Na podlagi 298. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21), 3.ea člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih ZKZ-E (Uradni list RS, št. 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17 in 44/22), Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev kmetije Rozman v Trbojah (Uradno glasilo slovenskih občin št., 44/21) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18 in 50/21) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 6. seji dne 13. 9. 2023 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

ZA ŠIRITEV KMETIJE ROZMAN V TRBOJAH

I.  Splošne določbe

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za širitev kmetije Rozman v Trbojah (v nadaljevanju: OPPN).

2. člen

(vsebina OPPN)

(1) OPPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela ter spremljajočega gradiva.

(2) Besedilni del obsega:

I.  splošne določbe,

II.  opis prostorske ureditve,

III. umestitev načrtovane ureditve v prostor,

IV. pogoji za projektiranje in gradnjo,

V.  pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno,

javno dobro,

VI. rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave,

VII.  rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov,

VIII. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi

nesrečami vključno z varstvom pred požarom,

IX. dopustna odstopanja,

X.  vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN,

XI. končne določbe.

(3) Grafični del obsega:

1.  izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve v širšem prostoru - karta 1,

2.  prikaz območja z obstoječim parcelnim stanjem – karta 2,

3.  geodetski načrt območja - karta 3,

4.  prikaz zazidalne situacije - karta 4,

5.  prikaz območja OPPN in fiksnih točk zakoličbe objektov - karta 5,

6.  prikaz poteka omrežij in priključevanje objekta na javno infrastrukturo – karta 6,

7.  prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom - karta 7.

(4) Spremljajoče gradivo obsega:

·  izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov,

·  prikaz stanja prostora,

·  strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve,

·  prva in druga mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora,

·  obrazložitev in utemeljitev,

·  povzetek za javnost,

·  odločbo MOP (za postopek CPVO),

·  elaborat ekonomike.

II. Opis prostorske ureditve

3. člen

(območje OPPN)

(1) Predlagana lokacija za gradnjo hleva s pripadajočimi ureditvami se nahaja na severovzhodnem robu naselja Trboje. V občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (v nadaljevanju: OPN) je tangirano območje uvrščeno med površine kmetijskih zemljišč – K1.

(2) Predvideno območje OPPN sega na del zemljišč s parcelno št. 822 in 823 k.o. Trboje. Velikost območja znaša okoli 0,37 ha.

4. člen

(ureditve izven območja OPPN)

Za nemoteno gradnjo in funkcioniranje načrtovanih ureditev je izven območja OPPN predvideno priključevanje na energetsko, komunalno in prometno infrastrukturo.

5. člen

(program dejavnosti)

Z OPPN se načrtuje postavitev hleva za prosto rejo krav molznic, dveh lagun za gnojevko in gnojišča (v nadaljevanju: gradnja) s pripadajočo komunalno in zunanjo ureditvijo. Načrtovane ureditve bodo služile primarni dejavnosti kmetijskega gospodarstva Rozman.

III.  Umestitev načrtovane ureditve v prostor

6. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1) Predlagana lokacija za gradnjo se nahaja med severovzhodnim robom naselja Trboje in strnjenim gozdnim robom.

(2) Predvidene ureditve bodo priključene na komunalno infrastrukturo, ki je načrtovana oziroma že zgrajena v okviru obstoječe kmetije na naslovu Trboje 153.

(3) Gradnja s pripadajočo zunanjo ureditvijo se v tlorisnih in višinskih gabaritih zgleduje po primerljivi tipologiji objektov kmetijske namembnosti.

IV. Pogoji za projektiranje in gradnjo

7. člen

(vrste gradenj glede na namen)

(1) Na stavbnem zemljišču obstoječega kmetijskega gospodarstva Rozman zaradi prostorske utesnjenosti gradnja novega kmetijskega objekta ni mogoča. Postavitev hleva za prosto rejo krav molznic (okoli 100 GVŽ) se načrtuje v neposredni bližini obstoječe kmetije Rozman.

(2) Izbrano zemljišče, ki je v lasti investitorja, je izmed razpoložljivih zemljišč najbližje kmetijskemu gospodarstvu Rozman.

(3) Načrtovane ureditve se z obstoječimi objekti kmetije Rozman povežejo v funkcionalno celoto preko skupnega, razširjenega dvorišča.

(4) V območju urejanja je dopustna:

·  gradnja hleva s pripadajočimi ureditvami,

·  gradnja lagun za gnojevko,

·  gradnja gnojišča,

·  gradnje in ureditve GJI,

·  zunanja ureditev.

8. člen

(pogoji glede velikosti in oblikovanja objektov)

(1) Hlev (A):

·  tloris:  26,5 m x 55,0 m,

·  etaže:  pritličje,

·  streha:  simetrična dvokapnica v naklonu 25°,

  nadstrešek na JV strani hleva je lahko večje širine,

·  sleme:  bo potekalo v smeri daljše stranice objekta,

·  višina:  11,7 m.

(2) Laguni za gnojevko (B in C):

·  tloris:  okrogle oblike,

·  notranji polmer: 7,0 m,

·  zunanji premer: 14,5 m,

·  višina:  5,0 m.

(3) Gnojišče (D):

·  tloris:  6,4 m × 7,7 m,

·  višina:  3,0 m,

·  objekt je lahko pokrit s streho.

(4) Konstrukcijska zasnova hleva:

·  objekt je lahko grajen v montažni ali klasični (masivni) izvedbi.

(5) Konstrukcijska zasnova lagune:

·  objekt je lahko grajen v montažni ali klasični (masivni) izvedbi.

(6) Arhitekturno oblikovanje:

·  fasada hleva bo ometana, zaglajena, obarvana v beli ali v svetlih zemeljskih barvah,

·  v kolikor je del fasade obložen z lesenimi deskami, se te položi v vertikalni smeri, les se zaščiti v premazu naravnih barv,

·  kritina hleva bo v sivi barvi,

·  v ravnino strešine je dovoljeno vgraditi panele sončne elektrarne,

·  zid lagune bo v sivi barvi,

·  zid gnojišča bo v sivi barvi,

·  uporaba svetlečih ali kričečih barv ni dovoljena.

9. člen

(oblikovanje okolice objektov)

(1) Površine dvorišča se uredijo v utrnjenem makadamu, lahko se tlakujejo ali asfaltirajo. Ostale površine, ki jih ne zasedajo objekti in dvorišče se ozelenijo.

(2) Na severozahodnem robu območja, kjer predmetno zemljišče meji na odprt prostor krajine, se zelene površine zasadi z visokodebelnimi sadnimi drevesi.

10. člen

(lega objektov)

(1) Lega objektov je določena z gradbeno mejo (navidezna črta, ki se je mora objekt dotikati) in fiksno točko.

(2) Gradbena meja hleva poteka vzporedno s parcelo 820/1 k.o. Trboje. Od nje je oddaljena 7,0 m, od parcel št. 821 in 824/1 k.o. Trboje pa 26,5 m. Fiksno točko (F.T.A.) predstavlja severni vogal načrtovane gradnje.

(3) Gradbena meja za postavitev lagun in gnojišča ni določena. Fiksno točko lagun (F.T.B, in F.T.C.) predstavlja središče kroga. Fiksno točko gnojišča (F.T.D.) predstavlja vzhodni vogal in njegova vzporednost s hlevom.

11. člen

(parcela namenjena gradnji)

(1) Parcela, namenjena gradnji, obsega del zemljišč s parcelnima št. 822, 823 k.o. Trboje v skupni velikosti 3.760,0 m².

12. člen

(urbanistični parametri)

Gradnja se načrtuje skladno z ZKZ-E na kmetijskih površinah brez spremembe namenske rabe, zato urbanistični parametri; razen umestitve objektov v prostor; niso predpisani.

V.  Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

13. člen

(skupni pogoji)

(1) Načrtovani hlev se mora priključiti na obvezno gospodarsko javno infrastrukturo, ki je že znotraj območja urejanja oziroma v njegovi neposredni bližini. Obvezno gospodarsko javno infrastrukturo obsega: priklop na elektroenergetsko in vodovodno omrežje, ureditev odvajanja meteorne in fekalne vode ter ureditev dostopa do javne ceste.

(2) Pri izgradnji komunalne infrastrukture je; skladno s področnimi predpisi; potrebno upoštevati zahtevane minimalne razdalje približevanja in križanja komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove. Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.

14. člen

(promet)

(1) Dovoz do načrtovane gradnje bo mogoč z jugozahodne strani. Izvede se preko zemljišča obstoječega kmetijskega gospodarstva (zemljišča s parcelno št. 822, 823, 824/2 k.o. Trboje) preko občinske ceste s parcelno št. 834/4 k.o. Trboje. Občinska cesta je kategorizirana kot javna pot z oznako JP 890801.

(2) Manipulativne površine okrog načrtovane gradnje so zasnovane tako, da je mogoč krožni promet. Vključevanje na javno cesto se izvede posredno, preko dvorišča obstoječega kmetijskega gospodarstva. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se omogoči čelno vključevanje vozil na javno cesto.

(3) Vse poškodbe na javnih cestah in komunalnih napravah, ki bi morebiti nastale pri izvedbi predvidenih del, bremenijo investitorja in jih mora nemudoma odpraviti.

15. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Načrtovani hlev se bo oskrboval z vodo iz sistema javnega vodovoda. Priključek se izvede kot podaljšek vodovodnega omrežja obstoječega kmetijskega gospodarstva. V kolikor bo s strani upravljavca tako zahtevano, se za hlev predvidi samostojno merilno mesto.

(2) Za zagotovitev požarne varnosti se voda črpa iz obstoječega hidrantnega omrežja.

(3) Načrtovane ureditve vodovodnega omrežja bodo izvedene znotraj zemljišč s parcelnimi št. 822, 823, 824/2, 834/1, 834/3, 834/4 k.o. Trboje.

16. člen

(odvajanje odpadih voda)

(1) Odpadne komunalne vode (gnojevka), ki bodo nastajale v hlevu bodo zaradi zelo kompaktnega terena; konglomerat, skale; vodene v dve zunanji laguni. V kolikor bo na gnojišču nastajala gnojevka, se tudi ta vodi v zunanji laguni.

(2) Meteorne vode s strešin in povoznih površin hleva bodo vodene v ponikovalnico.

(3) Načrtovane ureditve odvajanja voda bodo izvedene znotraj zemljišč s parcelnimi št. 822, 823 k.o. Trboje.

17. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Načrtovani hlev bo na elektroenergetsko omrežje priključen preko obstoječega priključka kmetije (objekt na naslovu Trboje 153).

(2) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti njihovo zakoličbo. Kjer se bodo posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov je potrebno predvideti njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov oz. predvideti njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih posegih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska.

(3) Načrtovane ureditve elektroenergetskega omrežja bodo izvedene znotraj zemljišč s parcelnimi št. 822, 823, 824/2, 834/1, 834/3, 834/4 k.o. Trboje.

18. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

Hlev ne bo priključen na TK omrežje. Po tangiranem zemljišču ne potekajo obstoječe naprave telekomunikacijskih operaterjev.

19. člen

(ogrevanje objektov)

Ogrevanje hleva (pozimi) ni predvideno. V kolikor se izvede tudi del etaže nad pritličjem, se ti prostori lahko ogrevajo. Hlajenje hleva (poleti) bo potekalo preko naravnega prezračevanja.

20. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) V kolikor bi na območju urejanja nastajali komunalni odpadki, jih je potrebno zbirati v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov. Zbirno in prevzemno mesto se uredi ob dovozu na zemljišče znotraj obstoječega kmetijskega gospodarstva.

(2) Gradbene odpadke mora investitor ločevati in jih deponirati neposredno na za to urejenem odlagališču.

(3) Odvečni izkopani material, ki ga ni možno uporabiti za ureditev okolice, mora investitor deponirati na za to urejenem odlagališču, ki se ga določi v fazi priprave projektne dokumentacije.

(4) Načrtovano zbiranje odpadkov bo izvedeno znotraj zemljišč s parcelnimi št. 822, 823, 824/2, 834/1, 834/3, 834/4 k.o. Trboje.

21. člen

(križanja in približevanja komunalnih vodov)

(1) Pri izgradnji prometne, komunalne in energetske infrastrukture je potrebno upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih področnih predpisih.

(2) Pred pričetkom gradnje je potrebno obstoječe komunalne naprave obvezno zakoličiti, zaščititi oziroma prestaviti skladno z zahtevami upravljavca. Stroške zakoličbe, zaščite, prestavitve in nadzora nosi investitor.

(3) Za vse posege v varovalnem pasu prometnega in infrastrukturnega omrežja je potrebno pridobiti pogoje in soglasje tangiranega upravljavca.

VI. Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave

22. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Območje urejanja leži na robu vplivnega območja naselbinske dediščine Voklo – Vaško jedro (EŠD 3033). V neposredni bližini ni registriranih enot kulturne dediščine.

(2) Zaradi velikih dimenzij hleva in lagun, ki odstopajo od zazidalnega vzorca bližnjega naselja, se območje s severozahodne strani zastre z visokodebelno avtohtono vegetacijo.

23. člen

(ohranjanje narave)

(1) V območju urejanja ni evidentiranih naravnih vrednot, območij Nature 2000, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske pestrosti, zato posebni ukrepi s področja varstva narave niso predvideni.

(2) Na območju so prisotne zavarovane vrste ptic kmetijske krajine.

VII.  Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov

24. člen

(varstvo okolja in naravnih virov)

Pri načrtovanju, gradnji in uporabi hleva in pripadajočih ureditev je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. Le ti obsegajo: varstvo voda, tal, zraka in varstvo pred prekomernim hrupom.

25 člen

(varstvo voda)

Obravnavano območje se nahaja izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, zato posebni ukrepi in ureditve s področja varstva voda niso predvideni.

26. člen

(varstvo tal)

(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine. Humus se pred začetkom gradnje odstrani in deponira tako, da se ohrani njegova rodovitnost.

(2) Gradbene odpadke in odvečni izkopani material, ki bodo nastali pri gradnji, mora investitor ločevati in jih deponirati neposredno na za to urejenem odlagališču.

(3) Najnižja etaža načrtovanih objektov (hlev, gnojišče, laguna) se, zaradi varstva podtalja, zgradi v vodo nepropustni izvedbi. Gnojišče se lahko pokrije.

27. člen

(varstvo zraka)

(1) Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih poti.

28. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Po določilih OPN se predmetno območje razvršča v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Pri gradnji in obratovanju objekta predpisane mejne ravni hrupa ne smejo biti presežene.

(2) V času gradnje na območju je potrebno predvideti vse ukrepe, da bo obremenitev okolja s hrupom čim manjša. Dela je potrebno opravljati z delovnimi napravami in gradbenimi stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Hrupna gradbena dela lahko potekajo le v delovnem času med 7. uro zjutraj in 19. uro zvečer.

29. člen

(varstvo gozda)

(1) Predmetno območje meji na gozdni prostor. Ves predmetni prostor je habitat, ki je ekološko in funkcionalno povezan s sosednjim gozdom (habitat divjadi in drugih prosto živečih živalskih vrst).

(2) Gradnje bodo izvedene na način, da bo omogočeno neovirano gospodarjenje s sosednjim gozdom (vključno z rabo funkcij gozda) in prost dostop do gozdnega zaledja pod enakimi pogoji kot doslej. Raba predmetne gozdne dovozne prometnice mora dopuščati obstoječo rabo za dostopanje do zalednih gozdnih zemljišč za gospodarjenje z gozdom. V nasprotnem primeru morajo biti načrtovane rešitve za nadomestne dostope.

(3) S komunalnimi priključki; za potrebe predvidene gradnje; se v sosednja gozdna zemljišča ne posega.

(4) Sosednjega gozda ni dovoljeno ograjevati.

(5) Za urejanje zelenih površin v okviru območja OPPN ni dovoljeno uporabiti gostiteljskih vrst za hrušev ožig in invazivnih tujerodnih vrst.

(6) Za gradnje in druge posege v območju urejanja je potrebno k projektni dokumentaciji pridobiti mnenje Zavoda za gozdove.

(7) V kolikor je načrtovana gradnja od gozda oddaljena manj kot za višino odraslega gozdnega drevja, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojih objektih, pripadajoči komunalni, prometni in zunanji ureditvi.

30. člen

(varstvo zračnega prometa)

Območje predvidene gradnje se nahaja 4,0 km od referenčne točke letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Zemljišče po veljavnem OPN Občine Šenčur leži v področju nadzorovane rabe letališča. V vplivnem območju horizontalne omejitvene ravnine velja, da je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje pristojne Agencije za civilno letalstvo za postavitev trajnih ali začasnih objektov katerih najvišji deli (vključno z antenami, dimniki, klimatskimi napravami, reklamnimi panoji ipd.) presegajo nadmorsko višino 408 m.n.m. ali pa njihova skupna višina presega 25,00 m.

VIII.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom

31. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Na obravnavanem območju ni poplavne, erozijske, plazovite ter požarne ogroženosti naravnega območja, zato posebne ureditve s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami niso predvidene.

(2) Pri načrtovanju ureditev se upošteva projektni pospešek tal 0,250 (g).

(3) V kolikor obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, se gradnje in ureditve načrtujejo temu primerno.

32. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Pri načrtovanju predvidenih ureditev je potrebno upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara ter z možnostjo širjenja požara.

(2) Požarna tveganja zaradi uporabe požarno nevarnih snovi pri gradnji, ob upoštevanju področnih predpisov, niso velika.

(3) Predlagane ureditve bodo od obstoječih objektov oddaljene več kot znaša njihova višina.

(4) Požarna voda za gašenje je zagotovljena preko obstoječega hidrantnega omrežja.

(5) Neoviran in varen dostop za intervencijska vozila z ustrezno nosilnostjo se zagotavlja po dostopni poti širine min. 4,0 m, delovna površina je zagotovljena znotraj utrjenega dvorišča kmetijskega gospodarstva.

IX. Dopustna odstopanja

33. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Faznost gradnje ni predpisana.

(2) Za gradnjo je potrebno predhodno ali sočasno zagotoviti/omogočiti priključevanje na (obvezno) komunalno infrastrukturo.

34. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Splošno: Pri realizaciji prostorskega akta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri natančnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, infrastrukturnega, komunalnega ali okoljevarstvenega vidika.

(2) Umestitev v prostor: Postavitev hleva, lagun in gnojišča mora slediti predpisani gradbeni meji in zakoličbenim točkam.

(3) Objekti: Odstopanja pri tlorisu, višini in koti pritličja so dovoljena v toleranci do + 1,0 m. Odstopanje navzdol ni omejeno. Hlev ima na delu tlorisa lahko tudi izkoriščeno nadstropje oziroma mansardo.

(4) Namembnost: Predlagane namenske rabe objektov ni dovoljeno spreminjati.

(5) Infrastrukturno omrežje: Odstopanja pri komunalni infrastrukturi, z upoštevanjem obstoječega omrežja, so dovoljena pri legi oziroma poteku le te.

(6) Soglasja tangiranih upravljavcev: Z odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

X.  Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN

35. člen

(prenehanje veljavnosti)

OPPN preneha veljati, ko bodo z načrtom predvidene gradnje zgrajene in v uporabi. Izvedenost OPPN oziroma prenehanje njegove veljavnosti ugotovi Občinski svet Občine Šenčur z odlokom.

XI. Končne določbe

36. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

37. člen

(vpogled)

OPPN je na vpogled na sedežu Občine Šenčur in na pristojni upravni enoti.

38. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-0008/2021-35

Datum: 13. 9. 2023