirnega centra 35 m x 27,50 m z nadstreškom in:

·   komunalno energetski objekti (obstoječi);

·   trafo postaja (oznaka objekta T);

·   čistilna naprava (oznaka objekta ČN);

·   plinska postaja (oznaka objekta P).

11.   Objekt za proizvodnjo in skladiščenje ter poslovni prostori (oznaka objekta 11 a):

max. horizontalni gabarit: 35 m x 20 m + 15 m x 20 m;

·   objekt za proizvodnjo in skladiščenje ter poslovni prostori (oznaka objekta 11 b):

 max. horizontalni gabarit 15 m x 30 m;

·   objekt za proizvodnjo in skladiščenje ter poslovni prostori, tudi kot montažna nadstrešnica nad utrjenim platojem (oznaka objekta 11 c):

max. horizontalni gabarit: 24 m x 42,50 m + 10 m x 14 m. Za dostop do objekta se uredi novi dovoz, obstoječ se ukine.

·   utrjen plato (oznaka objekta 11 d):

max. horizontalni gabarit: 35 m x 27,50 m. Plato je obstoječ, se ohrani.

12.   Skladiščni prostori (oznaka objekta 12 a):

max. horizontalni gabarit: 32 m x 50 m in

·   Skladiščni prostori (oznaka objekta 12 b):

max. horizontalni gabarit: 38 m x 12 m;

13.   Objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje ter poslovni prostori (oznaka objekta 13 a):

max. horizontalni gabarit celotnega objekta 15 m x 45 m, del objekta v tlorisni velikosti 9 m x 20 m, etažnosti P + 1, do P + 2 je obstoječ;

·   objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje ter poslovni prostori (oznaka objekta 13 b):

max. horizontalni gabarit celotnega objekta 16 m x 13 m, del objekta v tlorisni velikosti 13 m x 8,50 m, etažnosti P, je obstoječ.

14.   Objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje (oznaka objekta 14):

max. horizontalni gabarit: 25 m x 18 m.

15.   Šotor (oznaka objekta 15):

max. horizontalni gabarit:15 m x 27 m. Namesto postavitve šotora, je znotraj predvidenih maksimalnih gabaritov dopustna gradnja stavbe.

16.   Objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje ter poslovni in gostinski prostori z možnostjo kratkotrajne nastanitve (oznaka objekta 16):

max. horizontalni gabarit: 20 m x 15 m.

17.   Avtoservisna (mehanična) delavnica s poslovnimi prostori in trgovino (oznaka objekta 17):

max. horizontalni gabarit: 25 m x 20 m.

18.   Objekt mizarske delavnice s skladiščnimi poslovnimi prostori in trgovino (oznaka objekta 18):

max. horizontalni gabarit celotnega objekta 30 m x 16 m; del objekta v tlorisni velikosti 10 m x 30 m, etažnosti P do P + 1 je obstoječ.

19.   Objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje (oznaka objekta 19):

max. horizontalni gabarit:18 m x 23 m.

(2) Objekti morajo ostati znotraj območja, omejenega z gradbeno mejo največje možne širitve objektov. Predvidena podrobna namenska raba za posamezne objekte, ki je navedena v prvi alineji tega člena, ni obvezujoča, ampak je možen izbor ustrezne namenske rabe med navedenimi dopustnimi rabami. Objekt ima tako lahko le eno samo namensko rabo ali pa tudi vse naštete v prvi alineji. Delež namenske rabe glede na velikost objekta ni vnaprej določen, odvisen je od potreb investitorja.«.

11. člen

1. točka 3. odstavka 13. člena se preoblikuje tako, da se glasi:

»1. Najvišja dovoljena etažnost objektov je P + 3N ob pogoju, da stavba ne presega maksimalne dovoljene višine 12 m. Vsaka povečava, ki bi odstopala od predvidenih višinskih gabaritov, ni dopustna.«.

12. člen

14. člen odloka se preoblikuje tako, da se glasi:

»14. člen

(pogoji za oblikovanje zunanje ureditve na parceli)

(1) Funkcije in oblikovanja zunanjih zelenih in drugih površin na parceli:

1. Zemljiške parcele so lahko različnih velikosti in z različno uporabo oziroma funkcijo

(stavbišče, zelenica in podobno);

2. Dostopi in dovozi na posamezno gradbeno parcelo so po novo urejeni dvosmerni cesti. Glede na funkcionalne potrebe objektov je dopustno urediti nove ali prestaviti obstoječe dostope in uvoze na zemljišča investitorjev;

3. Pred posameznim objektom se na površinah, ki pripadajo objektu, ustrezno uredijo dostopi, dovozi, parkirišča in druge utrjene manipulativne površine;

4. Parkirna mesta so lahko urejena kot nepokrita ali pokrita;

5. Zasaditev mora biti izvedena z avtohtonimi drevesnimi ali grmovnimi vrstami.

6. Na mejah med posameznimi lastniškimi parcelami smejo biti zasajene žive meje, vendar le kot pas oblikovane avtohtone vegetacije;

7. Med sosedske ograje so dovoljene pod naslednjimi pogoji:

·   Ograje so lahko kovane, žičnate, lesene ali pa grmovne živice (tudi kombinirane);

·   Ograja naj ne presega višine 2,0 m;

·   Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin.«.

13. člen

3. odstavek 15. člena se preoblikuje tako, da se glasi:

»Gradbena parcela za novozgrajene objekte mora vsebovati zemljišče za lego objekta in morebitnih nezahtevnih in enostavnih objektov, zemljišče za dvorišče (dovoz, parkiranje, shranjevanje smeti pred odvozom, komunalna vozila), ograje oziroma funkcionalnega zelenja in podobno.«.

14. člen

Za 4. odstavkom 15. člena se doda odstavek, ki se glasi:

»(5) Znotraj območja sprememb in dopolnitev podrobnega načrta je dopustna nova gradnja, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov ter odstranitev.«.

15. člen

16. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

»16. člen

(načrt parcelacije)

(1) Gradbene parcele na območju podrobnega načrta so prikazane na listu št. 08 – »Načrt parcelacije«, kartografski del, ki je sestavni del tega podrobnega načrta. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.

(2) Na jugovzhodnem delu območja obdelave se izvede nova parcelacija - zemljiški parceli št. 7 in 8. Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v skladu z grafičnim delom OPPN - kartografski list št. 08 – »Načrt parcelacije«.

(3) Parcelacija ne vpliva na prometno ureditev območja OPPN. Gospodarska javna infrastruktura se prilagodi novi prostorski rešitvi.«.

16. člen

17. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

»17. člen

(javno dobro)

(1) Javno dobro je glavna prometnica in ostale dostopne ceste znotraj ureditvenega območja.«.

17. člen

V poglavju Splošno 20. člena se doda 2. odstavek, ki se glasi:

»(2) Zaradi visoke podtalnice na obravnavanem območju (najvišja gladina podzemne vode je na koti med 220 m. n. v. in 222 m. n. v., srednja gladina podzemne vode pa je na koti med 220 m. n. v. in 221 m. n. v.) se odsvetuje gradnja kleti. Odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod se s spremembo namembnosti objektov in njihovim številom ne spreminja.«.

18. člen

Poglavje Varstvo vode in podtalnice (talna ureditev) 20. člena se preoblikuje tako, da se glasi:

»Varstvo vode in podtalnice:

(1) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter ločeno za odpadne in padavinske vode. Vse komunalne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.

(2) Območje obdelave je komunalno opremljeno. Predvidena je priključitev objektov na javno gospodarsko infrastrukturo.

(3) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l.RS, št. 98/15 in 76/17) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l.RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).

(4) Čiste padavinske vode iz streh je treba prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če ponikanje ni možno, in v kolikor geološke razmere za to niso ugodne, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok oziroma površinski odvodnik (preko ustrezno velikega zadrževalnika padavinskih vod).

(5) Odvajanje padavinskih odpadnih vod s parkirišč, cest in manipulativnih površin mora biti v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15) načrtovano preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj in usedalnika.

Tla v objektih morajo biti brez talnih izpustov, v primeru le teh, se izvede odvodnja odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri v javno padavinsko kanalizacijo (oziroma ponikovalnice). V primeru izvedbe garaž v kletnih prostorih predvidenih objektov morajo biti tla teh prostorov načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le-teh, pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v javno padavinsko kanalizacijo (oziroma ponikovalnice). Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri (SIST EN 858-2).

(6) Pred uporabo internega kanalizacijskega omrežja, ki se zaključi na mali komunalni čistilni napravi, je treba, v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15), preveriti vodotesnost tega omrežja s standariziranimi postopki.

(7) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, bo treba za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti:

·   dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika – vrtine),

·   ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote.

·   Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, kakor tudi dovoljenje za neposredno rabo vode (vodno dovoljenje), izda Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana, na podlagi posebnih vlog. Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja bo morala biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja.

(8) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja – voda (vertikalni kolektor – geosonda), bo treba za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti:

- dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine za namestitev geosonde). Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda izda Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana.

(9) Kota izvedenih končnih izkopov za predvideno gradnjo mora biti v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15) izvedena nad srednjo gladino podzemne vode.

(10) Predmetna lokacija se nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15), zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.

(11) V skladu z 49.b členom Zakona o graditvi objektov si mora investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.

(12) Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja morata biti izdelana v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Ur. 1. RS, št. 25/09).

(13) V primeru iztoka v vodotok (Dravinja) mora investitor pri Ministrstvu za Okolje in prostor, pristojni Agenciji Republike Slovenije za okolje pridobiti služnost.

Predviden iztok očiščene iz čistilne naprave bo speljan v kanalizacijo, ki bo potekala od poslovno logistične cone Videm do obstoječega odvodnega kanala, ki bo speljan v reko Dravinjo ni predmet obdelave tega OPPN.

(14) Območje obdelave OPPN se nahaja na območju zahtevnih zaščitnih ukrepov (opozorilne karte erozije), zato je potrebno v času gradnje zagotoviti geomehanski nadzor.

(15) Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja mora vsebovati prerez objektov s prikazano najnižjo koto predvidenih objektov (poleg tega tudi ponikovalnice, greznice ali male čistilne naprave, zbiralnika za padavinske vode, ipd.), koto terena ter koto srednje in najvišje gladine podzemne vode.

(16) Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za predvidene gradnje mora biti usklajena z veljavnimi prostorskimi akti, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije.«.

19. člen

V 20. členu se poglavje Ravnanje z odpadki preoblikuje tako, da se glasi:

»(1) Odvoz in zbiranje odpadkov je potrebno urediti skladno z veljavno zakonodajo. Urejen je prostor za zbiranje kosovnih odpadkov – območje 10.«.

20. člen

Za 6. odstavkom 24. člena se dodata odstavka, ki se glasita:

»(7) Uredi se novi prometni priključek za dovoz na območje označeno kot št. 11.

(8) Na območju sprememb in dopolnitev OPPN je od upravljavca cest (občine Videm) potrebno pridobiti soglasje za vsa dela in posege na cestah. V kolikor se priključki uvozov – izvozov na parcelah ne spreminjajo, soglasje ni potrebno.«.

21. člen

7. in 8. točka 1. odstavka 25. člena odloka se preoblikujeta tako, da se glasita:

»7. Objekti morajo biti priključeni na obstoječe in na novo izvedeno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih pristojnih upravljavcev. Na strehah objektov je dopustna postavitev sončnih kolektorjev, fotovoltaičnih celic in kombinacije različnih solarnih sistemov.

8. Možna tudi centralna oskrba alternativnih virov ogrevanja (podtalnica, zrak - toplotne črpalke, ali podobni sistemi). Način ogrevanje objektov naj bo skladen z njihovo predvideno funkcijo. Z upoštevanjem energetsko varčne gradnje skladen v skladu s PURES (Uradni list RS, št. 52/10) je ogrevanje lahko urejeno individualno ali s priključitvijo na predvideno plinovodno omrežje. Vrste energentov, ki so dopustne, so obnovljivi viri energije, ki so lahko kombinirani z zemeljskim plinom. Možno je ogrevanje z alternativnimi okolju prijaznimi viri energije. Prezračevanje naj bo naravno ali prisilno, tudi kombinirano.«.

22. člen

1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7. odstavek 26. člena odloka (kanalizacijsko omrežje) se preoblikujejo tako, da se glasijo:

»(1) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z veljavno zakonodajo, tehničnimi predpisi in normativi. Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni komunikacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. V območju poslovno - logistične cone je izveden ločen sistem za odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod.

(2) V skladu z veljavnimi predpisi si bodo morali investitorji za gradnjo na obravnavanem območju, od ustreznega organa - DRSV Sektor območja Drave, pridobiti vodno soglasje. Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja mora biti izdelana v skladu z veljavnimi predpisi. Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za predvidene gradnje mora biti usklajena z veljavnimi prostorskimi akti, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije.

(3) Iz posameznih parcel oziroma objektov se padavinske vode iz streh ponika po čiščenju v peskolovilcih, padavinske vode iz povoznih površin se ponika po čiščenju v peskolovilcih in lovilcih olj. Padavinske vode z dovozov ne smejo odtekati na javno cesto.

Odvajanje padavinskih vod iz večjih ureditvenih območji je treba predvideti v skladu s 92. členom ZV-1 in sicer, na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).

(4) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posamezni parceli, je potrebno na območju le te tudi ponikati. Padavinske vode je treba ponikati na parceli lastnika, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode.

(5) V javno kanalizacijo je možno navezati izključno komunalne odpadne vode. Priključek se izvede v revizijski jašek. Navezavo izvede upravljalec ali pod njegovim nadzorom usposobljen izvajalec. V sistem javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati morebitnih industrijskih odpadnih vod, ki bi nastajale na območju poslovno – logistične cone.

(6) Gravitacijskega priključka komunalnih odpadnih vod se na javno kanalizacijo ne sme izvesti iz delov objekta, ki ležijo pod koto terena. V kleti se izvede interno črpališče, ki odplake prečrpa v kanalizacijski priključek. Na cevovodu črpališča mora biti vgrajen element, ki preprečuje vdor odplak iz priključka v črpališče. V primeru izvedbe garaž v kletnih prostorih odpadne vode ni možno odvesti v javno padavinsko kanalizacijo.

(7) Ob izgradnji objektov se ne sme poškodovati javno kanalizacijsko omrežje in obstoječe kanalizacijske priključke. Glede na izvedeno kapaciteto ČN odpadnih vod poslovno – logistične cone, se za vsak objekt posebej z upravljavcem omrežja in občino Videm dogovori dopustne obremenitve in količine komunalnih odpadnih vod, ki se lahko navežejo na javni del kanalizacije zaključen s ČN za potrebe poslovno – logistične cone.«.

23. člen

Poglavje Padavinska kanalizacija 26. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Ločena kanalizacija za odvajanje padavinskih vod je izvedena za odvajanje zbranih meteornih vod na javnih skupnih površinah. Predvidena je odvodnja padavinske vode iz dostopnih cest preko cestnih požiralnikov z navezavo na jaške padavinske kanalizacije.

Kanalizacijske cevi so od profila 200mm do profila 400mm predvidene v PVC izvedbi, vodotesni. Kanalizacijski jaški so predvideni v PE izvedbi profilov DN800 in DN1000.

Padavinsko kanalizacijo dostopnih cest je speljati preko vsedalnika in koalescentnega lovilca olj v ponikovalno polje na južni strani območja OPPN.

(2) Pri ureditvi padavinske kanalizacije je potrebno upoštevati naslednje:

1. Vse padavinske vode strešnih površin objektov je potrebno prioritetno ponikati na lastnikovi parceli, pred tem jih je potrebno ustrezno prečistiti v ustrezno dimenzioniranih peskolovilcih;

2. Vse padavinske vode utrjenih zunanjih površin posameznih parcel je potrebno prioritetno ponikati na lastni parceli, pred tem jih je potrebno prečistiti v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih in lovilcih olj.

Poglavje Komunalna kanalizacija se dopolni z odstavkom, ki se glasi:

(5) Obvezno je upoštevanje določil Odloka o gospodarskih javnih službah občine Videm (Uradni list RS št. 38/01), Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine (Uradne objave občine Videm, št. 1/april 2001) in Sklepa o izvajanju dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, kot obvezne javne službe na območju občin Videm (Uradni list RS št. 38/01 dne 18.05.2001).«.

24. člen

1., 5. in 6. odstavek 27. člena odloka (vodovodno omrežje) se spremenijo tako, da se glasijo:

»(1) Predvideno zazidavo je mogoče priključiti na ptujski vodovodni sistem. V območju poslovno – logistične cone je že zgrajeno vodovodno omrežje. Obvezno je upoštevanje določil Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 27/2010) in Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu v Občini Videm pri Ptuju (Ur. list RS 48/2005).

(5) V aktualnem zazidalnem področju je predvidena hidravlična krožna zanka iz katere so predvideni hišni priključki za potrebe sanitarno pitne in požarne vode posameznih objektov

V ostalem je vodovodno omrežje zasnovano tako, da bo znotraj zazidave mogoče krožno napajanje. Postavitev nadzemnih hidrantov na hidravlični zanki mora biti skladna z veljavnimi predpisi in zahtevami pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Če bodo zasnove požarne varnosti ali študije požarne varnosti posameznih objektov predvidevale interna hidrantna omrežja bodo priključene na predvideno javno vodovodno omrežje.

(6) Material za izvedbo krožne zanke je duktil K9.«.

25. člen

2. odstavek 30. člena odloka se preoblikuje tako, da se glasi:

»(2) Predvidena je ulična razsvetljava urejena skladno z veljavno zakonodajo, tehničnimi predpisi in normativi. Dopustno je tudi izvesti javno razsvetljavo z vertikalnimi solarnimi paneli.«.

26. člen

31. člen odloka se preoblikuje tako, da se glasi:

»31. člen

(komunikacijsko omrežje)

Kabelsko komunikacijsko omrežje:

(1) Za navedeno območje je potrebno za izgradnjo kabelsko komunikacijsko omrežje pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se:

1. Tehnično rešitev novogradnje zasnuje v skladu z ustreznimi usmeritvami ter terenskim danostmi. Priključna točka na omrežje, ki poteka iz Ptuja proti Vidmu, bo na Pobrežju.

2. Zgraditi se mora nova TK kanalizacija ustrezne kapacitete, pri čemer se na glavnih trasah zgradi kabelska kanalizacija s PVC cevmi 2 x Ø110 mm. Cevi se zaključijo v kabelskih jaških. Od kabelskih jaškov do posameznih poslovnih stavb pa se zgradi kanalizacija iz ene PVC cevi, katerih presek naj bo Ø 110, ali pa PEHD cevi s presekom cevi Ø 50 mm.

3. Predvidi se izgradnja kabelskih jaškov minimalno 1,2 m x 1,2 m x 1,2 m. Trasa kanalizacije in kablov mora potekati v cestnem svetu in se prilagaja glede na ostale kable in komunalne inštalacije. Pri sami izgradnji moramo upoštevati tehnične predpise glede izgradnje z ostalimi komunalnimi inštalacijami in kabli.

4. Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočati Telekomu Slovenije kot obveznemu izvajalcu Univerzalne storitve, možnost priklopa vseh objektov v zazidavi.

(2) Obstoječe TK omrežje, ki ga dovodna cesta v poslovno cono prečka, je potrebno glede na pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.

(3) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).

Brezžično komunikacijsko omrežje:

Na območju podrobnega načrta se dovoljuje gradnja gradbeno inženirskih objektov skladno s klasifikacijo vrst objektov CC-SI 22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja.

KKS omrežje:

(1) KKS kanalizacija se priključi na predvideno kanalizacijo, ki bo potekala v Občini Videm: Pobrežje - PLC Videm

(2) Za priklop na obstoječi optični kabel je potrebno predvideti dograditev cevne kanalizacije z dodatnim jaškom.

(3) Za priklop objektov predvideti položitev cevi alkaten fi 32 mm od obstoječih kabelskih jaškov do objektov.

(4) Pred pričetkom gradbenih del je obvezna zakoličba (odkaz) trase kabla KKS. Zakoličbo trase kabla izvede Telemach d.o.o., najmanj 30 dni pred nameravanim pričetkom gradbenih del. Ustrezno obvestilo na Telemach d.o.o. pošlje investitor ali njegov pooblaščenec

(5) Investitor je v območju gradbenih posegov, kjer je položen kabel KKS, dolžan izvajati zaščitne ukrepe za varovanje in zaščito KKS naprav v lasti Telemach d.o.o.

Morebitno premestitev, izvedbo začasnih rešitev in zaščito obstoječega KKS omrežja v lasti Telemach d.o.o. izvrši Telemach d.o.o. ali za ta dela usposobljen, registriran in s strani Telemach d.o.o. potrjen izvajalec.

(6) Od morebitni prestavitvi KKS vodov mora biti križanje z ostalimi komunalnimi vodi (tudi predvidenimi novimi) izvedeno tako, da je kot križanja 90 stopinj oz. ne manj kot 45 stopinj. Vertikalni odmik med vodi pri križanju mora znašati vsaj 0,3 m. Pri približevanju oz. vzporednem poteku tras je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo s predhodnim medsebojnim dogovorom, ter uskladitvijo tehničnih rešitev. V bližini KKS vodov je dovoljen le ročni izkop z obveznim pregledom stanja KKS vodov pred zasutjem. Ogled opravi nadzorni organ Telemach d.o.o.

(7) Vsako poškodbo na KKS omrežju je potrebno takoj sporočiti na Telemach d.o.o. Če izvajanje del ogroža KKS omrežje, lahko nadzorni organ Telemacha d.o.o. predpiše dodatne zaščitne ukrepe. Vse morebitne prestavitve, popravila poškodovanih ali uničenih KKS vodov in drugih naprav med gradnjo bremenijo investitorja oz. izvajalca.«.

27. člen

32. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

»32. člen

(komunalni odpadki)

(1) Komunalni odpadki se bodo zbirali v mobilnih kesonih na lastnikovi parceli. Na območju OPPN je na območju št. 10 urejeno ločeno zbiranje odpadkov. Njihov odvoz se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom.«.

28. člen

34. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

»34. člen

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

Splošno:

(1) OPPN se lahko izvaja v več etapah (tudi stavbe), ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno, energetsko in infrastrukturno ureditvijo, priključki ter zunanjimi ureditvami.

(2) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem projektiranju ali podrobnejšemu proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev, ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije oziroma nosilci urejanja prostora.

(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov.

(4) Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje, dostopov in vhodov skladno z zahtevami tehnologije ali potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.

(5) Znotraj posameznih območij (označeno na kartografskih listih s številkami 1-19), je dopustno preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše glede na tehnologijo ali potrebe investitorjev, v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

(6) Za vse kar ni opredeljeno v tem OPPN je potrebno upoštevati določila iz hierarhično višjih aktov.

Odstopanja pri načrtovanju objektov:

(1) V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v kartografskih prilogah:

·   gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost.

(2). Natančno se tlorisi objektov določijo v projektni dokumentaciji. Znotraj območji določenih z maksimalnimi horizontalnimi gabariti, so lahko tlorisi objektov tudi manjši ali drugačne oblike od zarisane z gradbenimi mejami ali glede na tehnologijo ali potreb investitorjev je lahko postavljenih več objektov.

Pri velikosti objektov toleranc v + ni. Objekti so lahko manjši.

Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov, kot povišanje objektov, je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice, kombinacije različnih sistemov, antene, strelovodi in podobno). Dopustna je gradnja objektov, ki so nižjih od predvidenih višinskih gabaritov.

(3) Pri gradnji je potrebno upoštevati standardne višine posameznih objektov glede na zahtevano dejavnost in potrebne tehnološke višine etaž.

(4) Višinska regulacija terena (odkopavanje in nasipavanje zemeljskih mas): odstopanja so lahko do +/- 0,50 m.

Komunalni vodi, objekti in naprave:

(1) Na podlagi projektne dokumentacije so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, racionalnejša raba prostora ali bolj ekonomična investicijska vlaganja, v kolikor te ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in so za izvedbo teh odstopanj pridobljena pisne privolitve vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora (soglasodajalcev).

(2) Spremembe, dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije podrobnega načrta in morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja.«.

29. člen

(vpogled v podrobni načrt)

Podrobni načrt s prilogami je v času uradnih ur na vpogled v prostorih Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju in v prostorih Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja, Mestni trg 1, 2250 Ptuj.

30. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 007-4/2018-06

Datum: 18. 9. 2018