Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10,40/12 – ZUJF,14/15-ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4,14/13,101/13, 55/15 – ZfisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št.08/16), je Občinski svet Občine Gornji Grad, na 8. redni seji, dne 5.12.2019 sprejel

ODLOK

O PRORAČUNU OBČINE GORNJI GRAD ZA LETO 2020

1.  Splošna določba

1. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se za Občino Gornji Grad za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

2.  Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna

2. člen

(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.

Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu proračunu in se objavita na spletni strani Občine Gornji Grad. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

3.  Postopki izvrševanja proračuna

3. člen

(izvrševanje proračuna)

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke - podkonta.

4. člen

(namenski prihodki in odhodki proračuna)

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku  prvega odstavka 43.

člena ZJF, tudi naslednji prihodki:

1.  Požarna taksa;

2.  Turistična taksa;

3.  Prihodki od komunalnih prispevkov;

4.  Prihodki od najemnin za komunalno infrastrukturo.

5. člen

(prerazporejanje pravic porabe)

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.

O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna  v okviru področja proračunske porabe med podprogrami v okviru glavnih programov odloča župan. 

Župan s poročilom o izvrševanju polletnega  proračuna v mesecu juliju  in konec leta z zaključnim  računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi realizaciji.

6. člen

(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnji let)

Neposredni porabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključena v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. 

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega porabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere ne sme presegati 40% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike telefona vode komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 

7. člen

(spreminjanje načrta razvojnih programov)

Župan  lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 40%, vendar ne več kot 20.000 €, mora predhodno potrditi občinski svet.

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

8. člen

(proračunski skladi)

Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 24.000 €.

O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine  oblikovanih in razpoložljivih sredstev odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.

9. člen

Za splošno proračunsko rezervacijo so planirana sredstva med odhodki proračuna v višini 20.000 €. Sredstva splošne proračunske rezervacije so planirana za nepredvidene namene za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan.

4.  Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in  finančnega premoženja občine

10. člen

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2020 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do skupne višine 300 €.

11. člen

(načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine)

Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine, ki ni vključeno v načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki ga je sprejel Občinski svet hkrati s proračunom občine za leto 2020 in katerega posamična vrednost je nižja od 2.000 €, sprejme župan.

5.  Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja

12. člen

(obseg  zadolževanja občine)

Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži  v skladu z ZJF.

V primeru sofinanciranja investicij iz proračuna EU se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev, kar se ne všteva v zgoraj navedeni obseg zadolževanja.

Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih podjetij katerih ustanoviteljica je Občina Gornji Grad v letu 2020 ne sme preseči skupne višine glavnic 38.000 €.

13. člen

(Obseg zadolževanja in izdanih poroštev neposrednih uporabnikov občinskega proračuna, javnih zavodov in javnih podjetij katerih ustanoviteljica je občina, ter pravnih oseb v katerih ima občina neposredno ali posredno  prevladujoč vpliv na upravljanje)

Javni zavodi, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se v letu 2020 lahko zadolžijo do skupne višine

38.000 € po predhodnem soglasju ustanoviteljice, od tega OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad za 3.000 €, Komunala Javno komunalno podjetje Gornji Grad d.o.o. za 10.000 € in Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje za 25.000 €.

Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja katerih ustanoviteljica je občina, ter druge pravne osebe v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, v letu 2020 ne smejo izdajati poroštev

6.  Prehodne in končne določbe

14. člen

(začasno financiranje v letu 2020)

V obdobju začasnega financiranja Občine Gornji Grad v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

15. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 

Številka: 03201-8/2018-2019-9  

Datum: 5.12.2019