Občinski svet Občine Nazarje je na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/2017) in 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017), na 18. redni seji dne 8. 7. 2021 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE SP-5

I. Splošni določbi

1. člen

(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2019), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje SP-5 (v nadaljnjem besedilu: OPPN), z identifikacijsko številko 1502 v zbirki prostorskih aktov.

(2) OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 19/19.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka.

II. Opis prostorske ureditve

3. člen

(predmet OPPN)

Predmet OPPN je ureditev nove stanovanjske soseske.

III. Območje OPPN

4. člen

(območje OPPN)

Območje OPPN obsega celotno območje enote urejanja prostora SP-5. Površina območja je 4718,77 m². Območje obsega dele zemljiških parcel št. 278/13 in 279/1, k.o. Pusto Polje (939).

5. člen

(posegi zunaj območja OPPN)

Za izvedbo navezav na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo so dopustni tudi posegi na zemljišča izven OPPN, predvideni so:

·   priključni vodovod (1. faza) poteka od obstoječega hidranta preko parcel št. 968, 228/1, 218/1, 220/5, 404, 403, 400, 399, 278/7 in 278/4, vse k.o. Pusto Polje, izvedba 2. faze vodovoda s črpališčem in vodohranom poteka preko parcel št. 278/13 in 279/1, k.o. Pusto Polje,

·   priključni nizkonapetostni podzemni elektro energetski vod poteka od obstoječe omarice RO1 in poteka preko parcel 968, 220/5, 228/1, 218/1, 404, 403, 400, 399, 278/7 in 278/4, vse k.o. Pusto Polje,

·   priključni komunikacijski vod upravljavca Telekom poteka preko parcel št. 228/1, 220/5, 403, 400, 399, 278/7 in 278/4, vse k.o. Pusto Polje in

·   priključni komunikacijski vod upravljavca Telemach poteka preko parcel št. 220/5, 403, 400, 399, 278/7 in 278/4, vse k.o. Pusto Polje.

IV. Umestitve načrtovane ureditve v prostor

6. člen

(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Območje obravnave se nahaja v severnem delu vasi Spodnje Kraše.

(2) Območje OPPN se na obstoječe prometno omrežje  navezuje preko javne poti JP 782301 Spodnje Kraše - Vrtačnik, ki se navezuje na lokalno cesto LC 282061 Spodnje Kraše – Brdo in preko nje na regionalno cesto tretjega reda Nazarje – Gornji Grad.

7. člen

(namembnost območja)

(1) Območje OPPN je namenjeno bivanju, poleg bivanja so dopustne dejavnosti v obsegu največ 50% bruto tlorisne površine (v nadaljevanju: BTP) objekta ob pogoju, da velikost parcele zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta (stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev). Dejavnost ne sme generirati tovornega in večjega osebnega prometa. Možne so dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. Te dejavnosti so (poimenovane in opredeljene skladno s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti):

·   intelektualne dejavnosti (informacijske in komunikacijske, finančne in zavarovalniške, poslovanje z nepremičninami, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti),

·   druge dejavnosti (dejavnost članskih organizacij, druge storitvene dejavnosti).

8. člen

(dovoljeni posegi)

Na območju OPPN je načrtovana gradnja novih objektov:

·   gradnja štirih prostostoječih stanovanjskih objektov z oznakami 1 do 4, ob stanovanjskih objektih so dopustne postavitve nadstreškov,

·   gradnje objektov in naprav komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture, preureditev obstoječih vodov,

·   gradnje objektov prometne infrastrukture (gradnja parkirišč, dovoznih cest),

·   rekonstrukcija javne poti,

·   urejanje utrjenih zunanjih in zelenih površin,

·   na posameznih gradbenih parcelah izgrajenih objektov so dopustni ob osnovnih pomožni objekti in sicer kot enostavni ali nezahtevni za potrebe osnovnega objekta.

9. člen

(predvidene odstranitve)

Na območju OPPN ni predvidenih odstranitev objektov.

10. člen

(zasnova)

(1) Urbanistična zasnova območja izhaja predvsem iz oblike parcele in konfiguracije terena, ki narekuje umestitev objektov podolgovatega tlorisa, orientiranih vzporedno s plastnicami terena in hkrati upošteva optimalno orientiranost objektov glede na smeri neba in bližino gozda.

(2) Umestitev predvidenih objektov je določena s tlorisnimi gabariti novih objektov, predvideno parcelacijo (pozicionirano v prostoru s točkami zakoličbe) ter odmiki od parcelnih mej in gospodarske javne infrastrukture.

11. člen

(tlorisni in višinski gabariti objektov)

(1) Umestitev stanovanjskih objektov je opredeljena z gradbeno mejo, črto, ki je načrtovani objekti s svojim najbolj izpostavljenim delom nad terenom ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. Določena je z zahtevanimi odmiki od parcelnih meja in od javne ceste Gradbeno mejo lahko presegajo pomožni objekti (nadstreški), vendar z upoštevanjem obveznih odmikov, ki ji določa ta odlok.

(2) Tlorisni gabariti objektov so:

·   stanovanjski objekt z oznako 1: tloris v obliki L maksimalnih dimenzij 16,30 m x (11,00 - 14,20 m),

·   stanovanjski objekti z oznakami 2, 3 in 4: 9,00 m x 12,00 m,

·   nadstreški ob stanovanjskih objektih (lahko so tudi zaprte objekti kot garaže, shrambe ipd.): 6,00 m x 9,00 m.

(3) Višinski gabariti objektov so določeni z dopustno največjo etažnostjo, ki je:

·   za stanovanjske objekte P+1, P+M ali P+IP, izzidano podstrešje je lahko tudi neizkoriščeno,

·   za nadstreške ob stanovanjskih objektih P,

·   dopustna je izvedba kleti, ki mora biti na zaledni strani v celoti vkopana.

(4) Največji dovoljeni tlorisni in višinski gabariti dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni skladno s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost.

(5) Kota tal pritličja objektov se podrobneje opredeli v projektni dokumentaciji zunanje ureditve.

12. člen

(dopustna izraba prostora)

(1) Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele, znaša največ 0.40.

(2) V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti, ki so stavbe.

13. člen

(odmiki)

(1) Odmiki od parcelnih mej:

·   novi stanovanjski objekti morajo biti odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, odmik mora biti najmanj 4,00 m,

·   nadstreški ob stanovanjskih hišah morajo biti od parcelnih mej odmaknjeni 2,00 m,

·   minimalen odmik novih objektov od javne poti mora znašati najmanj 2,00 m za objekte in 1,00 m za ograje od roba vozišča, na nepreglednih delih se odmik ustrezno poveča, kar določi upravljavec v  projektnih pogojih in mnenju,

·   nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od parcelnih mej odmaknjeni 2,00 m, razen sosedske ograje, škarpe in podporni zidovi se lahko gradijo na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo, sicer morajo biti oddaljene 0,50 m od parcelne meje,

·   odmiki zunanjih ureditev (privatni dovozi, dvorišča) od parcelne meje morajo biti vsaj 0,50 m.

(2) Manjši odmiki od odmikov, navedenih v predhodnih odstavkih tega člena, so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.

(3) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.

14. člen

(arhitekturno oblikovanje objektov)

(1) Tlorisna zasnova stanovanjskih objektov je podolgovata pravokotna oblika. Fasade objekta morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik. Barve fasade so v svetlih toplih barvnih tonih ali lesene oziroma kombinacija obojega. Prepovedane so žive in kričeče barve.

(2) Strehe stanovanjskih objektov so simetrične dvokapnice z naklonom 35-45° v kombinaciji z ravnimi strehami, enokapnicami in cubusi na delih stavbe. Strehe so lahko zaključene s čopi, ki so lahko maksimalne dolžine 1,50 m, merjeno v tlorisni projekciji od roba strehe. Šotoraste strehe niso dopustne. Strehe nadstrešnic so ravne ali v blagem naklonu. Dovoljeni so izzidki z ravnimi strehami in cubusi. Barva strešne kritine osnovne strehe je opečnato rdeča. Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Vse frčade na isti strehi morajo biti enako oblikovane. Najvišji del frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe, trapezne frčade niso dopustne.

(3) Objekti se lahko gradijo v zidani ali montažni izvedbi (les, hlodi ipd.).

(4) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na zemljiški parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom.

(5) Zunanje ureditve in urbana oprema se izvedejo po načelih sodobnega oblikovanja in se med seboj oblikovno uskladijo.

15. člen

(ureditev zunanjih površin)

(1) Dostopi in dovozi do posameznih gradbenih parcel se uredijo s severne smeri z obstoječe kategorizirane občinske ceste javne poti.

(2) Ob stanovanjskih objektih se uredi tlakovane površine za dostope in bivalne terase. Ostale površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.

(3) Morebitni podporni zidovi ne smejo biti višji od 2,00 m, primerneje je teren urejati z modeliranjem terena in opornimi zidovi v kaskadah.

(4) Sosedske ograje na območju prostostoječih stanovanjskih stavb so lahko mrežne, lesene, zidane kot stebrički z vmesnimi lesenimi ali perforiranimi polnili iz sodobnih materialov ali prednostno z zasaditvijo živice za katero se uporabi avtohtone rastlinske vrste. Ograjevanje s polnimi zidovi ni dopustno. Višine ograj so dopustne do 2,00 m.

V. Pogoj priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

16. člen

(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)

Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:

·  pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic in mnenj k OPPN,

· pred predvideno gradnjo je  treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,

· trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,

· dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,

· obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,

· dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

17. člen

(cestno omrežje)

(1) Dostopi in dovozi se uredijo s severne smeri z obstoječe kategorizirane občinske ceste javne poti JP 782301 Spodnje Kraše – Vrtačnik.

(2) Za vse posege v območju varovalnih pasov javnih poti je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.

(3) Padavinske in druge odpadne vode z območja predvidenih gradenj niso speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.

(4) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja  se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest.

18. člen

(parkirne površine)

Parkirne površine se uredijo na dvoriščih ob posameznih objektih v območju gradbene parcele.

19. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka ob območju OPPN, ne more zagotavljati ustrezne in varne oskrbe s pitno vodo za predvidene objekte. Za priključitev načrtovanih objektov na območju OPPN se zgradi novo vodovodno omrežje.

(2) Predvidena je izgradnja novega vodovodnega omrežja DN 75 mm, ki se navezuje na obstoječi hidrant na parceli št. 968 in poteka preko parcel št. 968, 228/1, 218/1, 220/5, 404, 403, 400, 399, 278/7 in 278/4, vse k.o. Pusto Polje (1. faza), izvedba 2. faze vodovoda s črpališčem in vodohranom poteka preko parcel št. 278/13 in 279/1, k.o. Pusto Polje. Novo vodovodno omrežje bo nadomestilo obstoječega, nanj se bodo priključile tudi obstoječe hiše.

(3) V 2. fazi izgradnje vodovoda se izgradita črpališče in vodohran.

(4) Za zagotovitev požarne varnosti se izgradi hidrant.

20. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) V območju obdelave ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja.

(2) Komunalne odpadne vode se spelje v ustrezne individualne male biološke čistilne naprave, očiščene vode iz njih pa v ponikalnice, umeščene na posameznih gradbenih parcelah.

(3) Odvajanje padavinskih vod s streh in utrjenih površin se predvidi v ustrezno dimenzionirane ponikovalne objekte. Izdelano je Geomehansko poročilo (izdelal Gradbeno-geotehnično projektiranje Jernej Remic s.p., Šmartno ob Paki, št. proj. JR-10/2020, februar 2020) iz katerega izhaja, da je ponikanje možno.

(4) Pri načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

21. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Energija za napajanje predvidenih objektov je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah v obstoječi razdelilni omarici PS RO na parceli št. 415/4, k.o. Pusto Polje. Predmetna razdelilna omarica se napaja iz transformatorske postaje TP Kraše – Io4: Kraše.

(2) V obstoječo razdelilno omarico se namesti novo varovalno podnožje, kamor se priključi nov nizkonapetostni podzemni elektro energetski vod (4 x 150 mm²).

(3) Novi nizkonapetostni podzemni elektro energetski vod poteka do meje OPPN od obstoječe omarice RO1 in poteka preko parcel št. 968, 220/5, 228/1, 218/1, 404, 403, 400, 399, 278/7 in 278/4, vse k.o. Pusto Polje. Dovodni kabel se položi direktno v zemljo. Globina vkopa je 0.8 m. Kabel se polaga na peščeno posteljico.

(4) Na gradbeni parceli objekta št. 2 se postavi nova razdelilna prostostoječa omarica RO2 v kateri se na zbiralkah zaključi napajalni kabel. Na vsaki parceli se ob javni poti ob uvozu na parcelo postavijo prostostoječe priključno merilne omarice PS-PMO. Kabli od RO2 do vsake PS-PMO se žarkasto polagajo v stigmaflex ceveh Ф 110 mm v globini 1 m in se pod povoznimi površinami obbetonirajo. Po celotni trasi od RO2 do konca gradbene parcele objekta št. 1 se položi še rezervna cev stigmafleks Ф 160 mm.

(5) Izdelana je strokovna podlaga Idejni projekt Načrt s področja elektrotehnike, načrt NN in TK opremljenosti parcel (izdelal Elektroprojekti, Karmen Kegl Kalšan s.p., št. 85/2018, maj 2020), ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije.

22. člen

(javna razsvetljava)

(1) Javna pot se na območju OPPN lahko opremi z javno razsvetljavo.

(2) Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja in zmanjševanje porabe električne energije.

23. člen

(omrežje elektronskih komunikacij)

(1) Na območju OPPN je izgrajeno telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju TK omrežje) v upravljanju Telekom Slovenije d.d.. Pri posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe TK omrežje, ga zakoličiti in ga po potrebi ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih upravljavca.

(2) V bližini območja OPPN je obstoječe KKS omrežje v upravljanju Telemach d.o.o..

(3) Priključitev novih objektov se predvidi na TK in/ali KKS omrežje. Predvidi se glavno cev PVC oziroma stigmaflex F 110 mm od priključnega mesta, omarice Telekom oziroma Telemach, do nove omarice na območju OPPN.

(4) Novi komunikacijski vodi upravljavca Telekom potekajo do meje OPPN preko parcel št. 228/1, 220/5, 403, 400, 399, 278/7 in 278/4, vse k.o. Pusto Polje.

Novi komunikacijski vodi upravljavca Telemach potekajo do meje OPPN preko parcel št. 220/5, 403, 400, 399, 278/7 in 278/4, vse k.o. Pusto Polje.

(5) Izdelana je strokovna podlaga Idejni projekt Načrt s področja elektrotehnike, načrt NN in TK opremljenosti parcel (izdelal Elektroprojekti, Karmen Kegl Kalšan s.p., št. 85/2018, maj 2020), ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije.

24. člen

(ogrevanje in učinkovita raba energije)

(1) Ogrevanje objektov je iz individualnih kurišč, vendar s pogojem obvezne uporabe ekološko sprejemljivih goriv: lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, lesna biomasa, s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolja. Za ogrevanje objektov in pripravo tople vode se lahko uporabljajo obnovljivi viri ogrevanja (toplotne črpalke, sončna elektrarna na strehah objektov, geotermalno ogrevanje ipd….).

(2) V primeru sočasne gradnje je dopustno ogrevanje iz skupne kotlovnice za več objektov.

(3) Pri ogrevanju z utekočinjenim naftnim plinom naj bodo rezervoarji locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.

Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.

VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

25. člen

(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)

(1) V območju OPPN ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine.

(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja  arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

VII.  Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

26. člen

(varstvo zraka)

(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje  in izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja  naslednje ukrepe za varstvo zraka:

·   preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,

·   preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov,

·   upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.

(2) Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi:

·   kot energetski vir za oskrbo s toploto se uporabljajo ekološko sprejemljiva goriva oziroma  obnovljivi viri energije,

·   gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.

27. člen

(varstvo voda)

(1) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja, vendar v območju obdelave ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja.

(2) Komunalne odpadne vode se spelje v ustrezne individualne male biološke čistilne naprave, očiščene vode iz njih pa v ponikalnice. Odvajanje padavinskih vod s streh in utrjenih površin se predvidi v ustrezno dimenzioniran ponikovalni objekt.

(3) Pri načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

28. člen

(varstvo tal)

(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.

(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode.

29. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje OPPN se opredeli s III. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

(2) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:

·   uporabljajo se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,

·   upoštevajo se časovne omejitve rušitev in gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori (dnevni čas med 6:00 in 18:00 uro od ponedeljka do petka, ob sobotah pa samo izjemoma oziroma v primeru neodložljivih del, ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti dnevi, so gradbena dela prepovedana),

·   transportne poti na območje ureditve potekajo izven stanovanjskih območij,

·   delovodje morajo zagotoviti ustrezno disciplino na gradbišču, zvočni signali naj se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku,

·   v primeru, da bi meritve hrupa v času gradnje pokazale preseganje dovoljenjih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe, pri čemer imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa – zmanjša se število strojev, ki delujejo sočasno.

(2) Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.

30. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)

Zunanja razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.

31. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Za vsak objekt se zagotovi zbirno mesto za odpadke in embalažo. Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov.

(2) Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini.

32. člen

(ohranjanje narave)

Na območju OPPN ni naravnih vrednot ali  zavarovanih območij z naravovarstvenim statusom.

33. člen

(varovanje gozdnih zemljišč)

Območje OPPN se nahaja južno od obstoječega gozda, ki nima poudarjenih ekoloških ter socialnih funkcij, območje predvidene pozidave je skladno z usmeritvami upravljavca ustrezno ločeno od gozda še z javno cesto JP 782301 Spodnje Kraše - Vrtačnik.

VIII.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvo pred požarom

34. člen

(varstvo pred poplavo)

(1) Območje OPPN se nahaja zunaj poplavno ogroženih območij.

(2) OPPN leži v erozijskem območju, kjer so predvideni običajni protierozijski ukrepi. Pri nadaljnjem načrtovanju in izvajanju gradenj je potrebno upoštevati pogoje Geomehanskega poročila (izdelal Gradbeno-geotehnično projektiranje Jernej Remic s.p., Šmartno ob Paki, št. proj. JR-10/2020, februar 2020).

(3) Pri načrtovanju, odvajanja in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

(4) Padavinske vode se ponika, pri tem morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Možnost ponikanja je razvidna iz Geomehanskega poročila (izdelal Gradbeno-geotehnično projektiranje Jernej Remic s.p., Šmartno ob Paki, št. proj. JR-10/2020, februar 2020).

(5) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja Direkcije RS za okolje.

35. člen

(varstvo pred potresom)

Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0.150.

36. člen

(zaklanjanje)

Gradnja zaklonišč ali ojačitev prve plošče ni potrebna.

37. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem omrežju javnih cest. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene površine in prometne površine. Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.

(2) Za zagotovitev požarne varnosti je predvidena izgradnja hidranta.

38. člen

(erozijska, plazljiva in plazovita ogroženost)

(1) Območje OPPN ni plazljivo in plazovito ogroženo.

(2) Leži v območju, kjer so predvideni običajni protierozijski ukrepi. Pri nadaljnjem načrtovanju in izvajanju gradenj je potrebno upoštevati pogoje Geomehanskega poročila (izdelal Gradbeno-geotehnično projektiranje Jernej Remic s.p., Šmartno ob Paki, št. proj. JR-10/2020, februar 2020).

39. člen

(razlitje nevarnih snovi)

V območju OPPN ni  pričakovati razlitja olj.

IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve

40. člen

(etapnost)

Posamezne objekte je možno izvajati etapno ob predhodni izvedbi vseh z OPPN načrtovanih skupnih prometnih, komunalnih, energetskih in komunikacijskih ureditev.

X. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje

41. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

·   morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,

·   pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,

·   zagotoviti  ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,

·   sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,

·   v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,

·   v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,

·   vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

42. člen

(merila in pogoji za parcelacijo)

Posameznim novim objektom so opredeljene nove zemljiške parcele (gradbene parcele). Opredeli se dodatna nova parcela, ki pripada obstoječemu stanovanjskemu objektu, ki se nahaja zunaj meje OPPN. Načrt parcelacije z elementi za zakoličbo je prikazan na karti 6 geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije.

XI. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

43. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom: 

·   spremembe tlorisnih gabaritov stanovanjskih objektov do +3,00 m,  

·   za nadstrešnice so dopustna samo odstopanja na manjše tlorisne gabarite,

·   dopustna je sprememba mikrolokacije objektov (zamik, orientiranost ipd.) v mejah opredeljene gradbene meje in ob upoštevanju odmikov, določenih s tem odlokom,

·   dopusten je zamik predvidenih parcelnih meja med objekti glede na opredeljeno parcelacijo in posledično prilagoditev gradbene meje stanovanjskih objektov na oddaljenost 4,00 m od nove parcelne meje,

·   pri povečanju in zmanjšanju tlorisnih gabaritov, pri spremembi mikrolokacije objektov in zamiku parcelacije se ne sme zmanjševati v OPPN določenih odmikov od parcelnih mej, ki so obvezni in odmikov od vodov gospodarske javne infrastrukture skladno z veljavno zakonodajo,

·   odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture.

(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere.

XII. Končne določbe

44. člen

(vpogled)

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Nazarje in na Upravni enoti Mozirje.

45. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.

46. člen

(začetek veljavnosti)

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka 032-0004/2018-19

Nazarje, 8.7.2021