New Page 1

Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora  (Uradni list RS, št. 61/2017) in na podlagi Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 24. redni seji dne, 8.9.2022 sprejel

 

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

ZA EUP AR-2 V OBČINI VOJNIK

ID ŠT. PROSTORSKEGA AKTA 2762

 

I.  Splošne določbe

 

1. člen

(pravna podlaga)

(1) V skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 59/16, 6/17, 45/17 in 53/17) občinski svet občine Vojnik sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za EUP AR-2 v Občini Vojnik z identifikacijsko številko 2762, (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 15/21, ki ga je izdelal biro AR PROJEKT d.o.o., Sevnica.

 

II. Vsebina

 

2. člen

(vsebina OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.

(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:

·  opis prostorske ureditve 

·  umestitev načrtovane ureditve v prostor

·  zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

·  rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

·  rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in  ohranjanje narave

·  rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

·  etapnost izvedbe prostorske ureditve

·  nova parcelacija 

·  velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

·  drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta

·  odlok

(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:

1. Izrez iz kartografskega dela OPN občine Vojnik     M 1:5000

2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem  M 1:500

3. Prikaz prostorske ureditve   M 1:500

4 Zasnova gospodarske infrastrukture:

4/1. Prikaz komunalne ureditve - vodovod, kanalizacija, plin, Telekom, KKS, odpadki)  M 1:500

4/2. Prikaz komunalne ureditve – elektrifikacija  M 1:500

5. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom    M 1:500

6. Načrt parcelacije    M 1:500

(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:

·  Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta(OPPN) za EUP AR-2 v Občini Vojnik

·  Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta

·  Obrazložitev in utemeljitev

·  Strokovne podlage

·  Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje z Odločbo o CPVO

·  Smernice nosilcev urejanja prostora

·  I mnenja nosilcev urejanja prostorov

·  II mnenja nosilcev urejanja prostorov

 

III.  Območje

 

3. člen

(območje OPPN)

(1) Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje, ki se nahaja ob zahodnem delu regionalne ceste ob vstopu v naselje Vojnik. Območje je na vzhodnem delu omejeno z regionalno cesto RII-430/0282 Višnja vas - Celje, na jugu in severu s pozidanimi površinami ter zahodu s kmetijskimi površinami. Velikost območja prostorske ureditve znaša 7626,00m2.

(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) zajema zemljišča s parc. štev. 161 k.o. 1070 Arclin.

 

IV. Opis prostorske ureditve

 

4. člen

(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)

(1) Za enoto urejanja prostora EUP AR-2 je v skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (uradno glasilo slovenskih občin št. 59/16, 6/17, 45/17 in 53/17) predviden nov občinski podrobni prostorski načrt.

(2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev trgovskega objekta z zunanjo ureditvijo.

(3) Znotraj območja OPPN je poleg gradnje stavb predvidena ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega in ostale gospodarske infrastrukture.

(4) pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila prostorskega reda Slovenije (Ur. l. RS, št. 122/04)

 

V.  Umestitev načrtovane ureditve v prostor

 

5. člen

(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Ureditveno območje se nahaja ob zahodnem delu vpadnice v naselje Vojnik in ima zagotovljen dostop na javno cestno omrežje.

(2) s predvideno prostorsko ureditvijo se bo že obstoječa gradnja v tem delu naselja ob regionalni cesti zapolnila, pri čemer se bo izkoristila že obstoječa gospodarska infrastruktura. Načrtovana gradnja ne bo predstavljala dodatnih obremenitev naselja.

 

6. člen

(vrste dopustne gradnje)

(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih 

del:

·  gradnja novih objektov,

·  redna investicijska in vzdrževalna dela,

·  rušitve in nadomestne gradnje,

·  dozidave objektov,

·  rekonstrukcije objektov,

·  spremembe namembnosti.

 

7. člen

(vrste dopustne dejavnosti)

(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je možna gradnja naslednjih stavb:

·  1230 trgovske stavbe in stavbe za storitveno dejavnost

·  24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (oporni zidovi..)

·  gradbeno inženirski objekti (objekti prometen infrastrukture, cevovodi,komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi).

·  3111 trajno reliefno preoblikovanje terena

·  nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavnih predpisov.

 

8. člen

(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

(1) Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditve zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje območja v njegovi morfologiji.

(2) Objekti:

- lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljena so večja odstopanje glede lege objektov v smeri sever-jug in vzhod-zahod pod pogojem, da se ne posega v cono  preglednosti, da so zagotovljeni določeni odmiki od sosednjih zemljišč in upravljavcev prometnega in energetskega omrežja in da je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest glede na dejavnost;

- horizontalni gabariti: tlorisna velikost objekta se določi z izdelavo projektne dokumentacije. Možna so večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih  v grafičnih  prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno  število parkirnih mest in ustrezni odmiki od javne infrastrukture.

·  vertikalni gabarit: etažnost P

·  konstrukcija: montažna, betonska, jeklena ali klasično zidana,

·  streha: dvokapna ali ravna streha, minimalnega naklona, skrita za zaključnim strešnim vencem ali masko. Dovoljena je izvedba drugačnih oblik streh s svetlobnimi trakovi in kupolami. Na strehi je dovoljena postavitev tehnoloških naprav pod pogojem, da so skrite za masko in ne presegajo višino objekta. Prav tako so dovoljene postavitve fotovoltajike za pridobivanje električne energije.

·  fasada: je klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč in stekla. Objekti se lahko obložijo s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.

·  oblikovanje odprtin: svobodno,

·  zunanja ureditev parcele:  na območju OPPN se za gradnjo objekta izvede  izravnava terena z nivojem regionalne ceste. Na severni, zahodni in južni strani se v ta namen izvedejo urejene brežine in oporni zidovi po potrebi. Uredijo se parkirna mesta za parkiranje osebnih vozil. Parkirna mesta in povozne manipulativne-vozne površine so asfaltirane.  Ostali del parcele se zatravi in hortikulturno uredi.

(3) V grafičnih prilogah so označeni odmiki od parcelnih mej. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Vsi odmiki od meje parcel in med objekti morajo omogočati preprečitev širjenje požara na sosednje objekte oziroma  morajo biti skladni z zakonodajo s področja varstva pred požari.

(4) Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.

Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:

·  ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti so asfaltirane,

·  reklamne table in napise s komercialnim namenom je dovoljeno postaviti na lastnem zemljišču,

·  osvetlitev reklamnih tabel mora biti izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.

(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.

Nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati znotraj parcele, namenjen gradnji legalno zgrajenih objektov. Dovoljena je postavitev ograje višine do 1,80m okoli ureditvenega območja in sicer na sam rob parcele, namenjeni gradnji, od roba cestišča pa s soglasjem upravljalca DRSI. Ograje ne smejo zmanjšati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Dovoljena je tudi gradnja nadstreškov in drugih nezahtevnih objektov za potrebe dejavnosti. Vsi nezahtevni in enostavni objekti morajo biti usklajeni z osnovnim objektom.

 

VI. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

 

9. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Območje se nahaja ob regionalni cesti RII-430, odsek 0282 Višnja vas – Celje na stacionaži od km 2,196 do km 2,309.

(2) Prometno se bo območje OPPN navezovalo na regionalno cesto preko obstoječega enotnega cestnega priključka z urejenim križiščem oziroma zavijalnim pasom na državni cesti. Priključek mora biti opremljen s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa.

(3) Pri načrtovanju prometnega omrežja so bile upoštevane smernice RS, Ministrstvo za infrastrukturo, DRSI Celje ter projekt ureditve križišča državnih cest R2-430/0282 Višnja vas - Celje in R3-752/7206, Arclin-Ljubečna, priključek Ljubečna, št. projekta AP008-20, november 2020(pred recenzijo) in koridor čez projektirana parkirišča za ureditev nadomestnega priključka stranke Kozlevčar, št. parcele 160, k.o. 1070 Arclin. Objekti na območju urejanja morajo imeti zadostno število parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti in zagotovljeno obračanje vozil na lastni parceli. Prometne površine na obravnavanem območju morajo biti opremljene s predpisano talno in vertikalno signalizacijo.

(4) Morebitna prečkanja komunalnih vodov preko trase regionalne ceste, se morajo izvesti s prevrtanjem pravokotno (± 15º) na os regionalne ceste izven območja cestnih priključkov (minimalni odmik 5,00m) v minimalni globini 1,20m (teme zaščitne cevi), zaščitna cev pa mora segati minimalno 5,00m od roba asfalta regionalne ceste. Trase komunalnih vodov morajo potekati izven vozišča regionalne ceste.

(5) Na obravnavanem območju je potrebno predvideti zadostno število parkirnih mest in sicer:

·  1 PM / 20m² neto površine prodajnih površin

·  1 PM / 40m² neto površin pisarniških površin

·  1PM/10 sedežev – gostinski lokal

·  1PM/30m2 BTP vendar ne manj kot 2PM poslovni prostori s strankami

·  1PM/2 zaposlena poslovni prostori brez strank

(6) Pri usmeritvi pešcev na peš dostop do objektov, mora biti le-ta v križišču ustrezno varovan (ograja ipd.), usmerjen in označen.

(7) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte, si mora investitor za priključevanje in gradnjo v varovalnem pasu regionalne ceste, pridobiti mnenje upravljavcev k projektni dokumentaciji. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljalcem.

 

10. člen

(fekalna in meteorna kanalizacija)

(1) Komunalne odpadne vode in meteorne vode je potrebno odvajati ločeno. Na območju poselitve je obvezna priključitev objektov na javno kanalizacijo (Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode – UL RS, št. 98/2015). Območje OPPN se nahaja na območju aglomeracije št. 20543-Celje 2019.

(2) Za odvajanje komunalnih odpadnih vod z območja obravnavanega OPPN se zgradi fekalna kanalizacija, ki se priključi na obstoječ javni fekalni kanal (vzhodno od obravnavanega OPPN), na revizijski jašek št. 18 na koti najmanj 255,85m nadmorske višine ali višje. Javna kanalizacija na območju obravnavane gradnje je del kanalizacijskega sistema ČN Škofja vas 10015.

(3) Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN se zgradi meteorna kanalizacija. Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oz. v vodotoke Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Vojnik Ur. list RS št. 73/14, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo – Ur. list RS št. 64/12, 64/14, 98/15), se za meteorne vode s streh in povoznih površin  predvidi zadrževanje meteornih. Pridobljeno Geološko geomehansko poročilo, GP-50/2021 izdelovalca Geotehnične storitve Mitja Mežnar s.p., junij 2021, za odvajanje meteornih vod, glede na izvedene raziskave, predlaga izvedbo ponikovalnika na jugozahodnem delu parcele. Meteorne vode se preko revizijskih jaškov, peskolovov in zadrževalnega bazena (cca 30m3) odvajajo preko ponikovalnika v ponikovalnico. Za ponikanje se izvede detajlni izračun glede velikosti ponikovalnika. Zaradi velikega prispevnega območja se v času izvedbe ponikovalnih polj – ob izkopu, izvede ponikovalni preizskus. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi se mora pred iztokom v površinski odvodnik in meteorno kanalizacijo mehansko obdelati v usedalniku in lovilcu olj LO q=50l/s v skladu s 17. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS št. 64/12, 64/14) Odpadne vode iz prostorov za pripravo hrane morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko lovilca maščob. Za lovilec olj in lovilec maščob je potrebno voditi obratovalni dnevnik v skladu z Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS št. 64/12, 64/14, 98/15).

(4) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS št. 64/12, 64/14, 98/15).

(5) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji upravljavca za priključek na kanalizacijsko omrežje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem

 

11. člen

(vodovod)

(1) Objekt se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje, zato lastna oskrba objekta s pitno vodo ni dovoljena.

(2) Oskrba objekta z vodo je možna iz javnega vodovoda, ki poteka ob regionalni cesti in je po projektu »Obnova starega vodovoda LŽ 175 mm v trasi regionalne ceste R2-430/0282 Višnja vas - Celje na območju Občine Vojnik od južnega konca Keršove ulice proti Arclinu do odcepa za Ljubečno« (št. projekta PR-04/20, Tehnični biro d.o.o.) v fazi prenove. Trasa novega vodovoda poteka po vzhodnem robu regionalne ceste. Vodovodni priključek za obravnavani objekt se izvede na jugovzhodnem delu območja OPPN, kjer regionalno cesto prečka cevovod iz duktilne litine NL DN/ID 100mm. Po izgradnji novega vodovoda na vzhodni strani regionalne ceste bo uporaba obstoječega prečkanja omogočila priključitev obravnavanega objekta znotraj območja OPPN na javni vodovod brez posega v regionalno cesto. 

(3) Pri projektiranju vodovoda je potrebno upoštevati tudi zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti. Na južnem delu območju OPPN je predviden hidrant. Hidrant zunaj objekta bo del internega vodovodnega omrežja. Lokacija vodomernega jaška mora biti usklajena z upravljavcem vodovoda. Praviloma se nahaja na nepovoznih površinah v neposredni bližini objekta. Jašek mora biti dostopen upravljavcu vodovoda.

(4) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja za priključek. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

 

12. člen

(energetska infrastruktura)

(1) Strokovne podlage in idejne rešitve napajanja območja obdelave je izdelal Elektro Celje d.d. pod številko projekta 124/22 »Ureditev električnih vodov na območju OPPN AR-2«, marec 2022.

(2) Za potrebe napajanja trgovskega objekta se na območju OPPN-a zgradi nova elektro kabelska kanalizacija, ki bo zgrajena iz zaščitnih cevi Ø160 mm in pripadajočih kabelskih jaškov. Glede na smernice sta predstavljeni dve varianti napajanja:

Varianta 1:

Priklop v obstoječo TP Arclin Spar; dolžina trase cca. 95 m. Energija za napajanje predvidenega trgovskega objekta je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe TP Arclin Spar s tem, da je pred priključitvijo predvidenih NN vodov potrebno razširiti nizkonapetostne zbiralnice, kar bo izvedlo Elektro Celje d.d.. V primeru izvedbe po varianti 1 je potrebno obstoječo kabelsko kanalizacijo med TP Arclin Spar in tč. "A"  ustrezno dograditi, s čimer bo omogočen uvlek predvidenih NN 0,4 kV  kablov.

Od mesta priključitve na električno omrežje (TP Arclin Spar oz. predvidena TP) do predvidene PMO se predvideva položitev novega NN električnega energetskega voda, predvidoma bo to kabel tip NAX2Y-J 4×150 mm² (točen tip kabla določi elektro projektant v fazi priprave dokumentacije PZI).

Predvidena omarica PMO se vgradi na fasadi novo zgrajenega objekta;

Predviden NN kablovod se zaključi s kabelskim končnikom ter se uvede v predvideno PMO, na drugi strani pa se priključi na NN ploščo ene od TP. Predvidena PMO bo opremljena z merilno opremo primerno za merjenje in obračun moči 130 – 160 kW.

Pri polaganju kablov je potrebno upoštevati minimalne dopustne polmere krivljenja kablov ter maksimalne dopustne sile vlečenja kablov. Po položitvi kablov je potrebno posneti traso ter izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom.

Rezervna varianta:

Kot rezervna varianta se na območju OPPN dopušča izgradnjo nove transformatorske postaje moči do 1×630 kVA, ki bo tlorisnih velikosti cca. (2,2×3,7) m ter višine cca. 2,58 m, v katero se vgradi transformator ustrezne moči. Na SN stran se predvidoma vgradi tri celični 20 kV stikalni blok s celicami Vzk, Vz in T. Lokacija predvidene transformatorske postaje je predvidena tako, da je stalno dostopna. Predvidena transformatorska postaja TP 20/0,4 kV se bo vključila v SN 20 kV distribucijsko omrežje preko novega SN 20 kV kablovoda, ki se priključi na rezervno vodno celico SN bloka v obstoječi TP Arclin Spar. Glede na tipizacijo Elektra Celje d.d. se uporabijo enožilni kabli tip NA2XS(F)2Y 1×150/25 mm², 20 kV.

(3) Pri polaganju kablov je potrebno upoštevati navodila in priporočila proizvajalcev kablov,  smernice upravljalcev komunalnih vodov in navodila “Smernice in navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kV “ (Elektroinštitut “ Milan Vidmar “, referat št. 2090).

(9) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si mora investitor pridobiti projektne pogoje, soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje in mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca Elektro Celje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

     

13. člen

(plinovodno omrežje)

(1) V bližini  območja OPPN AR-2 je zgrajeno plinovodno omrežje, odsek VO9a-PE90, delovnega tlaka do 4 bar. Ob območju OPPN AR-2 se projektira novo distribucijsko plinovodno omrežje, ki je dovolj zmogljivo za priključitev novih odjemnih mest na območju urejanja prostora.

(2) Za novo načrtovane objekte znotraj območja OPPN je potrebno predvideti razširitev plinovodnega omrežja s priključitvijo na obstoječe oziroma predvideno distribucijsko plinovodno omrežje.

(3) Pogoje in način priključevanja na omrežje zemeljskega plina določa odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Vojnik.

(4) Vsa križanja plinovoda z načrtovanimi vodi in priključki na gospodarsko javno infrastrukturo morajo biti pod kotom od 30° do 90° in morajo biti v projektni dokumentaciji DGD prikazana in projektno obdelana.

(5) Načrtovane trase plinovodov naj potekajo v pločniku oz. kolesarski stezi, v kolikor to ni mogoče pa v robu cestnega telesa v javnih površinah. 

(6) Gradnjo in rekonstrukcijo plinovodnega omrežja izvede operater distribucijskega sistema ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom operaterja distribucijskega sistema. Energetski zakon EZ-1 določa varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina, ki ga predstavlja zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi.

(7) V 2,5 m pasu na obeh straneh plinovoda ni dovoljeno sajenje dreves ali grmičevja s koreninami globlje od 0,5 m.

(8) Pri umeščanju predvidenih ureditev v prostor in določitvi odmikov od obstoječe plinovodne infrastrukture je potrebno, poleg gradbenih predpisov in tehničnih smernic, upoštevati pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar.

(9) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na plinovodno omrežje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. 

 

14. člen

(telekomunikacijska infrastruktura)

(1) Telekom Slovenije:

Na območju urejanja OPPN poteka obstoječe glavno medkrajevno TK omrežje in kabelska kanalizacija Telekom Slovenija d.d.. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d.. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi v zaščitni cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d.. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje Telekom Slovenije d.d. je potrebno v fazi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. predvideti in vrisati trase priključkov TK vodov in TK kanalizacije, ki morajo biti usklajene s projektom ostalih komunalnih vodov.

Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

(2) Telemach

Na območju urejanja je evidentirano kabelsko komunikacijski sistem (KKS) v lasti in upravljanju Telemach d.o.o.. Trase obstoječih optičnih in koaksialnih KKS kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi v zaščitni cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telemach d.o.o..Na območju urejanja se za nove objekte izvede cevna kabelska kanalizacija za izvedbo TK priključkov na optiko – predvideni novi priključni točki sta nova kabelska jaška, ki se vgradita na obstoječo cevno kabelsko kanalizacijo. Izgradnja TK kabelske kanalizacije je potrebno obdelati v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Križanja KKS s komunalnimi vodi oziroma morebitna prestavitev KKS vodov mora biti izvedena tako, da je kot križanja 90° oziroma ne manj kot 45°. Vertikalni vodi med vodi morajo znašati vsaj 0,3m. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo s predhodnim medsebojnim dogovorom, ter uskladitvijo tehničnih rešitev.

Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na KKS. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

 

15. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Za vsak poslovni objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oz. odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3,00m. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Vojnik.

 

16. člen

(ogrevanje in učinkovita raba energije)

Ogrevanje objektov je iz individualnih kurišč, vendar s pogojem obvezne uporabe ekološko sprejemljivih goriv: plin, lesna biomasa, s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolja. Za ogrevanje objektov in pripravo tople vode se lahko uporabljajo tudi obnovljivi viri ogrevanja (sončna elektrarna, geotermalno ogrevanje ipd....). Toplotne črpalke naj bodo locirane na vizualno neizpostavljenih mestih z ustreznim odmikov od sosednjih parcel. Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.

 

VII.  Rešitve za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja naravnih virov in ohranjanje narave

 

17. člen

(enote kulturne dediščine)

(1) Ohranjanje kulturne dediščine:

V območju urejanja ni enot nepremične kulturne dediščine, se  pa nahaja v bližini spomenika Arclin – Oljčkova hiša (EŠD 4434) in registrirane nepremičnine dediščine Arclin – kapelica pri hiši Arclin 20 (EŠD 25131). Zaradi ohranjanja značilne umestitve, lokacije in podobe kapelice pri hiši Arclin 20 ter Oljčkove hiše v prostoru se v severozahodnem delu območja ohranja odprt obcestni prostor, brez prostorskih in vedutnih barier, kot so npr. oglaševalski panoji in druge nefunkcionalne prostorske bariere. Parkirišče v severozahodnem delu je obsajeno s striženo gabrovo živo mejo ali s prosto rastočo živo mejo značilnih rastlinskih avtohtonih grmovnih vrst tega prostora.

(2)Varstvo arheoloških ostalin:

Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč.

Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin:

Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti jo o tem obvestiti.

     

18. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.

(2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju

(Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom.

(3) Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je potrebno:

·  Uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z  emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem;  (Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06 in 17/11 – ZTZPUS-1).

·  Hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer.

·  Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov.

·  Pri predvidenih novih objektih je potrebno ventilacijske in hladilne sisteme na objektih izvesti tako, da bodo s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjevali okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. Kjer taka izvedba ni možna, je potrebno izvesti protihrupni zaščito (npr. z namestitvijo protihrupne rešetke).

 

19. člen

(varstvo zraka)

(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 46/19).

(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.

 

20. člen

(varstvo voda)

(1) Ureditveno območje predmetnega prostorskega načrta se po evidencah DRSV ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Leži na levem bregu vodotoka Hudinja, v neposredni bližini ni vodotokov. Jugozahodni rob obravnavanega območja se nahaja v razredih majhne in preostale poplavne nevarnosti. Na zahodni strani območja OPPN poteka obstoječ odprt jarek.

(2) Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN se uredi s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list. RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), načrtovano v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13 in 98/15) in Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Vojnik (Uradni list. RS, št. 73/14) ter Tehničnim pravilnikom o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (Uradni list RS, št. 3/14).

(3) Fekalne vode se odvajajo v obstoječo javno kanalizacijo, ki poteka na zahodni strani območja OPPN. Končna dispozicija fekalnih vod je čistilna naprava v Škofji vasi.

(4) Pridobljeno Geološko geomehansko poročilo, GP-50/2021 izdelovalca Geotehnične storitve Mitja Mežnar s.p., junij 2021, za odvajanje meteornih vod, glede na izvedene raziskave, predlaga izvedbo ponikovalnika na jugozahodnem delu parcele. Meteorne vode se preko revizijskih jaškov, peskolovov in zadrževalnega bazena (cca 30m3) odvajajo preko ponikovalnika v ponikovalnico. Za ponikanje se izvede detajlni izračun glede velikosti ponikovalnika. Zaradi velikega prispevnega območja se v času izvedbe ponikovalnih polj – ob izkopu, izvede ponikovalni preizskus. Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv ter zadrževalnega bazena v ponikovalnico.

(5) Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin:

Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba zadrževalnika padavinskih voda na parceli za predviden objekt. Manipulativne površine se asfaltirajo.

(6) Vsi posegi v območju OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanim geološko – geomehanskim poročilom št. GP-50/2021, izdelovalca Geotehnične storitve Mitja Mežnar s.p., junij 2021.

(7) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode Celje.

 

21. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18).

 

22. člen

(elektromagnetno sevanje)

(1) Pri postavitvi objektov in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 - ZVO-1) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1).

 

23. člen

(svetlobno onesnaževanje)

(1) Z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke bodo razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino. Na območju OPPN bo urejena razsvetljava. Celotna električna moč svetilk ne bo presegla 10kW, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave in ga na obrazcu poslati ministrstvu v elektronski obliki.

 

VIII.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

 

24. člen

(požar, potres, zaščitni ukrepi)

(1) Požar:

Za zagotovitev požarne varnosti bo zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi

zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvideno preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.

(2) Potres:

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05 in 61/17 – GZ) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII stopnjo EMS s pospeškom tal 0,125g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehničinega poročila.

V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.

(3) Zaščitni ukrepi:

Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Urad. list RS, št. 57/96, 54/15), ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.

Vsi posegi v območju OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanim geološko – geomehanskim poročilom št. GP-50/2021, izdelovalca Geotehnične storitve Mitja Mežnar s.p., junij 2021.

Jugozahodni rob obravnavanega območja se nahaja v razredih majhne in preostale poplavne nevarnosti, vendar ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice, erozivnosti in plazovitosti terena.

 

25. člen

(način ravnanja s plodno zemljo)

(1) Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.

 

26. člen

(arhitektonske ovire)

(1) Upoštevati je potrebno Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03, 33/07 – ZPNačrt, 77/09 – odl. US, 61/17 – GZ in 41/18). Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v stavbe, kjer je to zaradi višinske razlike potrebno, se izvede klančina za dostop  funkcionalno oviranim osebam.

 

IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve

 

27. člen

(etapnost)

(1) Komunalna ureditev območja OPPN mora potekati sočasno z gradnjo objekta na tem območju.

 

X.  Načrt parcelacije

 

28. člen

(parcelacija)

(1) V grafičnem delu OPPN je objekt z zunanjo ureditvijo lociran na sedanje lastniško stanje investitorja parc. št. 161, vse k.o. 1070 Arclin.

(2) Faktor izkoriščenosti in faktor zazidanosti nista določena in se prilagajata funkciji objekta.

(3) Obodna parcelacija obravnavanega območja ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1: 500, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi parcele za gradnjo.

 

XI. Tolerance

 

29. člen

(dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)

(1) Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:

·  za lego objekta: načrtovani objekt se lahko gradi na ureditvenem območju z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva varstveni pas regionalne ceste.

·  za horizontalni gabarit: vsebina objekta bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato so možna odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah.

·  za vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnološkim potrebam objekta in se definira z izdelavo projektne dokumentacije.

·  za koto tal pritličja: objekti se prilagajajo koti zunanje ureditve, kote  manipulativnih površin se prilagajajo vozišču ceste.

·  pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov in cest, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja upravljalcev.

 

XII.  Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta

 

30. člen

(drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta)

(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.

(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:

·  ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;

·  po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;

·  pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov , naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.

 

XIII.  Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti oppn

 

31. člen

(prenehanje veljavnosti obstoječega OPPN)

(1) S sprejetjem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za EUP AR-2 z identifikacijsko številko 2762, (v nadaljevanju: OPPN) preneha veljavnost prostorskega akta Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Arclin »Stanovanjska soseska Arclin« (Ur. List RS št. 54/2010).

 

XIV.  Končne določbe

 

32. člen

(dostopnost)

(1) Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled na Občini Vojnik in na Upravni enoti Celje

 

33. člen

(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba za posamezna področja.

 

34. člen

(začetek veljavnosti)

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Glasilu slovenskih občin.

 

Številka: 350-0001-2021/8

Datum: 8. 9. 2022

 

 

Občina Vojnik

 

Branko Petre, župan