Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 17/17, 13/18 – ZJF-H, 83/18 in 19/19), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo občina Apače-lokalni časopis Prepih, št. 2/07 in 53/12) je Občinski svet Občine Apače na 7. redni seji dne 11.12.2019 sprejel

ODLOK

O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE APAČE

I.  Splošna določba

1. člen

Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Apače plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), vrste zemljišč, zavezance za plačilo, merila za določitev višine nadomestila ter merila za popolno ali delno oprostitev plačila nadomestila.

Območje za plačilo nadomestila

2. člen

Nadomestilo se plačuje za nezazidana in zazidana stavbna zemljišča na celotnem območju Občine Apače, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

·  dostop do zemljišča po javni cesti,

·  možnost priključitve na električno energijo,

·  možnost priključitve na javni vodovod,

·  možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje ali možnost izgradnje greznic oziroma malih čistilnih naprav.

Vrste zemljišč za katere se odmerja nadomestilo

3. člen

(1) V primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila ne vpliva na njeno legalizacijo oziroma na izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa.

(2) Obveznost plačevanja nadomestila preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini ter novo stanje evidentira pri pristojni geodetski upravi (v nadaljnjem besedilu: GURS). Hkrati pa se uvede obveznost plačevanja nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče, če leži takšno zemljišče na območju, za katerega je občina določila, da se na njem plačuje nadomestilo in izpolnjuje vse pogoje navedene v 5. členu tega odloka.

(3) Če se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja legalizira, se ne šteje za novogradnjo in se zato s plačevanjem nadomestila za zazidano stavbno zemljišče nadaljuje.

4. člen

Zazidana stavbna zemljišča

(1) Zazidana stavbna zemljišča so tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture.

(2) Če objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture nima določene gradbene parcele, se do njene določitve šteje, da je pozidano stavbno zemljišče fundus (zemljišče pod stavbo) objekta pomnožen z 1,5 - kratnikom fundusa. Preostali del zemljišča se šteje za nezazidano stavbno zemljišče, če izpolnjuje vse pogoje iz 5. člena tega odloka.

(3) Za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča se uporabljajo uradni podatki GURS, ki se nanašajo na dele stavb (register nepremičnin – površina dela stavbe/neto tlorisna površina zmanjšana za odprte površne).

(4) Dejansko rabo stavbe ali dela stavbe se določi na osnovi uradnih podatkov GURS, ki se nanašajo na del stavbe.

(5) Kot pozidana stavbna zemljišča se štejejo tudi druga zemljišča, ki so funkcionalno povezana s poslovnimi oziroma proizvodnimi stavbami in na prostem predstavljajo manipulativne površine,  skladišča, parkirišča, delavnice na prostem,  in podobna zemljišča  (druga stavbna zemljišča  – 9. člen).

(6) Če v uradnih evidencah ni ustreznega podatka glede na zgornje alineje tega člena, je le-ta pomanjkljiv ali ni pravilen, občinska uprava ali zavezanec o tem obvesti pristojno enoto GURS, da pridobi podatke. Do pridobitve podatkov GURS občina lahko uporablja podatke iz drugih uradnih evidenc, ki so ji na voljo (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, podatki za izdajo odločbe o plačilu komunalnega prispevka, ortofoto posnetek). Občina lahko tudi pozove lastnika objekta, da sporoči pravilne podatke. Postopek uskladitve podatkov se izvaja skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

5. člen

Nezazidana stavbna zemljišča

(1) Nezazidana stavbna zemljišča so tiste zemljiške parcele ali deli parcel, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta ali objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, niso namenjeni za gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, športa-nepridobitna dejavnost in javne uprave. Zanje mora biti zagotovljena oskrba in dejanska možnost priključka s pitno vodo iz javnega omrežja, oskrba z električno energijo, odvajanje odpadnih voda in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. Za odvajanje odpadnih voda se štejejo tudi območja na katerih je dopustna gradnja greznic in malih čistilnih naprav.

(2) Če zazidano stavbno zemljišče nima določene gradbene parcele, se nezazidani del stavbnega zemljišča določi tako, da se od površine parcele odšteje fundus objekta pomnožen s faktorjem 1,5, in sicer za objekte, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture in izpolnjujejo vse zahteve prvega odstavka tega člena.

(3) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na površino parcele ali dela parcele, ki ustreza pogojem iz tega člena.

Zavezanci za plačilo nadomestila

6. člen

(1) Nadomestilo mora plačevati neposredni uporabnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe, oziroma lastnik.

(2) Lastništvo se izkazuje z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo ali na osnovi pravnega akta s katerim oseba ali pravna oseba dokazuje, da je pridobila lastninske pravice (pogodba, zakon, odločba).

(3) Fizična ali pravna oseba pravico uporabe dokazuje z najemno, zakupno, služnostno pogodbo ali drugim aktom, ki dokazuje, da ima pravico uporabe stavbnega zemljišča.

Merila za določitev višine nadomestila

7. člen

Merila za določitev višine nadomestila so:

·  lega stavbnega zemljišča,

·  dejanska raba dela stavbe za zazidana zemljišča,

·  namenska raba zemljišča (vir; OPN) za nezazidana stavbna zemljišča,

·  opremljenosti zemljišča s komunalno infrastrukturo – za zazidana stavbna zemljišča.

8. člen

Lega stavbnega zemljišča:

Območje Občine Apače je razdeljeno na dve območji:

1.  območje: naselje Apače

2.  območje: vsa  druga naselja v občini, razen naselja Apače.

9. člen

Namenska raba zemljišč:  

Nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča se plačuje za dele stavb z naslednjim namenom

10. člen

Nezazidana stavbna zemljišča:

Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča določena glede na podrobno namensko rabo zemljišč iz občinskih planskih aktov.

11. člen

Komunalna opremljenost stavbnih zemljišč:

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno kanalizacijo, vodovod, plinovod, električno omrežje, telekomunikacijsko omrežje«, če obstaja dejanska možnost priključitve in uporabe teh komunalnih naprav.

Višina nadomestila

12. člen

(1 ) Letna višina nadomestila se izračuna tako, da se s seštevkom točk glede na dejansko rabo zemljišča in skupnim številom točk glede na komunalno opremo pomnoži površina stavbnega zemljišča izražena v m2 in z vrednostjo točke.

(2) Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točke za komunalno opremo ne upoštevajo.

Vrednost točke

13. člen

(1) Vrednost točke za izračun nadomestila za leto 2020 znaša 0,002035 EUR-a.

(2) Vrednost točke za izračun nadomestila  se praviloma enkrat letno usklajuje z rastjo cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije za obdobje leta pred letom, za katerega se nadomestilo odmerja.  Na tej podlagi sprejme Občinski svet sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila do konca leta za naslednje leto na predlog župana.

(3) Če sklep iz prejšnjega odstavka ni sprejet, velja vrednost točke iz prejšnjega leta. 

(4) Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, Lex localis.

Odmera nadomestila

14. člen

(1) Nadomestilo se odmeri za vsak odmerni predmet posebej.

(2) Odločbo za plačilo nadomestila izda ministrstvo pristojno za finance, ki izvaja tudi izterjavo v primeru neplačila.

(3) Osnova za izdajo odločbe so podatki, ki jih pristojni finančni upravi vsako leto posreduje občinska uprava.

(4) Fizične osebe in pravne osebe  plačujejo nadomestilo v enem ali dveh obrokih, odvisno od višine nadomestila. Prvi obrok zapade v 30 dneh od prejema odmerne odločbe, drugi obrok v 60 dneh od prejema odmerne odločbe.

(5) Plačilo nadomestila zavezanci plačujejo v skladu s predpisi o davčnem postopku.

(6) Postopek pritožbe na odločbo za plačilo nadomestila se izvede v skladu s predpisi o davčnem postopku.

Oprostitve plačila nadomestila

15. člen

(1) NUSZ se ne plačuje za:

·  zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe Republike Slovenije in zemljišča, ki so trajno namenjena za potrebe reševanja in zaščite,

·  objekte tujih držav, ki so v uporabi kot diplomatska ali konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,

·  objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,

·  sakralne objekte v katerih verske skupnosti opravljajo verske obrede,

(2) Za oprostitev plačila NUSZ lahko zaprosi zavezanec v naslednjih primerih:

·  za dobo pet let občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe, ki je zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja ali družinske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. Oprostitev začne teči z dnem začetka uporabe stanovanjske hiše ali posameznega dela stanovanjskega objekta kar zavezanec dokazuje s potrdilom upravne enote o prijavi stalnega bivališča na naslovu, ki je predmet oprostitve,

(3) Zavezanci morajo vlogo za oprostitev vložiti za tekoče leto odmere do 28. 2., sicer začnejo odobrene vloge veljati za naslednje odmerno leto.

Vzdrževanje podatkov za odmero nadomestila

16. člen

(1) Podatke za odmero nadomestila vodi in vzdržuje občinska uprava Občine Apače na osnovi uradnih podatkov in lastnih evidenc.

(2) Vse spremembe podatkov, ki vplivajo na določanje odmere nadomestila morajo zavezanci sporočiti Občini Apače najkasneje 15 dni od nastanka spremembe. Za tekoče odmerno leto se lahko upoštevajo le spremembe, ki bodo sporočene do 28. 2. tekočega leta, naknadne spremembe se bodo upoštevale za odmero v naslednjem letu.

Kazenske določbe

17. člen

(1) Z denarno kaznijo 250 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba ki:

·  pristojnemu organu ne sporoči podatkov, ki so potrebni za odmero nadomestila,

·  ne prijavi sprememb,

·  prijavi napačne podatke.

(2) Z denarno kaznijo 850 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba in z denarno kaznijo v višini 250 EUR se kaznuje odgovorna oseba, ki:

·  pristojnemu organu ne sporoči podatkov, ki so potrebni za odmero nadomestila,

·  ne prijavi sprememb,

·  prijavi napačne podatke.

Prehodne določbe

18. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka se preneha uporabljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 91/00, 101/01, 26/03 ter Uradno glasilo Občine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih št. 4 /03), ki se nanaša na območje Občine Apače.

19. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, Lex localis, izvajati pa se začne s 1. 1. 2020.

Številka zadeve: 007-0007/2019           

Datum: 11.12.2019