Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2), 273. člena Zakona o urejanju prostora (uradni list RS, št. 61/17), 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/17) ter 93. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Lovrenc na Pohorju je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na 10. redni seji, dne 17.09.2020, sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU

OBČINE LOVRENC NA POHORJU

1.  SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

(1) Občina Lovrenc na Pohorju s tem odlokom, v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04; v nadaljevanju SPRS) in Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; v nadaljevanju PRS), sprejme temeljni prostorski akt Občine Lovrenc na Pohorju, to je Občinski prostorski načrt Občine Lovrenc na Pohorju (v nadaljevanju: prostorski načrt ali OPN Lovrenc na Pohorju), ki določa strateške usmeritve prostorskega razvoja občine, namensko rabo prostora ter prostorske izvedbene pogoje za poseganje v prostor.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) OPN Lovrenc na Pohorju vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2) Strateški del prostorskega načrta določa:

1.  izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,

2.  zasnovo prostorskega razvoja občine,

3.  zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,

4.  zasnovo poselitve, z območji naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje,

5.  usmeritve za prostorski razvoj občine.

(3) Izvedbeni del prostorskega načrta določa:

1.  enote urejanja prostora,

2.  območja namenske rabe prostora,

3.  prostorske izvedbene pogoje po posameznih enotah urejanja prostora,

4.  prostorske izvedbene pogoje za območja, za katera je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPPN).

(4) OPN Lovrenc na Pohorju vsebuje tekstualni in grafični del ter obvezne priloge in je izdelan v analogni in digitalni obliki.

(5) Tekstualni del OPN Lovrenc na Pohorju vsebuje besedilo odloka.

(6) Grafični del OPN Lovrenc na Pohorju vsebuje kartografsko gradivo strateškega in izvedbenega dela.

Kartografsko gradivo strateškega dela prostorskega načrta vsebuje:

1.  Zasnova prostorskega razvoja (M 1:50 000),

2.  Zasnova omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50 000),

3.  Usmeritve za razvoj poselitve ter sanacijo razpršene gradnje in razpršene poselitve (M 1:50 000),

4.  Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50 000),

5.  Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50 000).

Kartografsko gradivo izvedbenega dela prostorskega načrta vsebuje:

1.  Pregledna karta Občine Lovrenc na Pohorju z razdelitvijo na liste (M 1: 50 000),

2.  Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50 000),

3.  Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5 000) ter

4.  Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5 000).

(7) Obvezne priloge OPN Lovrenc na Pohorju so:

1.  izvleček iz hierarhično višjih aktov,

2.  prikaz stanja prostora,

3.  strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,

4.  smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5.  obrazložitev in utemeljitev OPN,

6.  povzetek za javnost.

3. člen

(pomen izrazov uporabljenih v odloku)

(1) Kratice uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

·  BTP  bruto tlorisna površina objekta,

·  DV  daljnovod,

·  EPO  ekološko pomembno območje,

·  EUP  enota urejanja prostora,

·  FI  faktor izrabe gradbene parcele,

·  FZ  faktor zazidanosti gradbene parcele,

·  GJI  gospodarska javna infrastruktura,

·  K  klet,

·  KD  kulturna dediščina,

·  KS  kulturni spomenik - zavarovan s predpisom,

·  M  mansardni prostori s poševnim stropom in svetlo višina znaša najmanj 1,80 m,

·  N  nadstropje,

·  NATURA  posebno varstveno območje Nature 2000 varovano v skladu s predpisi,

·  NV  naravna vrednota,

·  OPN  občinski prostorski načrt,

·  OPPN  občinski podrobni prostorski načrt,

·  P  pritličje

·  PIP  prostorsko izvedbeni pogoji,

·  PM  parkirno mesto

·  PNRP  podrobnejša namenska raba prostora,

·  PRS  Prostorski red Slovenije,

·  SPRS  Strategija prostorskega razvoja Slovenije,

·  VVO  vodovarstveno območje v skladu s predpisi o vodah,

(2) Poleg navedenih kratic se v odloku uporabljajo tudi kratice za osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora ter za posamezne varovalne in varstvene prostorske elemente, ki so navedeni v prostorskih ali drugih predpisih.

4. člen

(pomen izrazov uporabljenih v odloku)

(1) V odloku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.  Avtobusno postajališče: je posebej zgrajena in označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje in izstopanje potnikov,

2.  Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (na primer avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov, avtohtoni poselitveni vzorec, avtohtona gradnja),

3.  Bruto tlorisna površina objekta (BTP) je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim, samo nad nivojem terena ali samo pod njim. V bruto tlorisno površino objekta so zajete tiste površine objekta, na katerih je svetla višina najmanj 1,60 m.

4.  Dopolnilna dejavnost na kmetijah je dejavnost, opredeljena kot dopolnilna dejavnost na kmetijah po veljavnih predpisih o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

5.  Dozidava objekta je povečanje objekta s povečanjem zazidane površine objekta do največ 50 % BTP.

6.  Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves.

7.  Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin, dostopov za funkcionalno ovirane osebe, parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov.

8.  Družinska hiša je prosto stoječa stavba z največ tremi stanovanjskimi enotami.

9.  Dvojček sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji.

10. Enkratne ustvarjene sestavine prostora so pomensko izstopajoči objekti ali prostorske ureditve (objekti družbene infrastrukture, vozlišča za javni potniški promet ali javni odprti prostori).

11. Eno - oziroma dvostanovanjska stavba je prosto stoječ objekt z enim do dvema stanovanjema - tudi družinska hiša.

12. Enostaven objekt je objekt tako majhnih dimenzij, da se v njem ne more zadrževati večje število oseb, konstrukcijsko enostaven in prostorsko manj zaznaven.

13. Enota urejanja prostora (EUP) je območje z enotnimi značilnostmi prostora. Na območju EUP se določi namensko rabo prostora, dopustno izrabo prostora, omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine, za posamezne vrste posegov v prostor se določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji. Če se predvideva izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, se za območje EUP določijo usmeritve, pogoji in omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi OPPN.

14. Etaža je prostor med dvema vodoravnima ploščama v stavbi. Imeti mora primerno višino za izvajanje dejavnosti ali za bivanje. Etaža so tudi klet (K), pritličje (P) in mansarda (M).

15. Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, (FI) je razmerje med BTP objektov nad terenom in celotno površino parcele, namenjene gradnji.

16. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, (FZ) je razmerje med zazidano površino (tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž vseh objektov (tudi nezahtevnih in enostavnih objektov) nad terenom) in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom in podobno.

17. Gospodarska cona je območje obrtnih, proizvodnih, skladiščnih, prometnih, trgovskih in poslovnih dejavnosti ter tudi spremljajočih storitvenih in servisnih dejavnosti, brez bivanja.

18. Gospodarska javna infrastruktura (GJI) so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter objekti ali omrežja za druge namene v javnem interesu, ki so kot taki določeni z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.

19. Gospodarsko poslopje je nestanovanjska stavba na kmetiji.

20. Gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi te stavbe.

21. Gradbeni inženirski objekt  je objekt, ki ni stavba in ni drug gradbeni poseg; in sicer so to objekti prometne infrastrukture (ceste, železniške proge, letališke steze, mostovi, viadukti, predori in podhodi, pristanišča, plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti), cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, industrijski gradbeni kompleksi, športna igrišča in drugi gradbeno inženirski objekti.

22. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti.

23. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji videz.

24. Grajena struktura so objekti, opredeljeni z velikostjo, obliko in funkcijo v prostoru.

25. Javna površina je grajena in zelena površina, namenjena splošni rabi, kot so javna cesta, ulica, pasaža, trg, tržnica, atrij, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina.

26. Javno cestno omrežje je omrežje, sestavljeno iz kategoriziranih javnih (državnih in občinskih) cest in ostalih javnih površin, namenjenih cestnemu prometu, ki se prosto uporabljajo v skladu z določbami veljavnih prometnih predpisov.

27. Kakovost prostora je stanje prostora ali njegovega dela, ki odraža skladnost prostorskih struktur in vrednot družbe.

28. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Kletni del stavbe je vkopan ali delno vkopan v teren. Na ravnem terenu lahko klet sega največ 1 m nad okoliški teren. Na nagnjenem terenu, kjer ni mogoče doseči pogoja, da lahko klet sega največ 1 m nad okoliški teren, mora biti zadnja stena kleti v celoti vkopana v teren, prednja stena kleti pa je v odvisnosti od strmine terena lahko v celoti nad terenom (na strmem terenu) ali pa je prednja stena kleti delno vkopana (na položnejšem terenu).

29. Manj zahtevni objekt  je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.

30. Mansarda (M) je del stavbe, katere izkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in v pretežni meri pod poševno, praviloma dvokapno streho.

31. Nadomestna gradnja jegradnja, pri kateri se najprej odstrani obstoječi objekt in namesto njega zgradi nov objekt.

32. Nadzidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem terena brez povečanja tlorisa objekta.

33. Naselje je območje obstoječega naselja, ki obsega zemljišča, pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno-inženirskimi objekti in pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, ter javne površine. Naselje tvori skupina najmanj 10 stanovanjskih stavb. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij ter velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi.

34. Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in stavba pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba.

35. Nezahtevni objekt  je objekt manjših dimenzij, konstrukcijsko nezahteven in prostorsko zaznaven.

36. Objekt je stavba, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, narejen z gradbenimi, zaključnimi gradbenimi ali inštalacijskimi deli, sestavljen iz gradbenih proizvodov, proizvodov ali naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v objektu, ki so namenjene delovanju objekta.

37. Objekt v javni rabi  je objekt ali del objekta, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem: nestanovanjska stavba kot je gostinska stavba (skupina 121 po CC-SI), poslovna in upravna stavba (skupina 122 po CC-SI), trgovska stavba in stavba za storitvene dejavnosti (skupina 123 po CC-SI), stavba za promet in stavba za izvajanje komunikacij (skupina 124 po CC-SI), stavba splošnega družbenega pomena (skupina 126 CC-SI), obredna stavba (razred 1272 po CC-SI) in druga nestanovanjska stavba, če je namenjena javni rabi, in javna površina kot je javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina.

38. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in sončna energija.

39. Odstranitev je izvedba del, s katerimi se odstranijo, porušijo ali razgradijo vsi nadzemni in podzemni deli objekta.

40. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih služb za oskrbo z vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki.

41. Poseg v prostor pomeni izvedbo del za gradnjo objekta ter druga dela, ki posegajo v fizične strukture na zemeljskem površju in pod njim ter trajno spreminjajo podobo ali rabo prostora.

42. Poseg na objekt ali območje, varovano na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote, zaradi katerih je objekt ali območje pridobilo status varovanja (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo, kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine).

43. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali pa se prostori pritličja pričnejo na vodoravni plošči nad kletjo ali na vodoravni plošči, katera je lahko največ toliko dvignjena nad okoliški teren kot določajo omejitve, zapisane glede vkopanosti kleti v teren (na ravnem terenu lahko klet sega največ 1 m nad okoliški teren).

44. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodotokih 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodotokih 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.

45. Regulacijske črte so urbanistični elementi za urejanje in oblikovanje podobe naselja, ob upoštevanju ustvarjenih in naravnih danosti v prostoru naselja.

46. Rekonstrukcija je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se delno ali v celoti spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer se morajo ohraniti najmanj temelji ali kletni zidovi obstoječega objekta, in se gabariti objekta praviloma ne povečajo, lahko pa se zmanjšajo; povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev.

47. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin na vrhu ostrešja. Na slemenu je najvišja točka objekta. Za 1,5 m ga lahko presega dimnik.

48. Soglasje lastnika sosednje parcele je zasebna listina, ki jo izda lastnik parcele in z njo dovoljuje odstopanje pri poseganju v prostor od določb, navedenih v tem predpisu, če to odstopanje dovoljuje ta predpis. Listina mora biti zapisana in potrjena (overjena) v skladu s predpisi, ki veljajo za listine v uradnih postopkih.

49. Sprememba namembnosti je sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, rekonstrukcijo ali prizidavo. Za spremembo namembnosti se ne šteje, če se namembnost spreminja v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije objektov.

50. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je vsaj 50% BTP nad terenom namenjenih bivanju.

51. Stavba  je pokrit objekt, kamor se lahko vstopi in je namenjen bivanju ali opravljanju dejavnosti.

52. Strokovna prostorska preveritev je urbanistična oziroma krajinska oziroma arhitekturna oziroma gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo izdela pooblaščen strokovnjak ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacija degradiranih prostorov in določijo podrobni pogoji.

53. Urejanje okolice objekta so dela, s katerimi se uredi okolica objekta znotraj gradbene parcele, ki pripada objektu. Primeri takih del so: odkopavanje in nasipavanje zemljišč, utrditev dvorišča, ureditev odvodnjavanja dvorišča, zgraditev klančine ob vstopu v stavbo z namenom odprave ovir, ureditev vrta.

54. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture.

55. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).

56. Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov.

57. Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim objektom.

58. Vzdrževanje objekta so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski preboji.

59. Zahteven objekt je objekt velikih dimenzij ali konstrukcijsko zahteven ali objekt, ki je namenjen zadrževanju večjega števila oseb v njem, in prostorsko zaznaven.

60. Zelene površine so namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, in izboljšavi kakovosti bivanja. Zelene površine so del stavbnih zemljišč v naselju.

61. Železniška postaja je prometna površina z več tiri, postaj-nimi poslopji in peroni za vstopanje in izstopanje potnikov ter nakladanje in razkladanje blaga, z najmanj eno kretnico.

62. Železniško postajališče je mesto na progi, ki je namenjeno za vstopanje in izstopanje potnikov.

(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

2.  STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA

2. 1.  IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

5. člen

(splošna izhodišča)

(1) Strateški del OPN Lovrenc na Pohorju izhaja iz gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja Občine Lovrenc na Pohorju in njenega širšega območja.

(2) Strateški del OPN Lovrenc na Pohorju upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz izhodišč Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, v nadaljevanju: SPRS) in določb Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, v nadaljevanju: PRS) ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil.

(3) Pri načrtovanju usmeritev prostorskega razvoja Občine Lovrenc na Pohorju so bila posebej upoštevana izhodišča SPRS, ki opredeljujejo:

1.  naselje Lovrenc na Pohorju kot lokalno središče s funkcijo občinskega središča in potencialnimi možnostmi za razvoj turističnega središča,

2.  Pohorje kot prednostno območje za razvoj turizma v Republiki Sloveniji,

3.  Pohorje kot bogato območje ohranjene narave,

4.  Pohorje kot krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, pomembno na nacionalni ravni,

5.  širše območje naselja Lovrenc na Pohorju kot območje izredne naselbinske kulturne dediščine,

6.  območje občine kot potencialno območje za turistično rekreacijske dejavnosti zimskega, gorskega, sonaravnega in ekološkega turizma,

7.  območje občine kot območje lesno proizvodnih gozdov,

8.  Pohorje kot hribovsko območje, območje varovanja gozdov, območje naravnih in kulturnih kakovosti.

(4) Strateški del OPN Lovrenc na Pohorju upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega pomena, ki prostorsko vključujejo Občino Lovrenc na Pohorju, kot so Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2006 – 2013 in Regionalni razvojni program za Podravsko regijo 2007 – 2013 in Lokalni energetski koncept Občine Lovrenc na Pohorju (april 2016).

(5) Strateški del OPN Lovrenc na Pohorju upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni.

(6) Prav tako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja, ki so prikazani v Prikazu stanja prostora za Občino Lovrenc na Pohorju.

6. člen

(prostorska izhodišča)

(1) Občina Lovrenc na Pohorju se nahaja v Dravski dolini in obsega pobočja Pohorja nad dolino Drave, za katera je značilno, da so strma, zaobljena in razgibana z grapami hudourniških potokov.

(2) Občina Lovrenc na Pohorju se s površino 84,2 km2 in 3.014 prebivalci (januar 2018) uvršča med manjše slovenske občine.

(3) Dejanska raba tal na območju občine je precej enovita, saj gozdne površine zavzemajo kar 85%. Prevladujejo smrekovi gozdovi, ki so zamenjali nekdaj izkrčene jelovo-bukove gozdove. Do spremembe je prišlo zaradi izkoriščanja gozdov za pridobivanje oglja in pepelike. Kmetijskih površin je malo, predvsem so skoncentrirane na osrednjih in severnih nižinskih predelih občine.

(4) V občini je sedem naselij: Činžat – del, Kumen, Lovrenc na Pohorju, Puščava, Rdeči breg – del, Recenjak in Ruta – del. Naselje Lovrenc na Pohorju je občinsko središče s funkcijami lokalnega središča.

(5) Prebivalstvo v občini od leta 1991 počasi pada, indeks staranja se je v zadnjih letih postopno povečeval in je presegel slovensko povprečje. Izobrazbena struktura prebivalstva in delež delovno aktivnega prebivalstva zaostajata za povprečjem Republike Slovenije. Delež kmečkega prebivalstva in stopnja registrirane brezposelnosti sta večji od povprečja v Sloveniji.

(6) V občini primanjkuje delovnih mest. Zaradi tega in zaradi izvajanja posameznih dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno preskrbo in funkcije na območju občine, se celotno območje občine gravitacijsko navezuje na medobčinsko središče Ruše in na nacionalno središče mednarodnega pomena - Maribor.

7. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1) Občina Lovrenc na Pohorju je povezana:

·  s sosednjimi občinami na področju infrastrukturnih omrežij: prometna navezanost, oskrba s pitno vodo, preskrba z električno energijo, telekomunikacijske povezave;

·  z občinami na področju Pohorja pri promociji in vzpostavitvi projektov turizma;

·  z občino Ruše in Mestno občino Maribor pri dopolnjevanju z dejavnostmi, ki jih občina nima ali ne zadovoljujejo njenih potreb – sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti.

8. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

(1) Ob upoštevanju navedenih izhodišč so splošni cilji prostorskega razvoja Občine Lovrenc na Pohorju enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v naslednje vsebinske skupine:

·  skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj;

·  skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z optimalno zasnovo poselitve;

·  optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru;

·  prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti občinskega središča in oskrbnega središča;

·  dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij;

·  preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora;

·  prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje;

·  ohranjanje in varovanje okolja ter kulturne dediščine z možnostjo vključevanja teh dobrin v gospodarski razvoj občine;

·  doseganje razvojnih ciljev s področja kmetijstva, turizma in prostočasnih dejavnosti ob hkratnem zagotavljanju varstva zavarovanih območij, naravnih vrednot ter celostnem ohranjanju biotske raznovrstnosti.

(2) Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru je občina kot prednostne določila naslednje cilje prostorskega razvoja:

·  zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev stanovanjskih dejavnosti v občinskem središču, kamor bo usmerjen razvoj poselitve v občini;

·  zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev centralnih dejavnosti v občinskem središču;

·  zagotovitev prostorskih pogojev za ureditev turističnih poti in kolesarskih stez;

·  zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev sekundarnih in terciarnih - proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v občini;

·  zagotovitev prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij v občini - rekonstrukcija in izgradnja vodovodnega omrežja, rekonstrukcija in izgradnja delov prometnega omrežja;

·  zagotovitev prostorskih pogojev za varstvo okolja v občini - gradnja kanalizacijskega omrežja in sistema manjših individualnih enot čiščenja ali možnost čiščenja odpadnih vod z odvozom na centralno čistilno napravo;

·  zagotovitev infrastrukturne dostopnosti potencialnih turističnih območij z gradnjo ustrezne infrastrukture na območjih, ki so primerna za sonaravni turizem ter rekreacijo, primerno zavarovanje in označevanje območij kulturne dediščine in drugih turističnih točk ter zagotovitev dostopa tudi posebnim družbenim skupinam (starejši, ljudje z omejenimi fizičnimi in avdiovizualnimi zmožnostmi);

·  zagotavljanje kvalitetnega bivalnega okolja z vključevanjem kulturne dediščine v urejanje naselij.

2. 2.  ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE LOVRENC NA POHORJU

9. člen

(vsebina zasnove prostorskega razvoja občine)

(1) V zasnovi prostorskega razvoja Občine Lovrenc na Pohorju se na osnovi prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora ter razvojnih teženj in možnosti določijo:

·  prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti,

·  omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij,

·  temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji;

·  druga za občino pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, površinske vode ter

·  urbana središča, za katera je potrebna izdelava urbanističnega načrta.

(2) Zasnova prostorskega razvoja je prikazana na karti 1 v grafičnem delu strateškega dela OPN Lovrenc na Pohorju.

10. člen

(prednostna območja za razvoj)

(1) Občina je po prioriteti razvojnih ciljev, za katere mora zagotoviti prostorske pogoje, območje Občine Lovrenc na Pohorju razdelila na prednostna območja za razvoj poselitve in na prednostna območja za razvoj ostalih dejavnosti.

11. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve)

(1) Prednostno območje, v katerega bo občina usmerjala razvoj poselitve, je območje občinskega središča. Druga prednostna območja za razvoj poselitve so območja, ki funkcijsko in oblikovno zapolnjujejo vrzeli med stavbnimi zemljišči ali nadaljujejo obcestno poselitev – območja ohranjanja ali zmernega razvoja poselitve. Vsa ostala območja so območja odprtega prostora s pretežno gozdarsko in ekstenzivno kmetijsko dejavnostjo ter manjšim pojavom avtohtone poselitve.

(2) Prednostno območje za razvoj poselitve za potrebe centralnih dejavnosti je občinsko središče Lovrenc na Pohorju. V ostalih naseljih se posamezne centralne dejavnosti tega tipa lahko pojavljajo kot spremljajoče in dopolnilne dejavnosti.

(3) Prednostno območje za razvoj poselitve za potrebe proizvodnih dejavnosti je že obstoječe proizvodno območje, ki se nahaja na severovzhodu občinskega središča Lovrenc na Pohorju med regionalno cesto R III Ruta – Pesek in potokom Radoljna – območje za razvoj proizvodnih dejavnosti.

(4) Širitev obstoječih kmetij in kmetijskih proizvodnih obratov (farme, rastlinjaki …) v naseljih je možna le, če so zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji.

(5) Prednostno območje za razvoj poselitve za posebne dejavnosti, namenjenih vodnemu, obvodnemu in sonaravnemu turizmu, je območje celotne občine, še posebej pa v Dravski dolini.

(6) V prednostna območja za razvoj poselitve bo občina usmerjala tudi umestitev in urejanje površin za šport in rekreacijo ter ostalih zelenih površin v občinskem središču Lovrenc na Pohorju, ter ostalih večjih naseljih.

12. člen

(prednostna območja za razvoj ostalih dejavnosti)

(1) Občina Lovrenc na Pohorju opredeljuje gozdarstvo in ekstenzivno kmetijstvo kot primarno dejavnost za ohranjanje kulturne krajine na celotnem območju občine.

(2) Občina Lovrenc na Pohorju opredeljuje območje hidroelektrarne Ožbalt in drugih manjši hidroelektrarn kot območje pridobivanja električne energije. Potencialno območje za razvoj okoljske infrastrukture je območje proizvodne cone, kjer se nahaja čistilna naprava.

(3) Območje ob reki Dravi z obrežnim prostorom je potencialno področje za umestitev vodnega in obvodnega turizma, medtem ko je celotno območje občine potencialno območje za razvoj sonaravnega turizma.

13. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1) Osrednje naselje na območju občine, z vlogo gospodarskega, zaposlitvenega, izobraževalnega in kulturnega središča je naselje Lovrenc na Pohorju, ki je po funkciji naselij občinsko središče, po SPRS opredeljeno kot lokalno središče. Naselje ima poleg primarnih razvite tudi sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti za opravljanje funkcij občinskega središča.

(2) Ostala naselja v občini (Činžat, Kumen, Puščava, rdeči breg, Recenjak in Ruta) so funkcijsko manj pomembna in opravljajo le nekatere osnovne funkcije za prebivalstvo.

14. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1) Naselja v Občini Lovrenc na Pohorju se prometno povezujejo med seboj in navezujejo na občinsko središče ter na pomembnejša središča izven občine s cestnim prometnim omrežjem.

(2) Najpomembnejši cestni prometni povezavi v občini sta regionalni cesti R-III-701 Ruta – Pesek in R-III-705 Ruše - Puščava, ki se funkcionalno navezujeta na lokalne ceste in javne poti.

(3) Železniška proga Maribor – Prevalje – d.m. predstavlja pomembno prometno in gospodarsko povezavo na območju Dravske doline.

(4) Celotna poselitev občine je preko državne ceste ali preko lokalnih in gozdnih cest dobro povezana z občinskim središčem in ostalimi pomembnejšimi središči izven občine.

15. člen

(druga pomembna območja)

(1) V zasnovi prostorskega razvoja Občine Lovrenc na Pohorju so upoštevana tudi druga pomembna območja, kot so območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora ter površinske vode.

16. člen

(urbanistični načrt)

(1) Razvoj občinskega središča Lovrenc na Pohorju je natančneje opredeljen v urbanističnem načrtu za to naselje.

2. 3.  ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA

17. člen

(gospodarska javna infrastruktura)

(1) V zasnovi gospodarske javne infrastrukture so, ob upoštevanju usmeritev prostorskega razvoja Občine Lovrenc na Pohorju, prikazana obstoječa in načrtovana omrežja in objekti državnega in regionalnega pomena ter pomembnejša obstoječa omrežja in objekti lokalnega pomena. Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana na karti 2 v grafičnem delu strateškega dela OPN Lovrenc na Pohorju.

18. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Prometno omrežje v občini je sestavljeno iz:

1.  cestnega prometnega omrežja (regionalna cesta R III – 701 v smeri Ruta – Pesek in regionalna cesta R III 705 Ruše – Puščava ter kategorizirane občinske ceste (lokalne ceste in javne poti) in nekategorizirane ceste oziroma ceste, ki v prostoru nimajo povezovalne funkcije. Sestavni del dostopnih poti so tudi gozdne ceste. V cestno prometno omrežje je uvrščen tudi sistem javnih površin za mirujoči promet;

2.  železniškega omrežja (železniška proga Maribor – Prevalje – d.m.).

(2) Prioriteta občine na področju cestnega omrežja bo dobra prometna povezava celotnega območja občine z občinskim središčem Lovrenc na Pohorju in sosednjimi občinami ter urejanje in posodabljanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja, kot so:

1.  državne ceste skozi naselja,

2.  otežene prometne navezave in dostopi zaradi naravnih nesreč ali slabih prometnih povezav,

3.  priključki cest nižjih kategorij, tudi poljskih in gozdnih cest, in dostopi na zemljišča.

(3) Predvidena je ureditev državnih cest:

1.  modernizacija državne ceste RT-930/7065 od stac. 1.470 do 2.670,

2.  rekonstrukcija ceste R3-701/1270 od stac. 0 do 16.560.

(4) Kolesarske poti v občini potekajo po javnih cestah, okoli Lovrenca, Činžata, Recenjaka, Kumna in Rdečega Brega ter Rute. Občina Lovrenc na Pohorju bo v povezavi s sosednjimi občinami spodbujala nadaljnji razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti – tako v območju razvoja turizma (kot oblika dodatne ekološko naravnane turistične ponudbe k predvideni turistično rekreacijski ponudbi), kakor tudi v ostalih območjih občine. Predvidena je izgradnja Dravske kolesarske poti, ki je del projekta državne kolesarske povezave D3.

(5) Javni potniški promet poteka samo po regionalni cesti in je v upadanju. Občina bo usmerjala javni potniški promet v racionalizacijo povezav in zagotavljanje fizičnega povezovanja javnih prometnih podsistemov (javni prevoz skupaj s šolskimi prevozi). Hkrati bo javni potniški promet usmerjala v zagotavljanje dnevne dostopnosti pomembnejših zaposlitvenih središč ter središč, v katerih občani zadovoljujejo funkcije, ki jih sama občina na svojem območju ne izvaja (šolanje na srednji in višji stopnji, zdravstvena oskrba na sekundarni ravni ipd.). Občina bo podpirala modernizacijo železniške proge in izboljšanje varnosti v križanjih železniškega prometa z državnim in lokalnim cestnim omrežjem.

(6) Območje Občine Lovrenc na Pohorju se ne nahaja v vplivnem območju katerega od slovenskih letališč, glede na obstoječo in predvideno mrežo letališč v Republiki Sloveniji.

19. člen

(elektronske komunikacije)

(1) Elektronsko komunikacijsko omrežje v občini sestavljajo fiksno in mobilno prizemno omrežje.

(2) Občina bo usmerjala razvoj elektronskih komunikacijskih omrežij v sodobne tehnološke procese in organizacijske tokove ter bo v okviru svojih pristojnosti pospeševala gradnjo elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture na celotnem območju občine.

20. člen

(energetska infrastruktura)

(1) Občina bo usmerjala (s predlogi in dogovorom z upravljavcem) prenosno omrežje in naprave za proizvodnjo električne energije na svojem območju v:

1.  ohranjanje in posodabljanje obstoječih omrežij (visokonapetostni daljnovod DV 2x110 kV Vuhred - Pekre in  2x110 kV Ožbalt - Pekre;

2.  ohranjanje in posodabljanje obstoječih objektov za proizvodnjo električne energije, vključno s spremljajočimi objekti, kot so priključne in razdelilne transformatorske postaje in drugimi spremljajočimi objekti;

3.  gradnjo novih objektov in naprav za proizvodnjo električne energije skupaj z objekti in napravami za priključevanje, prenos in distribucijo omrežij, če bo izkazana potreba na območju občine ter zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji.

(2) Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja bo občina skupaj z upravljavci usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječih zmogljivosti, s ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine.

(3) Na območju občine se nahaja objekt za pridobivanje električne energije državnega pomena – HE Ožbalt in štiri manjše HE, ena na potoku Radoljna in dve na Lamprehtovem potoku in ena na potoku Plešiščica. Gradnja novih malih hidroelektrarn (MHE) na območju občine ni dopustna.

(4) Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala možnosti uporabe alternativnih virov energije, ki so prijaznejši okolju (biomasa, eko-derivati, sončna energija, geotermalna energija).

(5) Občina bo ravnanje z energijo usmerjala v zmanjšanje porabe energije v skladu s predvidenimi ukrepi Lokalnega energetskega koncepta in podpirala povečanje uporabe tistih obnovljivih in okolju prijaznejših virov energije, ki jih je mogoče ekonomično energetsko izkoriščati na območju občine. To so lesna biomasa – tudi bioplin v manjših sistemih (za lastne potrebe), eko-derivati, energija vode in sončna energija (zlasti na večjih objektih ali kot dopolnilna dejavnost na kmetijah).

(6) Na območju občine ni plinovodnih omrežij za prenos in oskrbo z zemeljskim plinom.

21. člen

(oskrba z vodo)

(1) Območje Občine Lovrenc na Pohorju ima eno oskrbovalno območje, ostali prebivalci se oskrbujejo individualno iz lastnih zajetij ali skupnih zajetij za preskrbo z vodo.

(2) Razvoj obstoječega omrežja za preskrbo s pitno vodo bo Občina Lovrenc na Pohorju usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječega omrežja, s ciljem zagotavljanja zadostnih količin zdrave pitne vode za vsako gospodinjstvo.

(3) Spodbuja se:

·  se varčno in smotrno rabo pitne vode;

·  obnova in rekonstrukcija vodovodnih cevovodov iz kvalitetnih materialov v sočasnih s posegih z drugimi programi v prostoru ter skupnih akcijah izgradnje komunalne infrastrukture;

·  regionalno povezovanje med vodovodnimi sistemi, vzpostavitev dodatne kontrole, nadzora ter varovanja vodnih virov in porabnikov.

22. člen

(čiščenje in odvajanje odpadnih voda)

(1) Občina Lovrenc na Pohorju bo kot prioritetni cilj na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda podpirala pospešeno dograjevanje omrežja za zbiranje in odvajanje odpadnih voda v območjih naselij (na območjih strnjenih površin) in na območjih proizvodnih površin, v skladu z izhodišči SPRS.

(2) V delih naselja Lovrenc in območju pojava razpršene poselitve, kjer priključitev na kanalizacijsko omrežje zaradi ekonomske neopravičenosti ne bo zagotovljena, bo občina dovoljevala zbiranje odpadne vode v individualnih sistemih za zajem odpadne vode in odvoz greznične blatenice na čistilno napravo ali manjše individualne sisteme čiščenja odpadne vode.

(3) Občina bo v območjih zajemanja odpadnih voda usmerjala komunalne odpadne vode v čiščenje na obstoječi čistilni napravi, enako industrijske odpadne vode po predhodnem očiščenju do predpisane stopnje, meteorne odpadne vode z območij možnega onesnaženja, pa pred izpustom v vodotoke ali ponikalnice speljala preko posebnih naprav za predčiščenje (lovilci olj ipd.).

23. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Občina bo skrbela za organizirano ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov in  njihovo odlaganje na urejenem odlagališču. Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov se nahaja v naselju Lovrenc na Pohorju. Občina bo zagotavljala prostor za potrebno aktivno in pasivno ločeno zbiraje odpadkov.

(2) V občini ni predvidenih objektov za obdelavo in odstranjevanje odpadkov.

(3) V organizirano zbiranje in odvoz odpadkov je vključena celotna občina.

2. 4.  ZASNOVA POSELITVE Z DOLOČITVIJO OBMOČIJ NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE IN RAZPRŠENE POSELITVE

24. člen

(določitev območij naselij)

(1) Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve in razpršene gradnje so prikazana na karti 3 strateškega dela občinskega prostorskega načrta.

(2) Območja naselij so območja, ki zajemajo več kot 10 strnjeno zgrajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami.

25. člen

(določitev območij naselij s priključitvijo razpršene gradnje)

(1) V Občini Lovrenc na Pohorju ni sanacijskih območij pojava razpršene gradnje, ki bi jih občina priključila k obstoječim naseljem, ali s sanacijo oblikovala kot nova naselja.

26. člen

(določitev območij razpršene poselitve)

(1) Za Občino Lovrenc na Pohorju je značilen pojav poselitve nizke gostote, ki služi kmetijski dejavnosti s stanovanjskimi stavbami, gospodarskimi poslopji in dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju in je opredeljen kot avtohtona poselitev. Avtohtona razpršena poselitev se pojavlja na celotnem območju občine.

2. 5.  USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE

2.5.1.  Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo

27. člen

(usmeritve za razvoj poselitve)

(1) Občina Lovrenc na Pohorju bo razvoj naselja Lovrenc na Pohorju prvenstveno usmerjala v notranji razvoj s pozidavo nepozidanih površin ter boljšim izkoriščanjem in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin v območjih obstoječih naselij in s tem varovala kmetijska proizvodna zemljišča kot naravne vire v občini, hkrati pa zmanjševala stroške dodatnega opremljanja stavbnih zemljišč.

(2) Občina Lovrenc na Pohorju bo zaradi prostorskih omejitev naselij zaradi varovanja naravnih virov in razgibanega reliefa, usmerjala v notranji razvoj naselij s pozidavo nepozidanih površin ter boljšim izkoriščanjem in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin v območjih obstoječih naselij. Občina predvideva manjše širitve naselja Lovrenc na Pohorju zaradi funkcionalnega ali oblikovnega zaokroževanja naselja ter manjših širitev dejavnosti.

(3) Večje širitve stanovanjskih območij so predvidene v občinskem središču, za potrebe turistične dejavnosti pa tudi v naselju Ruta.

(4) V območjih razpršene poselitve izven območij naselij so dovoljene le funkcionalne in oblikovne zapolnitve, manjše širitve obstoječih dejavnosti avtohtonega značaja ter umestitev tistih objektov, katerih dejavnost je motečega značaja v večjih strnjenih naseljih – objekti industrijske kmetijske proizvodnje, prestavitev kmetij, zagotavljanje kvalitete bivanja in zadovoljevanje funkcij območja v območjih avtohtone poselitve.

(5) V Občini Lovrenc na Pohorju ni načrtovanih celovitih prenov naselij.

28. člen

(razvoj dejavnosti v naseljih)

(1) V naseljih podeželskega tipa prevladuje bivanje, primarne dejavnosti kmetijstva ter spremljajoče storitvene, služnostne in obrtne dejavnosti. Le naselje Lovrenc na Pohorju opravlja poleg teh dejavnosti še določene centralne družbene in poslovne dejavnosti ter proizvodne dejavnosti, ki so pogojene s funkcijo občinskega središča. V občinskem središču je predvidena nadaljnja širitev teh dejavnosti.

(2) Obstoječe oskrbne, storitvene in proizvodne dejavnosti v naseljih naj bi zadovoljevale le potrebe naselja ali ožjega območja občine, nove dejavnosti pa naj bi občina umeščala v zato določena razvojna območja.

(3) Dejavnost kmetijstva s stanovanjsko gradnjo, gospodarskimi poslopji in dopolnilnimi dejavnostmi bo občina umeščala v tiste dele naselij, kjer je delež te dejavnosti v večini in v odprto krajino, kjer ta dejavnost pogojuje avtohtoni vzorec poselitve. Širitev kmetij v naseljih bo občina podpirala le v primerih, ko so za to zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji. V nasprotnem primeru pa bo potrebna premestitev kmetij na rob naselja ali v posebej določena območja, kjer bodo zagotovljene dolgoročne površine za širitev kmetij.

(4) Centralne dejavnosti bo občina usmerjala v občinsko središče.

(5) Proizvodne in gospodarske dejavnosti bo občina še dalje usmerjala na območje obstoječe proizvodne cone, med regionalno cesto Ruta – Pesek in potokom Radoljna.

(6) Posebne dejavnosti turizma bo občina usmerjala v obstoječe območje Pohorja, reke Drave in naselja Ruta (domačija Korman), kjer se predvideva graditev turistično – kmetijskega kompleksa. Športne aktivnosti bo občina usmerjala na območje namenjeno športnim aktivnostim v občinskem središču.

29. člen

(ohranjanje območij razpršene poselitve)

(1) Občina bo usmerjala prostorski razvoj v ohranjanje razpršene poselitve, v kolikor bo dejavnost teh enot ohranjala poselitev območja in bistveno prispevala k ohranjanju videza kulturne krajine.

30. člen

(urbanistično oblikovanje naselij)

(1) Občina Lovrenc na Pohorju bo usmerjala urbanistično oblikovanje naselja Lovrenc na Pohorju v ohranjanje tradicionalnega vzorca poselitve.

(2) Razvoj naselij bo občina usmerjala v nadaljevanje dosedanjega tipa urbanizacije naselja. V območjih, kjer funkcija in dejavnosti preraščajo osnovno dejavnost naselja, pa v kvalitetno nadgradnjo te urbanizacije.

(3) Orientacija in oblikovanje novih objektov, postavitev prostorskih dominant in oblikovanje javnih površin v naseljih, morajo upoštevati značilnosti arhitekturne regije in arhitekturne krajine ali jih estetsko nadgrajevati.

(4) Pri večjih širitvah naselij bo občina uveljavljala enake razvojne usmeritve kot pri notranjem razvoju naselij.

(5) Razvoj naselij mora ohranjati obstoječe zelene naselbinske robove, ob predvidenih širitvah pa jih kvalitetno nadomestiti.

(6) Posamezne faze širitve naselij morajo predstavljati oblikovno in funkcijsko zaključene celote.

(7) Naselje Lovrenc na Pohorju, ki je po funkciji naselij občinsko središče, bo Občina Lovrenc na Pohorju usmerjala v nadaljnjo krepitev teh funkcij z naslednjimi predvidenimi usmeritvami:

·  širitev stanovanjskih površin s spremljajočimi dejavnosti bo občina usmerjala v severovzhodni in jugozahodni smeri naselja Lovrenc na Pohorju ob regionalni cesti Ruta – Pesek in lokalni cesti na Kumen ter v ostale proste površine namenjene širitvi stanovanjske gradnje;

·  obstoječe centralne dejavnosti se bodo razvijale severovzhodno od osnovne šole ob regionalni cesti Ruta – Pesek;

·  zelene površine za potrebe športnih in rekreacijskih dejavnosti se bodo razvijale jugozahodno od Osnovne šole Lovrenc na Pohorju, kjer se predvideva gradnja novega šolskega igrišča z atletsko stezo.

2.5.2.  Usmeritve za razvoj v krajini

31. člen

(usmeritve za razvoj v krajini)

(1) Razvoj v krajini bo občina usmerjala  v razvoj naravnih potencialov. V Občini Lovrenc na Pohorju so to gozdna zemljišča, varovalni gozd, obrečna krajina, razvojne pobude pa zajemajo tudi turizem in rekreacijo v naravnem okolju. Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane na karti 4 v grafičnem delu strateškega dela OPN.

32. člen

(razvojna območja za dejavnosti v krajini)

(1) Razvoj v krajini bo občina usmerjala v zagotavljanje ustreznega vključevanja naravnih kakovosti v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom ter skrb za varstvo okolja.

(2) Na področju gozdarstva bo Občina Lovrenc na Pohorju usmerjala dejavnosti v ohranjanje varovalnih gozdov, spodbujala bo sonaravno ter večnamensko gospodarjenje, usklajeno z načeli varstva okolja in naravnih vrednot. Hkrati bo spodbujala optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter trajno uresničevanje vseh funkcij gozda (ekološke, socialne in proizvodne).

(3) V območje krajine bo občina usmerjala tudi urejanje športno rekreacijskih površin, v kolikor te niso zagotovljene v območju naselij (smučišče južno od naselja Lovrenc na Pohorju) ter razvoj gospodarske javne infrastrukture za povezovanje in preskrbo naselij.

(4) Pri urejanju vodotokov bo občina upoštevala naravno dinamiko porečja ter izvajala sonaravne ukrepe, ki bodo zagotavljali ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Na reguliranih vodotokih pa bo spodbujala možnost izboljšanja njihovega hidromorfološkega stanja.

(5) Pri načrtovanju območij turizma in rekreacije je potrebno zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Razvoj turizma bo občina spodbujala na celotnem območju občine.

(6) Oblike rekreacije, ki zahtevajo večje površine, večje gradbene posege in predstavljajo večje možnosti onesnaževanja je potrebno načrtovati izven naravno bolj ohranjenih območij ter območij, ki so občutljiva za onesnaženje (vodotoki). V območjih z naravnimi kakovostmi je potrebno načrtovati prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju.

33. člen

(posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti)

(1) Občina bo kot posebne krajinske vrednote varovala območja vrednejših delov krajine, ki so zaradi svojih posebnosti ali enkratnosti opredeljena kot naravne vrednote in zavarovana območja narave.

(2) Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oz. dejavnosti, ki bi te procese lahko sprožile. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. Celotna občina Lovrenc na Pohorju, z izjemo ožje doline ob Dravi, spada med erozijska območja.

(3) V Občini Lovrenc na Pohorju ni posebnih požarno ogroženih območij in drugih posebnih območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

34. člen

(poplavna območja, območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter območja za potrebe obrambe)

(1) Zemljišča s strmejšim nagibom in hudourniška območja vodotokov so površine z erozijskimi pojavi, na katerih se pojavljajo pobočni premiki in plazljivost terena. Občina bo usmerjala širitev poselitve izven teh območij.

(2) V občini so požarno ogrožena območja veliki gozdni sestoji, ki se v nekaterih območjih prepletajo s kulturno krajino. Občina bo usmerjala širitev poselitve izven teh območij.

(3) Območja zaščite in reševanja določi občinski načrt zaščite in reševanja. Na teh območjih, ki so primarno namenjena za druge potrebe, bo občina v primeru izrednih razmer zagotavljala izključno rabo teh površin za namene zaščite in reševanja:

1.  za pokop večjega števila ljudi – območje pokopališča v naselju Lovrenc na Pohorju,

2.  za odlaganje ruševin – opuščeni kamnolom na Kumnu,

3.  območja za evakuacijo prebivalstva – območje šole in prireditvenega centra.

(4) Na območju Občine Lovrenc na Pohorju ni območij in objektov, namenjenih potrebam obrambe.

2.5.3.  Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

35. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1) V strateškem delu občinskega prostorskega načrta so po izhodiščih in usmeritvah zasnove razvoja poselitve, razvoja krajine ter zasnove gospodarske javne infrastrukture, določene usmeritve za določitev osnovne namenske rabe zemljišč za stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča.

(2) Usmeritve za določitev namenske rabe prostora so prikazana na karti 5 v grafičnem delu strateškega dela OPN.

36. člen

(stavbna zemljišča)

(1) Občina Lovrenc na Pohorju je kot stavbna zemljišča v namenski rabi prostora opredelila vse pozidane in nepozidane površine v naselju Lovrenc na Pohorju, v prostorsko ločenih poselitvenih enotah dejavnosti vezanih na poselitev in v enotah avtohtone poselitve. Posebna kategorija stavbnih zemljišč, ki so del naselij ali samostojne enote izven naselij, pa niso namenjena pozidavi, so zelene površine in nekatere površine gospodarske javne infrastrukture.

(2) Kot stavbna zemljišča so opredeljena tudi zemljišča, za katera je bil na osnovi predhodnih prostorskih aktov izdan upravni dokument, ki gradnjo objektov še dovoljuje.

(3) Kot stavbna zemljišča so opredeljena tudi funkcionalna zemljišča posameznih legalnih objektov v območjih avtohtone razpršene poselitve ter površine javne gospodarske infrastrukture, ki zahtevajo izključno rabo površine, ki se v izvedbenem delu OPN prikazujejo kot kmetijska, gozdna in druga zemljišča.

(4)  Stavbna zemljišča so tudi zemljišča, na katerih so bili zgrajeni objekti pred letom 1967, ki še vedno obstajajo in so na predpisan način evidentirani v zemljiškem katastru.

37. člen

(kmetijska zemljišča)

(1) Občina Lovrenc na Pohorju je kot kmetijska zemljišča opredelila površine, na katerih se izvaja dejavnost kmetijstva.

(2) Po proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, osončenja in reliefne oblikovanosti, je občina zemljišča opredelila kot najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča.

(3) Med najboljša kmetijska zemljišča se uvrščajo površine, ki imajo visok ali dober proizvodni potencial na ravninskih, dobro odcednih tleh. Večina takšnih zemljišč se nahaja v RPE naseljih Lovrenc na Pohorju, Činžat, Kumen in Rdeči Breg.

(4) Druga kmetijska zemljišča so kmetijska zemljišča s slabšim proizvodnim potencialom, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo, imajo pa pomembno vlogo pri oblikovanju kulturne krajine in krajinskega pejsaža.

(5) V kmetijska zemljišča v odprtem prostoru so uvrščene tudi ostale rabe zemljišč, kot so:

1.  vodna zemljišča manjših vodotokov v območju kmetijske krajine, zajeta v pretežno rabo območja;

2.  površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v območju kmetijske krajine, zajeta v pretežno rabo.

Poseben status imajo kmetijska zemljišča, ki so v območju urbanističnega načrta predvidena za dolgoročno širitev poselitve (EUP LP27, LP29 in OP13), trenutna kmetijska raba pa je prilagojena obstoječi poselitvi.

38. člen

(gozdna zemljišča)

(1) Kot gozdna zemljišča so opredeljena vsa območja porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem s katerokoli gozdno funkcijo, če le-ta niso zaradi zaščite ali druge funkcije uvrščena v zelene površine. Kot gozd so opredeljene tudi površine v zaraščanju, ki so dobile status gozda. V gozdovih se ohranjajo ekološka, socialna in proizvodna funkcija. Območje občine Lovrenc na Pohorju ima 85 % gozdnih zemljišč.

(2) V gozdna zemljišča v odprtem prostoru se uvrstijo tudi ostale rabe zemljišč, kot so:

1.  vodna zemljišča manjših vodotokov v gozdnih območjih krajine, zajeta v pretežno rabo območja,

2.  površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v gozdnih območij krajine, zajete v pretežno rabo območja.

(3) Občina bo v gozdna zemljišča usmerjala dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem področju in s predpisi o varovanju in ohranjanju gozdov.

39. člen

(vodna zemljišča)

(1) Občina bo kot vodna zemljišča površinskih celinskih voda opredelila zemljišča reke Drave, na katerih je voda trajno prisotna, vodna zemljišča ostalih vodotokov pa opredelila po veljavnem parcelnem stanju teh vodotokov v zemljiškem katastru. Pri poseganju v prostor na ostala vodna zemljišča, na katerih je voda trajno ali občasno prisotna, ki v namenski rabi niso opredeljena kot vodna zemljišča, ampak so zajeta v pretežno namensko rabo posameznega območja, je potrebno upoštevati dejansko stanje na terenu ter vodotoke in stoječe celinske vode obravnavati kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.

(2) Vodna zemljišča se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.

40. člen

(druga zemljišča)

(1) Kot druga zemljišča se opredelijo zemljišča namenjena pridobivanju mineralnih surovin, območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja za potrebe obrambe in ostala zemljišča, ki jih ni mogoče uvrstiti v eno izmed osnovnih namenskih rab prostora (ki jih ni mogoče uvrstiti v območje stavbnih zemljišč, kmetijskih zemljišč, gozdnih zemljišč ali vodnih zemljišč).

2.5.4.  Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

41. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Prostorski izvedbeni pogoji se določijo za celotno območje občine. Prostorski izvedbeni pogoji določajo vrste dopustnih posegov v prostor in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih enotah urejanja glede na osnovno ali podrobnejšo namensko rabo ter ostale značilnosti prostora (območja kulturne dediščine, območja varovanja narave ipd.).

(2) Občina Lovrenc na Pohorju bo določila prostorske izvedbe pogoje za poseganje v prostor tako, da bo v vsaki enoti urejanja, ki se določi z ozirom na osnovno ali podrobnejšo  namensko rabo ter ostale značilnosti prostora, nedvoumno določeno:

1.  namembnost in vrsta posegov v prostor,

2.  lega objektov in ureditev v prostoru,

3.  velikost objektov in ureditev v prostoru,

4.  oblikovanje zemljišč za gradnjo objektov in ureditev v prostoru,

5.  parcelacija objektov in ureditev v prostoru,

6.  priključevanje objektov in ureditev na gospodarsko javno infrastrukturo,

7.  upoštevanje varstvenih in varovalnih režimov v prostoru,

8.  upoštevanje varovanja zdravja pri gradnji objektov in ureditev v prostoru.

(3) Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor bo občina upoštevala izhodiščno stanje ter usmeritve, ki izhajajo iz strateškega dela OPN Lovrenc na Pohorju in opredeljujejo prostorski razvoj občine.

3.  IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

3. 1.  DOLOČITEV ENOT UREJANJA PROSTORA IN PODROBNRJŠE NAMENSKE RABE PROSTORA

42. člen

(enote urejanja prostora)

(1) Območje Občine Lovrenc na Pohorju je za izvajanje določb izvedbenega dela OPN razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) po kriteriju enake pretežne namenske rabe prostora in enakih prostorskih izvedbenih pogojev v posamezni enoti.

(2) Označevanje EUP:

·  EUP so za območja naselij označene z dvočrkovno oznako posameznega naselja, ki izhaja iz imena naselja po registru prostorskih enot in zaporedne številke enote (npr. LP01),

·  EUP za odprti prostor so označene z oznako OP in zaporedno številko (npr. OP01).

(3) Naselja in druga za občino pomembna območja poselitve v občini Lovrenc na Pohorju so razdeljena na naslednje EUP:

(4) Odprti prostor v Občini Lovrenc na Pohorju je razdeljen na naslednje EUP:

(5) Območja EUP so prikazana v grafičnem delu OPN, in sicer v izvedbenem delu na karti 3: »Prikaz območij enot urejanja prostora ter osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora« ter na karti 4: »Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture«.

43. člen

(območja namenske rabe prostora)

(1) Za celotno območje občine je v skladu s predpisi določena osnovna namenska raba prostora, ki izhaja iz strateškega dela prostorskega načrta. Območje Občine Lovrenc na Pohorju se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:

·  območja stavbnih zemljišč,

·  območja kmetijskih zemljišč,

·  območja gozdnih zemljišč in

·  območja voda.

(2) Na območjih, kjer je v skladu s predpisi določena podrobnejša namenska raba prostora, je podrobnejša namenska raba prostora izhodišče za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v enotah urejanja prostora.

(3) Manjše površine podrobnejše namenske rabe, ki se pojavljajo ob pretežni namenski rabi znotraj posamezne enote urejanja prostora, zlasti prometne površine in urbane zelene površine, so podrejene razvoju pretežne dejavnosti znotraj posamezne enote.

(4) Vrste namenskih rab na območju Občine Lovrenc na Pohorju (oznaka in opis):

SS  stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi;

SB  stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin);

SK  površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju ter tudi spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim;

CU osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje;

CD druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj;

IP  površine za industrijo, ki so namenjene industrijskim dejavnostim ter tudi spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim;

IG  gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter tudi spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim;

BT površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev;

ZS  površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem,

ZD druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oz. drugo funkcijo;

ZK  pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle;

PC  površine cest;

PŽ  površine železnic;

PO ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (npr. mejni prehodi, prometni terminali, večja postajališča avtobusnega in železniškega prometa);

E  območja energetske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike;

O  območja okoljske infrastrukture, namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki;

A  površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja);

K1  najboljša kmetijska zemljišča;

K2  druga kmetijska zemljišča;

G  gozdna zemljišča;

VC celinske vode.

(5) Območja namenske rabe prostora so prikazana v grafičnem delu OPN, in sicer v izvedbenem delu na karti 3: »Prikaz območij enot urejanja prostora ter osnovne oz. podrobnejše namenske rabe«.

3. 2.  PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

3.2.1.  Skupni prostorski izvedbeni pogoji

44. člen

(namembnost in vrste objektov, vrste posegov v prostor, dopustne dejavnosti)

(1) Glede na namen je v posamezni EUP dopustno graditi vrste objektov, določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Občine Lovrenc na Pohorju (v nadaljevanju: Priloga 1). V Prilogi 2 k Odloku o OPN Občine Lovrenc na Pohorju (v nadaljevanju: Priloga 2) pa so določene vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustne v posamezni EUP. Priloga 2 določa tudi vzdrževalna dela, dopustna v posameznih EUP.

(2) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljenih v prvem odstavku tega člena skladno z namensko rabo prostora.

(3) V EUP so v skladu z namensko rabo prostora dopustne naslednje vrste gradenj:

1.  gradnja novih objektov (obsega gradnjo novega objekta, dozidavo obstoječega objekta, nadzidavo obstoječega objekta, izvedbo del, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta),

2.  rekonstrukcija objektov,

3.  odstranitev objektov in gradnjo novega objekta kot nadomestnega objekta za obstoječi objekt,

4.  odstranitev objektov,

5.  gradnjo omrežij in naprav GJI, če so opredeljene v Prilogi 1 in Prilogi 2 k OPN,

v kolikor niso v nasprotju s podrobnejšimi PIP-po posameznih enotah urejanja prostora.

(4) Poleg dopustnih vrst gradenj so znotraj parcele, namenjene gradnji, dopustna tudi dela za ureditev okolice objektov, ki niso gradnja. Prostorski izvedbeni pogoji za urejanje okolice objektov so določeni v nadaljevanju tega odloka.

(5) Z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oz. izboljšanja pogojev obdelave je na območjih kmetijskih zemljišč dopustno izvajati agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor pod pogojem, da bodo izvedene na okolju prijazen način (obdržati žive meje in živice, posamezna drevesa, manjše gozdne površine, vodne elemente, kot so manjši opuščeni, občasno vodnati rokavi, naravna obraslost vodotokov, suhe obrasle struge vodotokov, grmovna in drevesna zatočišča za ptice v intenzivnem kmetijskem prostoru).

(6) Dopustni so drugi posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor, kot so vzdrževanje objektov ter gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Podrobnejši pogoji o drugih posegih in ureditvah so določeni v PIP-ih za posamezne EUP.

(7) Dopustne dejavnosti so opredeljene z namensko rabo površin in namembnostjo objektov, ki so kot dopustni v posameznih enotah urejanja prostora določeni v Prilogi 1 in Prilogi 2 k OPN ali pa so opredeljeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP.

(8) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v PIP-ih za posamezne EUP.

45. člen

(lega objektov in odmiki)

(1) Lega objektov pri vseh vrstah gradenj mora upoštevati obstoječo razporeditev v prostoru (obstoječo zasnovo prostora, obstoječe lege objektov v prostoru), pri čemer morebitne neustrezne lokacije obstoječih okoliških objektov ne smejo biti generator nadaljnjih neustreznih postavitev v prostor.

(2) Na neravnem terenu se objekte tako umesti v prostor, da je daljša stran objekta postavljena v smeri plastnic, razen v primeru, ko morajo objekti nadaljevati obstoječi vzorec razmestitve v skupini.

(3) Pristojni odgovorni projektant mora iz zasnove prostora in lege objektov v območju, na podlagi geodetskega načrta, določiti regulacijske črte (regulacijsko linijo, gradbeno linijo, gradbeno mejo), umestitev novih objektov pa mora upoštevati obstoječe razpoznavne regulacijske črte naselja ali dela naselja.

(4) Odmik novogradenj (glavnega oz. osnovnega objekta) od regulacijske linije, ki sovpada z linijo površine javne prometnice (kategorizirane ali nekategorizirane), s katere je dovoz na parcelo, mora upoštevati minimalno širino peš hodnika 1,2 m ali širino peš hodnika 1,2 m in še dodatni 5 m odmik za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila, če dovoz in parkiranje ni omogočeno na drugem delu parcele. Odmik novogradenj mora upoštevati tudi načrtovano rekonstrukcijo prometnice.

(5) Odmiki od regulacijskih linij prometnic višjih kategorij (državne ceste) morajo upoštevati odmike, določene v cestnoprometnih predpisih za kategorijo posamezne ceste.

(6) Dopustni so krajši odmiki od predhodno navedenih odmikov v tem členu, če zasnova prostora in lega objektov v prostoru opredeljujeta posebne lege objektov v prostoru (na primer obstoječa strnjena obcestna pozidava na krajšem odmiku od predhodno navedenih odmikov) in je večji odmik novega objekta zaradi varstvenih predpisov, terenskih razmer ali odstopanja od enovitosti zaključene poteze pozidave neizvedljiv.

(7) V kolikor zasnova prostora in lega objektov ne opredeljujeta posebne lege objektov v prostoru (gradnja na posestno mejo ali tipološki vzorec z odmiki, ki so krajši od 4 m, in je temu prilagojena parcelacija gradbenih parcel), morajo biti nove stavbe (nad in pod terenom) odmaknjene najmanj 4 m od posestne meje sosednjega lastnika. Kot oddaljenost od posestne meje se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko stavbe (npr. najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oz. konzolne konstrukcije).

(8) Dopustni so manjši odmiki od meje zemljišča sosednjega lastnika, v kolikor s tem pisno soglaša lastnik te nepremičnine (overjena pisna izjava), hkrati pa so še vedno zagotovljene varne poti, intervencijski dostop, sanitarno tehnični in požarnovarnostni pogoji ter ni prizadeta javna korist, če leži novogradnja ob meji odprtega javnega prostora.

(9) Objekte gospodarske javne infrastrukture je dopustno graditi do meje parcele, namenjene gradnji, pod pogoji, ki so opredeljeni pri posamezni GJi ali nezahtevnih in enostavnih objektih.

(10) Medsebojni odmiki med stavbami sosednjih lastnikov morajo zagotavljati v veljavnih predpisih določene svetlobno tehnične, požarnovarnostne, sanitarne in druge pogoje ter vzdrževanje in rabo objektov po svoji gradbeni parceli.

(11) Odmiki novih objektov od objektov in omrežij GJI morajo upoštevati varovalne odmike, ki so določeni v predpisih posameznih področij GJI.

(12) Stanovanjski objekti na kmetijah v naselju Lovrenc na Pohorju morajo biti ob javni površini, ostali objekti pa so razporejeni v notranjost parcele, razen v pozidavah, kjer objektov zaradi konfiguracije terena ni možno graditi v notranjost parcele, zaradi česar se ostali objekti raztezajo vzdolž prometnice. Pred stanovanjskim objektom in ob njem pa je ob javni površini dopustno zgraditi garažo ali nadstrešek kot nezahtevni objekt za lastne potrebe, če bo tak objekt v predhodno navedenih odmikih odmaknjen od regulacijske linije, sovpadajoče z linijo površine javne prometnice.

(13) V kolikor je za območje značilen vzorec lege objektov s postavitvijo krajše stranice objekta na obcestno gradbeno linijo, ga mora upoštevati tudi orientacija novogradnje v EUP.

(14) Stavbe na stavbnih in ostalih zemljiščih v območju gozda ali ob meji gozdnega prostora morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega sestoja, vsi ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki je po namenski rabi gozd vsaj 1 m. Če ureditve na kmetijskih zemljiščih ob robu gozda zahtevajo objekte, morajo biti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba. V projektni dokumentaciji je dopustno opredeliti tudi manjši odmik od gozdnega sestoja, če je v projektnih pogojih ali predhodnem soglasju k posegu, ki ga je izdal Zavod za gozdove Slovenije, ugotovljeno, da manjši odmik ne bo povzročil negativnega vpliva na gozdni rob oz. na funkcije gozdov in gozdnega prostora. Z manjšim odmikom se mora strinjati tudi lastnik gozda.

(15) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP.

(16) Na manjših območjih notranjega razvoja v EUP, kjer bi se izvedla zgostitev pozidave brez predhodne izdelave OPPN (takšni primeri so opustitev kmetije in namesto nje gradnja stanovanjskih in drugih objektov ali preusmeritev kmetije, zapolnitve vrzeli ali zaključena pozidava, kjer bi v vseh predhodno navedenih primerih nastalo manj kot 8 gradbenih parcel na površini, manjši od 80 arov), morajo investitorji predhodno zagotoviti izdelavo elaborata sprejemljivosti posega – lokacijski preizkus iz katerega občina ugotovi skladnost posega s svojim prostorskim aktom. Lokacijski preizkus mora podati sprejemljivo zasnovo za:

1.  prometno ureditev območja z navezavo na obstoječo omrežje,

2.  energetsko in komunalno ureditev s priključki na obstoječe omrežje,

3.  povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji, proučiti je potrebno tudi možnost škodljivega vplivanja na soseščino, kot je prekinitev ali poslabšanje obstoječih dostopov na zemljišča v zaledju, ter služnostnih ali drugih prometnih povezav in komunalnih povezav,

4.  pozidavo območja, vključno z ureditvijo zasebnih in skupnih zelenih površin,

5.  ločeno zbiranje odpadkov, če obstoječa mreža ekoloških otokov ne more sprejeti povečane količine odpadkov.

46. člen

(parcelacija gradbenih parcel)

(1) Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo gradbenih parcel določajo velikost in obliko parcele, namenjene gradnji. S parcelacijo se zagotovi pogoje za uporabo in vzdrževanje objektov. Parcelacija mora upoštevati:

1.  tipologijo pozidave in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele (FZ, FI, odmike od parcelnih ali posestnih mej, varovalne koridorje infrastrukture, odmike od regulacijskih črt ipd.),

2.  velikost, zmogljivost, tlorisno zasnovo objektov in namen načrtovanih objektov,

3.  krajevno značilen vzorec parcelacije, izhajajoč iz zasnove naselja, če je to osnova za kakovostno oblikovanje naselja ali njegovega dela,

4.  naravne razmere in značilnosti grajene strukture,

5.  omejitve uporabe zemljišča,

6.  možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave,

7.  možnost zagotavljanja dostopa do parcele,

8.  omogočena mora biti načrtovana raba sosednjih zemljišč.

(2) Za objekte, ki so novogradnje na parcelah, ki predhodno niso bile pozidane, in so navedeni v nadaljevanju, je dopustna naslednja velikost parcel, namenjenih gradnji:

1.  družinska hiša brez dodatnih objektov za izvajanje dejavnosti: 500 do 1.000 m2, razen v primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove gradbene parcele,

2.  vrstne ali atrijske hiše:  250 - 500 m2,

3.  počitniška hiša: na ravnem terenu od 200 – 400 m2, na nagnjenem terenu od 250 – 500 m2,

4.  pri kmečkih gospodarstvih se velikost parcele določi na podlagi velikosti gospodarskih objektov, velikosti kmetijske proizvodnje ter možnosti širjenja, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije,

5.  pri obstoječih objektih je potrebna za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor najmanjša velikost parcele v 1,5 kratniku zazidane površine objekta, dopustno je odstopanje do velikosti 1,2 kratnika zazidane površine objekta, če gradbena parcela ne dosega velikosti 1,5 kratnika površine objekta.

(3) Velikost in oblika gradbene parcele morata zagotavljati:

1.  možnost gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, če so dopustni v EUP,

2.  kadar investitor ob osnovnem objektu načrtuje dodatne dejavnosti, morata velikost in oblika parcele zagotavljati izvajanje dodatnih dejavnosti, dopustnih v EUP,

3.  ureditve manipulativnih, parkirnih in zelenih površin, ki so potrebne za nemoteno obratovanje dopustne dejavnosti,

4.  predpisane intervencijske dostope in površine za postavitev in posredovanje intervencijskih vozil,

5.  potrebne odmike za preprečitev širjenja požara ali porušitve objektov na sosednje objekte.

(4) Velikost gradbene parcele na kmetijah in velikost gradbenih parcel stanovanjskih hiš z dodatno dejavnostjo je dopustno povečati do površine, ki zagotavlja nemoteno delovanje dodatne dejavnosti ob upoštevanju določb tega člena.

(5) Površina dostopne poti od javne ceste do parcele za gradnjo se ne upošteva kot prostorska omejitev v izračunu FZ, FI in drugih kazalcih izkoriščenosti parcele.

(6) Za prepletanje dopustnih dejavnosti je potrebno s parcelacijo zagotoviti naslednje pogoje:

1.  ustrezno velikost parcele namenjene gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta,

2.  neposredno navezanost na prometno infrastrukturo (ki je lahko zagotovljena tudi preko gozdnih cest ali s služnostjo),

3.  vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje.

(7) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja o parcelaciji gradbenih parcel so določeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP.

47. člen

(velikost objektov)

(1) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo po velikosti prilagoditi tradicionalnim oz. kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici novega objekta oz. prostorske ureditve, v EUP, naselju ali širšem območju občine.

(2) Velikost stavb in drugih objektov na posamezni parceli se določa po namenu stavbe oz. objekta, velikosti parcele, pogojih o legi in zahtevanih odmikih ter mora upoštevati naslednje določbe:

1.  velikost novih stanovanjskih in ostalih stavb za dopustne dejavnosti mora upoštevati tradicionalne krajevne značilnosti gradnje objektov;

2.  dovoljena je tudi gradnja kleti (K), v kolikor to dopuščajo danosti terena;

3.  kota pritličja novogradenj ob urejeni javni površini mora biti na koti javnega prostora ali pa na kotah do največ 0,3 m nad koto javnega prostora;

4.  na nagnjenem terenu mora biti zadnja stena kleti (to je stena na višjem nivoju terena) v celoti vkopana v teren, prednja stena kleti (to je stena na nižjem nivoju terena) pa v odvisnosti od strmine terena čim bolj vkopana v teren – pri zelo strmem terenu je dopustna postavitev prednja stena kleti v celoti nad terenom; ko je nad terenom več kot tretjina višine stene kleti, jo je potrebno dodatno zasipati ali zakriti z zeleno zaščito, zaradi navideznega zmanjšanja višine objekta nad terenom;

5.  v primeru, da nagib terena, stabilnost tal, nosilnost tal ali višina podtalnice ne dopuščajo podkletitve stavbe, povišanje stavbe ni dopustno;

6.  pri dopustnih dodatnih dejavnostih v stanovanjskih objektih je površina prostorov za te dejavnosti omejena na največ eno tretjino skupne neto površine posamezne etaže;

7.  pri dopustnih dejavnostih v ločenih objektih ob stanovanjski hiši, razen pri kmetijski dejavnosti, je največja dovoljena neto površina objekta, namenjenega za izvajanje teh dejavnosti, do 150 m2.

(3) Dopustna velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena v Prilogi 2 k temu odloku.

(4) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja o velikosti objektov so določeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP.

48. člen

(oblikovanje objektov)

(1) Oblikovanje stavb in objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine in prispevati h kakovostno nadgrajeni podobi krajine ter prilagoditve objektov sodobnemu načinu bivanja in sodobnim tehnološkim procesom, pri čemer je potrebno upoštevati naslednje določbe:

1.  vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi legalno zgrajenim tradicionalnim oz. kakovostno nadgrajenim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini, regulacijskih črtah, nagibu streh, smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovalskih značilnostih prostora;

2.  tlorisna razmerja morajo ohranjati razmerja, značilna za arhitekturno krajino, ki je opredeljena v priročniku Arhitekturne krajine in regije Slovenije (MOP 1993), dopustne so tudi razvite tlorisne zasnove iz teh razmerij

3.  oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti v skladu z oblikovanjem osnovne stavbe in mora zagotoviti oblikovno enovit objekt, ki z nadzidavo ne sme izstopati iz značilnega višinskega videza naselja, z nadzidavo in/oz. dozidavo pa ne sme biti presežen dopustni faktor izrabe gradbene parcele;

4.  dozidava objektov ne sme presegati dopustnega faktorja zazidanosti gradbene parcele;

5.  objekti na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in prilagojeni osnovnemu objektu na parceli (po obliki objekta, nagibu strehe, uporabljenih materialih za izdelavo streh in fasad, po barvi, oblikovanju ter morajo biti nižji od osnovnega objekta, razen v primerih, ko so dopustne enake ali višje višine od višine osnovnega objekta);

6.  oblika, nagib, kritina streh ter smeri slemen streh morajo biti prilagojeni splošni oz. kakovostni podobi v EUP;

7.  za izkoriščanje energije sonca je na strehah objektov dopustna namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih celic. Sončni zbiralniki, sončne celice in druge ploskovne namestitve na strehi ne smejo presegati višine slemena strehe;

8.  pri prizidkih k osnovnemu objektu so dopustne strehe, ki imajo enak nagib strehe, kot je na osnovnem objektu. Kadar gre za sodobno oblikovanje objektov ali uporabo strehe kot pohodne terase, so pri prizidkih dopustne tudi ravne in enokapne strehe;

9.  smer slemena strehe mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta in mora biti vzporedna s plastnicami terena, razen ko prevladujoč tradicionalni vzorec v EUP, naselju ali delu naselja določa drugačno usmeritev slemen;

10. osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi odprtinami, ki so lahko v nivoju strehe (strešno okno) ali pa so strešne odprtine izvedene v dvignjenem delu strehe (nadstrešnice), dvignjen del strehe za izvedbo strešnih odprtin ne sme biti višji od slemena osnovne strehe;

11. oblikovanje fasad mora pri uporabi materialov in pri arhitekturnih elementih na fasadi upoštevati kakovostne okoliške objekte (členitev fasade, postavitev oken, oblika oken, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve);

12. dopustne barve fasad: bela barva, pastelne barve (svetlo, nežno učinkujoče barve), ki morajo biti usklajene z barvo stavbnega pohištva in z barvo strehe oziroma strešne kritine; niso pa dopustne izstopajoče in fluorescentne barve fasad kot so intenzivno rumene, oranžne, modre, vijoličaste, rdeče in druge kričeče barve;

13. nedopustni so arhitekturni elementi in detajli na fasadah, ki niso značilni za podeželska naselja v arhitekturni krajini (priročnik Arhitekturne krajine in regije Slovenije, MOP 1993), kot so več kotni prizidki, stolpiči, arkade, različni arhitekturni elementi iz drugih okolij;

14. pri prenovi fasad starih objektov se morajo obnoviti okrasja starih fasad (obrobe odprtin, vogalov, streh, členitve sten ipd.);

15. pri oblikovanju objektov v EUP je dopustno odstopanje od določb tega člena, v kolikor je v določeni enoti drugačen oblikovalski vzorec legalno zgrajenih objektov, ki so skladni s prostorskimi predpisi in bo nov objekt oblikovalsko usklajen z obstoječimi kakovostno oblikovanimi objekti v neposredni okolici, kar mora biti strokovno utemeljeno v projektni dokumentaciji;

16. dopustno je odstopanje od določb tega odloka pri oblikovanju pomembnejših objektov namenjenih spremljajočim dejavnostim z javno ali poslovno namembnostjo pod pogojem, da oblika teh objektov poudarja ali kakovostno nadgrajuje obstoječe arhitekturne in urbanistične značilnosti naselja ali dela naselja.

(2) Za predvidene pomembnejše objekte spremljajočih dejavnosti z javno ali poslovno namembnostjo je priporočljiva pridobitev variantnih rešitev z javnim natečajem ali vabljenim natečajem in strokovno izbiro v skladu s predpisi o izvajanju javnega natečaja.

(3) Podrobnejši pogoji in druga dopustna odstopanja, ki niso določena v tem členu, so določeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP.

(4) Pri poseganjih v varstvena območja kulturne dediščine je potrebno upoštevati dodatne pogoje, ki izhajajo iz varovalnih režimov kulturne dediščine.

49. člen

(urejanje okolice objektov)

(1) Urejanje okolice objektov na posamezni parceli se določa po namenu stavbe ali drugega objekta, velikosti parcele, pogojih lege, zahtevanih odmikih ter mora upoštevati naslednje določbe:

1.  ureditev okolice objektov mora biti usklajena z obstoječim vzorcem urejanja okolice objektov v posamezni EUP in z naravnimi danostmi terena;

2.  da bo pri gradnji objektov ob robu pozidave vzpostavljen kakovosten naselbinski rob in bo tudi pri gradnji objektov v odprtem prostoru (razpršena poselitev) vzpostavljen usklajen stik z odprtim prostorom, mora ureditev okolice objektov zagotavljati funkcionalno in oblikovno povezavo objektov z odprtim prostorom, pri čemer se proti robu pozidave uporabi nižanje ali višanje zasaditev, nižanje ali višanje drugih ureditev;

3.  pri zasaditvi javnih odprtih površin in površin ob javnih objektih je potrebno izdelati načrt krajinske arhitekture, ki ga izdela pooblaščeni načrtovalec.

(2) Izenačevanje višinskih razlik (izravnava) na parceli z nagibom mora biti zasnovano tako, da je prilagojeno terenu. Izravnava parcele v obliki platojev z useki in nasipi ni dopustna, razen v primerih, ko je nujna za funkcioniranje stavbe (na primer dovoz, dostop, parkiranje). Višinske razlike na zemljišču je dopustno premostiti s travnatimi brežinami in škarpami.

(3) Le v primeru, da s travnatimi brežinami in škarpami ni mogoče zagotoviti varnosti bivanja ali izvajanja varnega dostopa, dovoza in mirujočega prometa na parceli, je dopustna postavitev podpornega zidu do višine 1,5 m, z ureditvijo oz. postavijo katerih pa ni dopustno posegati ali motiti lastnine sosednjih parcel - upoštevati odmik, ki omogoča vzdrževanje po lastnem zemljišču. Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je dopustna postavitev podpornega zidu tudi na mejo.

(4) Višja višina podpornih zidov in škarp iz prejšnjega odstavka od dopustne višine (do 1,5 m) je dopustna le ob stiku parcele z javnimi površinami zaradi zagotavljanja varnosti odvijanja dejavnosti na javnih površinah ali zaradi ukrepov za preprečevanje naravnih in drugih nesreč. V takšnem primeru mora biti podporni zid ali škarpa izvedena v kaskadah, na podlagi geotehnične preveritve, ki ne dovoljuje kaskadne izvedbe, pa izjemoma tudi brez kaskad (omejenost prostora …).

50. člen

(nezahtevni in enostavni objekti)

(1) Nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s podrobno namensko rabo zemljišč, razen ko je zemljišče zavarovano po drugih področnih predpisih (predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva voda, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja ipd.), ki ne dopuščajo gradnje oz. postavitve teh objektov. V primeru, da je zemljišče zavarovano s področnimi predpisi, je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov izjemoma dopustna s soglasjem in pod pogoji pristojnih organov. Vrste enostavnih in nezahtevnih objektov, dopustne v posamezni EUP, so določene v Prilogi 2 tega odloka.

(2) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena s predpisi za gradnjo oz. postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.

(3) Sprememba namembnosti nezahtevnega ali enostavnega objekta v objekt za stanovanjski ali poslovni namen, ni dopustna. Dopustni so priključki nezahtevnega ali enostavnega objekta na obstoječe priključke osnovnega objekta. V primeru gradnje dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov izven območja domačije ali naselja pa je dopustna samostojna priključitev teh objektov na omrežja GJI v skladu z veljavnimi predpisi, če je za dejavnost, ki se bo izvajala v objektu, to potrebno.

(4) Objekti, ki se gradijo kot pomožni nezahtevni in enostavni objekti v sklopu domačije ali v naselju Lovrenc na Pohorju, morajo izhajati iz značilnosti oblikovanja osnovnega objekta ali iz oblikovalskih značilnosti naselja. Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so zgrajeni izven območij poselitve (dopustni na kmetijskih zemljiščih ali gozdnih zemljiščih brez spremembe rabe) mora izhajati iz stavbnih značilnosti arhitekturne krajine. Pri oblikovanju teh objektov niso dopustni neznačilni arhitekturni elementi ali arhitekturni elementi, preneseni iz drugih okolij. Izjema so nezahtevni in enostavni objekti, ki pripadajo oz. so postavljeni ob objektih z drugačnim tipom strehe (na primer z ravno ali enokapno streho) in se jih zaradi usklajene podobe z osnovnim objektom dopušča zgraditi z enakim tipom strehe. Z enokapno ali ravno streho pa se tudi ob tradicionalno zgrajenih objektih dopuščajo nezahtevni in enostavni objekti namenjeni za lastno rabo (kot so: garaže, nadstreški, lope, drvarnice, senčnice, letne kuhinje ipd.).

(5) Nezahtevne in enostavne objekte je dopustno graditi na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, to je na gradbeni parceli osnovne stavbe, na kateri je gradnja takšnega objekta dopustna. Garažo, kot nezahteven objekt, je v primeru, da gradnja na zemljiški parceli, ki pripada osnovni stavbi ni možna (ni dovolj prostora ali teren ni primeren za gradnjo), dopustno postaviti tudi na stavbnem zemljišču v oddaljenosti do 200 m od osnovne stavbe. Na gradbeni parceli, pripadajoči stavbi, je dopustno postaviti toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti, določenega s tem odlokom. Na gradbeni parceli večstanovanjske stavbe je dopustno za vsako stanovanje te stavbe zgraditi največ po en nezahteven ali enostaven objekt iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti. Te objekte je dopustno zgraditi kot samostoječe objekte, kot objekte v nizu s stično površino oz. kot objekte s skupnimi konstrukcijskimi elementi, vendar ne smejo preseči dopustnih velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov.

(6) Postavitev čebelnjakov je dopustna na obrobju naselja oz. razpršene poselitve, vendar ne ob pašnikih, na katerih se pase živina. Postavitev znotraj naselij in površin razpršene poselitve, ali na lokacijah, na katerih bi čebele ogrožale prebivalce, pešce ali ostali promet ob čebelnjaku, je dopustna ob izvedbi predhodnih omilitvenih ukrepov, kot so zasaditve gostih dreves ali visoke žive meje pred čebelnjak, ali postavitev drugačnih visokih ovir, ki jih morajo čebele nadletavati na izletu iz čebelnjaka in vračanju v čebelnjak. Na območjih gozdnih zemljišč je postavitev čebelnjaka dopustna pod pogojem, da se za lokacijo postavitve čebelnjaka pridobi soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.

(7) Oblikovanje urbane opreme naj upošteva izhodišča, ki jih v skladu s pridobljenimi enovitimi oblikovalskimi rešitvami predpiše občina.

(8) Nezahtevni in enostavni objekti, manjši od 30 m2 površine ali nižji od 3 m zaključene višine (tudi globine pri vkopanih objektih), morajo biti od parcelne meje sosednjega lastnika odmaknjeni najmanj 1,5 m. Za objekte, ki so večji od navedenih velikosti, veljajo enaki odmiki kot za osnovne odmike na teh parcelah. Manjši odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od navedenih, so dopustni ob soglasju lastnika sosednje parcele (overjena pisna izjava), ob katerem stoji objekt.

(9) Ograje, ki so nezahtevni ali enostavni objekti, morajo biti od meje zemljišč sosednjega lastnika oddaljene najmanj 0,5 m. Pri živi meji, ki sicer ni objekt, ima pa funkcijo ograje, je pri zasaditvi potrebno upoštevati predvideno razrast in odmik, ki bo omogočal vzdrževanje žive meje v polni razrasti po lastni parceli. Dopustna je postavitev, zgraditev ali zasaditev ograj v manjšem odmiku od meje sosednjih zemljišč ali po meji, če se lastniki sosednjih zemljišč o tem pisno sporazumejo (overjena izjava). Ob javni cesti zgornji rob ograje oz. lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti, pred gradnjo oz. postavitvijo ograje ob javni cesti je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. Dopustne so žive meje, katerim je dopustno dodati žično mrežo, ograje v obliki žične mreže ter druge ograje, ki izhajajo iz tradicionalnih vzorcev ograj arhitekturne krajine (lesene ograje s talnim zidcem ali brez). Ograje, ki imajo tudi funkcijo protihrupne zaščite, je dopustno izvesti v masivni izvedbi, vendar je tako ograjo potrebno po celi višini intenzivno ozeleniti.

(10) Nezahtevne in enostavne objekte, ki so v javnem interesu, ter objekte omrežij GJI je priporočljivo odmakniti 0,5 m ali več od parcel, ki so v sosednjem lastništvu. Dopustna pa je gradnja do parcelne meje, pri tem pa gradnja in vzdrževanje ne smeta povzročati škode sosednjemu lastniku. Ti objekti so: pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče ob vozišču ceste, pomožni cestni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne ali cestne razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje).

51. člen

(ostali posegi, ki niso gradnja)

(1) Vsa ostala dela, ki niso gradnja v skladu s predpisi o gradnji in ne zahtevajo izključne rabe površin, pomenijo pa drugačen poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim, kot so npr. agrarne operacije, melioracije, krčitve gozda, izkoriščanje rudnin, raziskave geotermalnih in drugih podzemnih energetskih virov, urejanje poljskih in godnih poti, peš poti, planinskih poti, jahalnih in kolesarskih stez ali površin za rekreacijo (npr. smučišča, naravna kopališča ipd.), urejanje sezonskih parkirišč, prostori za skladiščenje lesa, odkopavanje in nasipavanje zemljišč, ki vpliva na uporabo zemljišč in objektov v soseščini, urejanje javnih zelenic in drevoredov ter odstranitev omrežij in naprav, ki niso objekti, morajo upoštevati predpise o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti mnenje pristojnega organa, če so na varovanih območjih.

(2) Posegi morajo biti načrtovani sonaravno, s čim manjšimi vplivi na okolje. Dopustni površinski izkopi ali nasutja ne smejo biti višji oz. globlji od 1,5 m. Krčitev gozda ali pogozditev je dopustna v skladu z veljavnimi predpisi in soglasjem pristojnega organa.

(3) Dopustna so odstopanja od določb prejšnjega odstavka, v kolikor to dovoljujejo predpisi, ki urejajo področja posameznih prostorskih dejavnosti in so zanje pridobljeni predhodni pogoji in soglasje pristojnega organa upravljanja.

(4) Na območju občine ni površinskega kopa (pridobivalnega prostora), za katerega bi država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen spremembe namenske rabe je potrebno najprej izvesti postopek spremembe OPN, nato pa je za namen izkoriščanja mineralnih surovin potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi za področje rudarstva.

3.2.2.  Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

52. člen

(gradnja in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra)

(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se mora načrtovati, graditi, uporabljati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.

(2) Posege na GJI in novogradnje GJI ter posege, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, je dopustno izvajati le v skladu s predhodno pridobljenim soglasjem pristojnega nosilca urejanja prostora in upravljavca posamezne GJI.

(3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni mogoč.

(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v skupnih koridorjih, razen v primerih, ko obstoječi vodi niso združeni v skupnem koridorju in jih pri rekonstrukciji posameznih omrežij zaradi terenskih ali drugih razlogov ni mogoče združevati. Pri poteku vodov GJI je potrebno upoštevati osnovne zahteve kot križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi.

(5) Vodi in objekti GJI morajo potekati oziroma biti načrtovani in v prostoru izvedeni tako, da je omogočeno priključevanje objektov posamezne EUP ter omogočeno njihovo nemoteno delovanje in vzdrževanje.

(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno. Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je potrebno v okviru območja predvidenega posega načrtovati in izvesti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.

(7) Vse nove in rekonstruirane vode GJI v naseljih in v območjih varstva kulturne dediščine je potrebno izvesti podzemno, razen v primerih, ko je to nasprotju z varstvenimi režimi oziroma varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in kulturne dediščine.

(8) Linijsko GJI je potrebno načrtovati v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v najmanjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo prostora, površinski pokrov in ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora, hkrati pa se morajo v največji možni meri izogibati območjem kulturne dediščine, naravnih vrednot, pomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oz. posebnih varstvenih območij ter prvinam, ki so pomembne za prepoznavnost kulturne krajine.

(9) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih mora biti tolikšna, da zagotavlja normalno kmetijsko ali gozdno rabo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je potrebno kmetijsko ali gozdno zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.

53. člen

(gradnja in urejanje prometnega omrežja)

(1) Načrtovanje in gradnja novega ter vzdrževanje obstoječega prometnega omrežja mora potekati skladno s predpisi s področja prometa. Pri načrtovanju ureditve cest, kolesarskih poti in pešpoti se je potrebno izogniti poplavnim območjem in načrtovati gradnjo prometne infrastrukture izven priobalnih zemljišč ter upoštevati določila desetega odstavka 52. člena tega odloka.

(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami je dopustno graditi in prenavljati:

1.  na tistih površinah, namenjenih gradnji, kjer ni izključena gradnja cest in njihovo prenavljanje;

2.  na območjih, kjer je v izvedbenem delu OPN v prikazu gospodarske javne infrastrukture predvidena gradnja novih cest.

Pri prenovi obstoječih cest izven predhodno navedenih območij je dopustno posegati tudi na območja kmetijskih in gozdnih zemljišč.

(3) V območjih z namensko rabo površine cest in v skladu z določili tega odloka tudi izven namenske rabe površine cest je dopustno graditi ceste s pripadajočimi objekti in napravami, cestne priključke, poti za pešce in kolesarje, parkirišča, bencinske servise ter zasajati in urejati obcestno zelenje.

(4) Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni v skladu s pogoji pristojnega upravljavca ceste tako, da ne ovirajo prometa. V novih ureditvah je potrebno težiti k skupnim priključkom za več objektov. Priključevanje dovozov, nekategoriziranih cest, poljskih poti, gozdnih cest na cestno GJI ne sme ogrožati prometne varnosti.

(5) Nove prometnice je potrebno načrtovati povezovalno, z obojestranskim priključevanjem na obstoječe omrežje. V primeru nove slepo zaključene ceste je potrebno na zaključku ceste zgraditi obračališče, ki mora biti takih dimenzij, da je omogočeno obračanje komunalnih in intervencijskih vozil.

(6) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav dopustna v skladu z določili tega odloka in ob soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih so, ob soglasju upravljavca ceste, dopustna redna in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist.

(7) Načrtovanim novim javnim cestam ali javnim cestam, ki se rekonstruirajo se določijo minimalni prečni profili v skladu s predpisi o gradnji in projektiranju cest. Pri določanju minimalnih profilov javnih cest je potrebno v odvisnosti od prometnih obremenitev v naseljih določiti tudi minimalne prečne profile za kolesarske steze in hodnike za pešce.

(8) Odstopanja od minimalnih prečnih profilov so dopustna v mejah minimalnih zahtev pravil projektiranja javnih cest na odsekih cest, kjer:

1.  za vzpostavitev minimalnega profila ni prostorskih možnosti;

2.  je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev;

3.  ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost);

4.  je z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima mogoče doseči primerljive prometne cilje.

(9) Kolesarske in sprehajalne poti je dopustno urejati tudi izven cestnih teles, upoštevajoč prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč. Ob javnih cestah je izven vozišča dopustno urejati avtobusna postajališča, odstavne površine, izogibališča in počivališča.

(10) Omrežje pešpoti in kolesarskih povezav (stez oz. poti) je priporočljivo navezovati na javne zelene površine, parke, igrišča, otroška igrišča, trge, pomembnejše objekte. Omrežje pešpoti in kolesarskih povezav se opremi z:

1.  javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna razsvetljava ni potrebna oz. njena namestitev ni skladna s smernicami in projektnimi pogoji posameznih nosilcev urejanja prostora);

2.  drevoredi oz. drugo zasaditvijo v skladu s širino posamezne prometnice;

3.  razširitvami javnega prostora – s počivališči, ki se uredijo kot peščene ali tlakovane površine, opremljene z urbano opremo za sedenje in počitek (klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.);

4.  drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in informacijske table, obcestni stebri ali ograje za preprečevanje vdora motornega prometa na te površine ipd.).

(11) Za sprejemljivejše načrtovanje prometnih posegov v prostor in sanacijo degradiranih prometnih površin je ob prometnih objektih potrebna zasaditev z vegetacijo, pri čemer pa se zaradi vegetacije ne sme zmanjšati prometna varnost. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja izhodišča:

1.  posek potrebnih gozdnih površin za gradnjo prometnih objektov mora biti racionalen, obenem pa je potrebno izvesti učinkovito sanacijo gozdnega roba;

2.  prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi vegetacije (navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo – tako v vrstni sestavi kot v obliki);

3.  oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta in stika več cest – priključki, rampe, deviacije);

4.  zakrivanje pred neželenimi pogledi, zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopuščajo velikost prostora in njegove značilnosti;

5.  obnova travniških površin v območjih kmetijske rabe, da je možna njihova ponovna uporaba (na primer zunanje brežine nasipov).

(12) Postajališča javnega potniškega prometa se uredi na območjih obstoječe pozidave v večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter na območjih predvidenih novih pozidav in širitev naselij. Sočasno z rekonstrukcijami in novogradnjami cestnega omrežja je potrebno načrtovati in graditi tudi postajališča javnega potniškega prometa.

54. člen

(gradnja in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti obstoječih objektov je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest (PM). Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. na območjih strnjene gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se PM zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. PM se zagotovi na parkirnih površinah, garažnih mestih ali v garažah v kletnih in preostalih etažah.

(2) Pri večstanovanjskih stavbah je potrebno čim več PM zagotoviti v kleteh stavb oz. v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se ob stavbah ohranja več zelenih površin, kar prispeva k večji bivalni kakovosti območja.

(3) Pod obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati.

(4) PM morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi je v največji možni meri potrebno obsaditi z grmovnicami. Na parkirnih ploščadih z več kot 5 PM je potrebno zasaditi drevesa, če je to izvedljivo.

(5) PM in garaže morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je potrebno odstraniti na neškodljiv način. Garaže morajo imeti možnost prezračevanja.

(6) PM in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh motornih vozil je dopustno graditi le na območju prometnih površin in na območju proizvodnih dejavnosti. V stanovanjskih naseljih njihova gradnja ni dopustna.

(7) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo plast zemljine, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije, ali pa morajo imeti na strehi garaže urejeno površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče ipd.

(8) Na vseh javnih parkiriščih je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe:

1.  za parkirne prostore z manj kot 50 PM, mora biti zagotovljeno najmanj 1 PM za invalide;

2.  za parkirne prostore z do 400 PM, mora biti zagotovljenih PM za invalide v razmerju 1:50 (1 PM za invalide na 50 PM).

(9) Na gradbenih parcelah javnih in večstanovanjskih stavb je priporočljivo zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila.

(10) Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena PM za zaposlene in obiskovalce. Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. na območjih strnjene gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli stavbe, se PM zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah.

(11) Če posebni predpisi ne določajo drugače, je potrebno v skladu z namenom objektov in obstoječih ali načrtovanih dejavnostih pri izračunu PM upoštevati naslednje minimalno število PM:

55. člen

(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja)

(1) Javno vodovodno omrežje mora zagotavljati oskrbo prebivalstva s pitno vodo in zadovoljevanje sanitarnih, tehnoloških in drugih potreb ter izjemoma za zagotavljanje požarne varnosti v območjih, kjer ni mogoče uporabiti drugih virov vode za zagotavljanje požarne varnosti. V območjih, kjer občina ne predvideva javne oskrbe z vodo, je dopustna oskrba iz lastnega vira.

(2) Zaradi zmanjšanja uporabe pitne vode za sanitarne potrebe, zalivanje ipd., je priporočljivo pri novogradnjah za zalivanje padavinske vode s streh stavb in utrjenih površin zajemati v zbiralnike oziroma v zadrževalnike padavinske vode.

(3) Obstoječi in predvideni objekti, v katerih mora biti zagotovljena preskrba z vodo, morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s predpisi občine in pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni izvedljiva, je v skladu s soglasjem upravljavca vodovodnega omrežja dopustna začasna ali trajna uporaba lastnega vira za oskrbo z vodo (npr. skupinsko zajetje, lastno zajetje, kapnica, cisterna), ki mora biti vključen v sistem monitoringa o kakovosti vode (na stroške investitorja).

(4) V okviru gospodarskih javnih služb je obvezno zagotavljati tudi zadostne količine požarne vode, s sistemom nadzemnih ali podzemnih hidrantov (v odvisnosti od terenskih razmer). Hidranti morajo biti postavljeni v skladu s pravilnikom, ki opredeljuje zahteve za hidrantno omrežje. Na območjih, kjer ni možna postavitev hidrantov, se uredi požarne bazene ali druge možne izvedbe za zagotavljanje požarne vode.

(5) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema.

(6) Na območjih, kjer je predvidena gradnja nove ali rekonstrukcija obstoječe prometne ali druge infrastrukture, je priporočljivo načrtovati dograditev oziroma obnovo (zamenjavo) vodovodnega omrežja.

56. člen

(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja, odvajanje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda)

(1) Kanalizacijsko omrežje mora zagotavljati odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda mora biti načrtovano v skladu s predpisi o vodah in v skladu s predpisi s področja varstva okolja.

(2) Kanalizacijsko omrežje mora biti ločeno za padavinsko in za odpadno vodo. Kanalizacijsko omrežje za odpadno vodo mora biti vodotesno.

(3) Obstoječi in predvideni objekti v katerih nastaja komunalna odpadna voda, na območjih, na katerih je izvedljiva priključitev na javno kanalizacijsko omrežje za komunalne odpadne vode, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisi občine in pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja.

(4) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih občina ne načrtuje gradnje javnega kanalizacijskega omrežja, je potrebno odvajati v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje odpadne vode.

(5) Omrežja in jaški kanalizacijskih vodov morajo biti načrtovani izven vozišča javnega cestnega omrežja, kadar pa to ni izvedljivo, pa morajo biti jaški na vozišču umeščeni tako, da so pokrovi izven kolesnic vozil.

(6) Čistilne naprave morajo biti umeščene v prostor v zadostni oddaljenosti od stanovanjskih površin. V primeru, ko je čistilna naprava v bližini stanovanjskih površin, je z izbiro ustreznega tehnološkega postopka in drugimi ukrepi potrebno onemogočiti vplive, ki bi poslabšali kakovost bivanja v bližini čistilne naprave. Izbrana lokacija mora zagotavljati tudi potrebne širitve oziroma nadgradnje čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati predpisanim vrednostim.

(7) Odvajanje odpadnih vod iz objektov za rejo domačih živali ni dovoljeno speljati v javno kanalizacijsko omrežje. Pri urejanju gnojišč, gnojiščnih jam, zbiralnikov gnojnice je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki urejajo to področje.

(8) Zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov je po predpisih o vodah prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dopustno samo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah in predpisi s področja varstva okolja. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake, druge naravne vodne zbiralnike in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema zemljine ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov, ni dopustno.

(9) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je potrebno načrtovati tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan trenutni odtok padavinskih voda z urbanih površin. Potrebno je predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ipd.).

(10) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin brez soglasja upravljavca teh naprav.

(11) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo odtekati na sosednje gradbene parcele, temveč jih je potrebno speljati v meteorno kanalizacijsko omrežje.

(12) Če ne obstaja možnost priključitve na javno meteorno kanalizacijo, je padavinske vode, ki niso zajete v zbiralnike oziroma v zadrževalnike padavinske vode, potrebno prioritetno ponikati na lastni parceli. Ponikovalnice morajo biti umeščene izven vpliva voznih in manipulativnih površin gradbene parcele. Če ponikanje ni možno, je potrebno padavinske vode speljati v bližnji vodotok (s soglasjem upravljavca vodotoka), če vodotoka ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem mora biti ureditev odvodnjavanja načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnjavanja po erozijsko nestabilni ali plazovito ogroženi brežini je potrebno predvideti odvodnjavanja po kanaletah ali drugače utrjenih odprtih odvodnih kanalih.

(13) Odvajanje in čiščenje padavinskih odpadnih voda z javnih cest, parkirišč in drugih voznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, mora biti usklajeno z Zakonom o vodah (ZV-1; Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) in s predpisi s področja okolja, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju padavinskih voda z javnih cest (Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05)) in emisije toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15)). Odvajanje in čiščenje padavinskih odpadnih voda z večjih parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj.

(14) Industrijske odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom v kanalizacijsko omrežje (za komunalne odpadne vode) očiščene do predpisane stopnje.

57. člen

(zbiranje in odstranjevanje odpadkov)

(1) Vsi objekti morajo biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov. Komunalne odpadke je potrebno zbirati ločeno na mestu izvora.

(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti na gradbeni parceli objekta, kateremu pripada, dopustna je ureditev v objektu. Izjemoma je zbirno mesto dopustno določiti na drugem ustreznem zemljišču, če zaradi omejitev prostora ali dostopnosti objekta ni mogoče zagotoviti odvoza odpadkov z lokacije ob objektu. Zbirno mesto na drugem zemljišču mora biti izbrano v soglasju z izvajalcem javne službe zbiranja odpadkov in v soglasju z lastnikom zemljišča, ne sme pa biti izbrano na javni površini, razen v izjemnih primerih, ko ga je zaradi omejitev prostora možno izbrati le na javni površini.

(3) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna in vidno čim manj opazna.

(4) Za ločeno zbiranje nenevarnih odpadkov morajo biti v skladu s predpisi na dobro dostopnih in vidno neizpostavljenih mestih urejene zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otoki). Njihova lokacija mora ustrezati pogojem neoviranega dostopa s tovornimi vozili in možnosti ustavljanja teh vozil. Zbiralnice z zabojniki za ločene frakcije morajo biti postavljene na utrjenih površinah javnega značaja, v primeru, da se nahajajo na neutrjenih površinah, pa je potrebno predvideti utrditvene elemente (npr. betonske plošče/podstavke).

(5) Zbiranje in prevzemanje vseh vrst ločenih frakcij ter začasno hrambo posameznih frakcij do rednega prevzema ali do prepustitve v ponovno uporabo, predelavo in odstranjevanje izvaja izvajalec javne službe v zbirnem centru. Zbirni center je namenjen tudi zbiranju kosovnih odpadkov in omejenemu zbiranju gradbenih odpadkov. V zbirnem centru se v skladu s predpisi za to področje zbira tudi nevarne odpadke. Zbirni center za območje občine je v naselju Lovrenc na Pohorju. Zbirni center mora biti urejen v skladu z veljavnimi predpisi (Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18)).

(6) Industrijski odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na ustrezno odlagališče odpadkov, skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.

(7) Pri ravnanju z odpadki pri gradbenih delih je potrebno upoštevati področno zakonodajo, ki ureja ravnanje z odpadki, nastalimi pri gradbenih delih ter ostale veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki. Zbiranje in predelava gradbenih odpadkov je predvideno na posebnih deponijah. V primeru naravnih ali drugih nesreč je dopustno odlaganje odpadkov in drugih posledic elementarnih nesreč na površinah določenih v občinskem načrtu reševanja in zaščite.

(8) Pri umeščanju ureditev za zbiranje odpadkov v prostor je potrebno upoštevati namembnost stičnih območij in površin. Objekti za zbiranje odpadkov morajo biti usklajeni z ostalimi ureditvami odprtih javnih površin in ne smejo biti vidno moteči. Priporočljivo je da so ograjeni in nadkriti.

(9) Občina mora vzpostaviti register nelegalnih odlagališč odpadkov in ga redno vzdrževati. Sanirati je potrebno vsa nelegalna odlagališča odpadkov in preprečevati njihovo ponovno nastajanje. Prednost pri sanaciji nelegalnih odlagališč odpadkov imajo nelegalna odlagališča odpadkov (s prisotnostjo nevarnih odpadkov) na območjih varstva vodnih virov in v bližini vodnih virov, ki nimajo določenih vodovarstvenih območij.

58. člen

(urejanje elektroenergetskega omrežja)

(1) Predvideno distribucijsko srednje in nizko napetostno omrežje v naselju Lovrenc na Pohorju ter na območjih varovane naselbinske in krajinske dediščine mora biti v zemeljski (kabelski) izvedbi. Zemeljska izvedba elektroenergetskega omrežja je priporočljiva na celotnem območju občine. Odstopanja od predhodno zahtevane zemeljske izvedbe so dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru oz. z varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Kablovode je dopustno prosto polagati v zemljo, na zahtevo upravljavca pa jih je na določenih odsekih potrebno zaščiti s predpisanimi cevmi. Kablovodi, ki potekajo pod povoznimi površinami, morajo biti zaščiteni v obbetoniranih ceveh. V urbanih naseljih so kablovodi elektroenergetskega omrežja praviloma združeni s koridorji telekomunikacijskih omrežij razen, kadar združevanje ni izvedljivo.

(2) Izven območja naselja ter izven območij varovane naselbinske in krajinske dediščine je gradnja elektroenergetskega omrežja dopustna tudi v nadzemni izvedbi.

(3) Načrtovano elektroenergetsko omrežje v nadzemni izvedbi se mora prilagajati obstoječi naravni in ustvarjeni strukturi urejenosti prostora ter ne sme potekati v območjih pogledov z javnih površin na naravne in ustvarjene prostorske dominante.

(4) Elektroenergetsko omrežje je potrebno načrtovati in graditi tako da:

1.  čim manj omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru ter

2.  so izpolnjene zahteve o mejnih vrednostih elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi.

(5) Nove transformatorske postaje je možno graditi kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov ali v neposredni bližini drugih objektov. Na območjih centralnih dejavnosti, večstanovanjske pozidave in na območjih proizvodnih dejavnosti se transformatorske postaje praviloma umešča v večje objekte, ki niso namenjeni bivanju. Pri umeščanju transformatorskih postaj je potrebno upoštevati zahteve predpisov o mejnih vrednostih električnega in magnetnega sevanja. Zagotoviti je potrebno ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Prosto stoječe transformatorske postaje je potrebno v prostor umestiti tako, da bo njihova vidna izpostavljenost čim manj opazna. Priporočljivo je, da se njihovo vidno izpostavljenost zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje ipd.

(6) Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Izven območij energetske infrastrukture lahko objekti in naprave energetskega sistema, ki so umeščeni ob objektih, zasedejo največ tako velik del površine gradbene parcele, da le-ta ne presega površine, zasedene z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo. Objekti in naprave energetskega sistema morajo biti tako načrtovani, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo.

(7) Javne površine z obstoječo ali načrtovano javno razsvetljavo, morajo pri načrtovanju in gradnji razsvetljave upoštevati funkcijo in pomen posamezne površine in funkcijo okoliških objektov. Pri tem se upoštevajo določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja.

(8) Pri načrtovanju objektov za rabo obnovljivih virov energije (fotovoltaika, biomasa, vodna energija, geotermalna energija) in pri načrtovanju drugih objektov, ki bi lahko imeli pomemben vpliv na kvaliteto prostora, okolja, je potrebno maksimalno poskrbeti za učinkovitost izbranega sistema ter njegovo prostorsko, okoljsko in družbeno sprejemljivost.

(9) Pri vseh novogradnjah objektov za daljinsko ogrevanje in pri obstoječih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje je potrebno preveriti možnost soproizvodnje energije z odvajanjem v omrežje.

(10) Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:

1.  decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,

2.  soproizvodnja,

3.  daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,

4.  toplotne črpalke.

Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(11) Vodne zajezitve, ki so namenjene proizvodnji električne energije, je potrebno načrtovati tako, da v čim večji meri služijo tudi drugim namenom, zlasti varstvu pred poplavami, namakanju kmetijskih zemljišč, turizmu in rekreaciji.

(12) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja elektroenergetike.

(13) Za vsako novo priključitev oz. povečanje priključne moči si morajo investitorji pridobiti soglasje za priključitev in izpolniti z njim predpisane pogoje.

(14) Za potrebe izgradnje večjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oz. industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je potrebno izvesti raziskavo o možnostih napajanja z električno energijo.

(15) Za vsako graditev objektov v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno od upravljavca objektov in naprav pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam.

59. člen

(gradnja in urejanje elektronskega komunikacijskega omrežja)

(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.

(2) Gradnja objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav radiotelevizijskih (RTV) oddajnikov in drugih oddajnikov komunikacijskega omrežja je dopustna na način, ki ne prekinja teh povezav.

(3) Pri načrtovanju komunikacijskih objektov elektronskega omrežja mobilnih komunikacij (bazne postaje in dostopovne točke) je potrebno upoštevati predpise s področja graditve, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:

1.  Bazne postaje s samostoječimi antenskimi stolpi je dopustno graditi na območjih s podrobnejšo namensko rabo I, P, E, B in O. Na območjih K1, K2 in G jih je dopustno graditi tako, da čim manj ovirajo dejavnosti povezane z rabo teh zemljišč.

2.  Baznih postaj s samostojnimi antenami ali antenskimi drogovi na prej zgrajenih stavbah ali gradbenih inženirskih objektih ni dopustno nameščati, če gre za stavbe namenjene zdravstvu, varstvu, izobraževanju in bivanju ter na otroška igrišča in pokopališča, razen pod pogojem, da s tem izrecno soglaša lastnik oziroma upravnik.

3.  Bazne postaje se mora v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave.

4.  Baznih postaj s samostoječimi antenskimi stolpi ni dovoljeno graditi v neposredni bližini prostorskih dominant.

5.  Kadar je na območju, ki se ureja, ali na objektu, ki je predviden za rušenje, zakonito nameščena bazna postaja, je za čas gradnje dopustno postaviti začasno bazno postajo. Po dokončanju gradnje se začasno bazno postajo odstrani, novo pa je neglede na ostale določbe tega prostorskega akta dopustno postaviti na nov objekt ali na območje, ki je urejeno na novo.

6.  Bazne postaje je na varovanih območjih, kjer se varuje posebna vrednota in na območjih v varovalnem pasu infrastrukture dopustno postaviti le ob predhodni odobritvi pristojnega soglasodajalca.

7.  Na celotnem območju občine je na vseh namenskih rabah prostora dopustno vzpostavljati dostopovne točke kot samostojne elektronske naprave za mobilne komunikacije v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju iz oddelka klasifikacije vrst objektov CC-SI 22 na prej zgrajenih stavbah, gradbenih inženirskih objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov.

(4) Pri umeščanju objektov mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati celovito in kvalitetno pokrivanje posameznih območij s komunikacijsko dostopnostjo, tehnične predpise, ki veljajo za naprave mobilne telefonije, in možnost uvajanja tehnološkega napredka TK tehnologij kot razvojnega potenciala lokalne skupnosti.

(5) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega (v nadaljevanju TK) omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca komunikacijskega omrežja k projektnim rešitvam.

(6) Za območja, ki se bodo opremljala s TK omrežjem, je potrebno izvesti projekt TK priključkov posameznih objektov na TK omrežje.

60. člen

(poseganje v prostor v varovalnih pasovih obstoječe in predvidene GJI)

(1) Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, v katere je dopustno posegati skladno z veljavnimi predpisi s posameznega področja ter pod pogoji upravljavca GJI oz. v katerih je pri pripravi tehnične dokumentacije pred poseganjem v prostor potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, so:

(2) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja GJI.

(3) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV ali več je območje brez stanovanjskih stavb, športnih, zdravstvenih, izobraževalnih ipd. objektov, namenjenih le kmetijski, industrijski, transportni, skladiščni ali drugi podobni dejavnosti. V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV je prepovedana gradnja objektov, v katerih se lahko nahaja vnetljiv material. Na parkiriščih pod daljnovodi je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.

(4) Obvezni najmanjši osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v primeru manjših odmikov pa so potrebne posebne tehnične rešitve in uskladitev izvajalca del s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode.

(5) Odmike je potrebno upoštevati tudi v koridorjih načrtovane GJI.

(6) Preko območja Občine Lovrenc na Pohorju potekajo zračne poti, zato je pri gradnji, postavljanju in zaznamovanju objektov potrebno upoštevati določila povezana z ovirami za zračni promet. Med ovire za zračni promet zunaj cone letališča štejejo:

1.  v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 m ali višje kot 30 m, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke letališča;

2.  objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, in ki so višji od 30 m in stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m;

3.  vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m;

4.  za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog ipd.

Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki bi s svojo višino lahko vplivali na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje službe za zračni promet, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

61. člen

(minimalna komunalna oprema ter priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)

(1) Gradnja objektov (razen objektov GJI in nekaterih nezahtevnih oz. enostavnih objektov) je dopustna le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih ali gradbenih parcelah, določenih k obstoječim objektom.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.

(3) Minimalna komunalna opremljenost za gradnjo stanovanjske stavbe mora zagotavljati:

1.  oskrbo s pitno vodo: v primerih, ko zaradi fizičnih ovir ni možna priključitev na javno vodovodno omrežje, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo s pitno vodo;

2.  električno energijo ali drugi alternativni vir energije, ki zagotavlja možnost uporabe sodobnih tehnologij v gospodinjstvu;

3.  odvajanje komunalnih odpadnih voda: na območjih, kjer ni predvidene ureditve javnega kanalizacijskega omrežja, in/ali priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca javnega omrežja za odvajanje in čiščenje voda dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala komunalna čistilna naprava ali nepretočna greznica);

4.  priključek na javno cestno omrežje ali gozdno cesto.

(4) Enaka opremljenost, kot je zahtevana v prejšnjem odstavku za stanovanjske stavbe, mora biti zagotovljena tudi pri gradnji nestanovanjskih stavb, v katerih se občasno ali stalno zadržujejo ljudje.

(5) Če nestanovanjska stavba na območju naselja ali izven naselja za normalno obratovanje v namenjeni dejavnosti ne potrebuje oskrbe s pitno vodo ali električne energije ali odvajanja odpadnih voda, takšne komunalne opreme ni potrebno zahtevati v zagotavljanju minimalne komunalne opreme.

(6) Na območjih, kjer ni zagotovljena minimalna komunalna oprema, se za gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, v katerih se občasno ali stalno zadržujejo ljudje, komunalno opremljenost zagotavlja z lastno oskrbo (lastna oskrba s pitno vodo, lastna oskrba z električno ali drugo energijo, lastno čiščenje odpadnih voda, zagotovljen mora biti priključek na javno cesto). Če je možna priključitev na katero od omrežij GJI, ki je v tretjem odstavku tega člena določeno kot minimalna komunalna oprema, potem je priključitev na omrežje GJI obvezna.

(7) Priključki potrebne GJI morajo biti po zmogljivosti prilagojeni dejavnostim, ki so dopustne v posameznih EUP oz. na posamezni namenski rabi.

(8) Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči si mora investitor pridobiti soglasje za priključitev posamezne GJI od upravljavca posameznega omrežja GJI in izpolniti z njim predpisane pogoje.

(9) Če upravljavec GJI zaradi preobremenjenosti omrežja ali dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev ali ne določi načina priključitve, gradnja ni mogoča.

3.2.3.  Varstvo kulturne dediščine

62. člen

(območja varstva kulturne dediščine)

(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.

(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine.

(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti ter materialna substanca, ki so nosilci teh vrednot.

(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi pred gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. Izjemoma je to dopustno ob soglasju in pogojih pristojnega organa.

(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.

(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v nadaljevanju odloka.

(11) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.

(12) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi OPN ali drugih predpisov.

(13) Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je potrebno pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.

(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno javno službo, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi javne službe omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

63. člen

(območja kulturnih spomenikov)

(1) Za kompleksne posege oz. za posege v strukturne elemente spomenika je potrebno izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

64. člen

(poseganje v območja registrirane kulturne dediščine)

(1) Pri registrirani stavbni dediščini je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot so:

1.  tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

2.  gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

3.  oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in nagib strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

4.  funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,

5.  sestavine in pritikline,

6.  stavbno pohištvo in notranja oprema,

7.  komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

8.  pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),

9.  celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),

10. zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(2) V stavbno dediščino je dopustno posegati z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem ter določili konservatorskega projekta za določeno dediščino.

(3) Pri naselbinski registrirani kulturni dediščini je potrebno varovati vrednote, kot so:

1.  naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),

2.  odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),

3.  prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),

4.  prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),

5.  naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,

6.  podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),

7.  odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),

8.  stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),

9.  oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,

10. zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(4) V naselbinsko dediščino je dopustno posegati z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. V primeru da je v območju naselbinske dediščine potrebno izboljšati funkcionalne, tehnične, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne kulturne in ekološke razmere, je potrebno pristopiti k celoviti prenovi in za območje izdelati OPPN, katerega obvezni sestavni del je konservatorski načrt za prenovo.

(5) Pri memorialni registrirani kulturni dediščini je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot so:

1.  avtentičnost lokacije,

2.  materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,

3.  vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

(6) V memorialno dediščino je dopustno posegati z raziskovalnimi, vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem.

(7) Pri drugi registrirani kulturni dediščini je potrebno varovati varovane vrednote, kot so:

1.  materialna substanca, ki je še ohranjena,

2.  lokacija in prostorska pojavnost,

3.  vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

65. člen

(vplivna območja kulturne dediščine)

(1) V vplivnem območju kulturnega spomenika je potrebno upoštevati pravni režim varstva, kot ga opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika.

(2) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Potrebno je upoštevati naslednji pravni režim varstva:

1.  ohranjati je potrebno prostorsko integriteto (celotnost, neokrnjenost), pričevalnost in dominantnost dediščine,

2.  prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine,

3.  dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.

66. člen

(varstvo prikritih vojnih grobišč in vojnih grobišč)

(1) Na območju občine Lovrenc na Pohorju se nahajajo prikrita vojna grobišča in vojna grobišča, ki so lokacijsko označena v Prikazu stanja prostora, ki je obvezna priloga k OPN. Za vsak poseg v območje vojnega grobišča je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa.

(2) Na območju prikritih vojnih grobišč in vojnih grobišč je skladno z veljavno zakonodajo prepovedano:

1.  spreminjati zunanji videz grobišč,

2.  poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente,

3.  izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.

3.2.4.  Ohranjanje narave

67. člen

 (ohranjanje narave)

(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z določbami teh predpisov. Za posege na ta območja, je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo narave.

(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt Občine Lovrenc na Pohorju« (februar 2012), ki jih je izdelal Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor.

3.2.5.  Varstvo okolja in naravnih dobrin ter varovanje zdravja

68. člen

 (trajnostna raba virov in energije)

(1) Pri poseganju v prostor je potrebno zagotavljati vzdržno (trajnostno) rabo naravnih virov in rabo energije v skladu z lokalnim energetskim konceptom Občine Lovrenc na Pohorju.

(2) Kot prioritete pri poseganju v prostor je potrebno izvajati:

1.  ukrepe učinkovite rabe energije z energetsko varčno gradnjo,

2.  energetsko sanacijo objektov in omrežij pri porabi energije v vseh sektorjih porabe energije,

3.  projekt izgradnje sistema za daljinsko ogrevanje z lesno biomaso,

4.  povečanje izrabe lokalnih obnovljivih virov (biomasa, vodni potencial, sončna energija ipd.).

(3) Pri novogradnji in prenovi je potrebno zagotoviti energetsko učinkovitost objekta. Objekti morajo skladno z veljavnimi predpisi izpolnjevati tehnične zahteve predpisanega energetskega standarda na področju toplotne zaščite, ogrevanja, klimatizacije, priprave tople vode in razsvetljave ter ostale pogoje predpisov, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah in zmanjšuje negativne vplive na okolje (onesnaženost zraka, ogrevanje okolice, druge emisije).

69. člen

 (varovanje zraka)

(1) Pri gradnji objektov, rekonstrukciji in spremembi namembnosti obstoječih objektov je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka in zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo prekoračene dovoljene vrednosti emisij.

(2) Pri posameznih obstoječih virih, ki bi lahko povzročili občasno prekomerno onesnaženje zraka mora lastnik ali upravljavec obstoječega vira izvesti ustrezno zaščito ali sanacijo, ki preprečuje prekomerno onesnaženje zraka.

(3) Objekte in dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaženja zraka, je dopustno umeščati le v območja namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP).

(4) Lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo delujejo na okolje (emisije nad dovoljeno stopnjo).

70. člen

(varstvo voda)

(1) Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih, enako kot kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča, je potrebno opredeliti, načrtovati in izvajati tako, da ne poslabšuje stanja voda, da zagotavlja varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov ter naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.

(2) Pri načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom je potrebno tako načrtovati potek trase, da le-ta ne posega na priobalno zemljišče vodotoka. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.

(3) Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.

(4) Za gradnjo na vodovarstvenih območjih zajetij pitne vode je potrebno pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih v prostor na zemljiščih, ki se nahajajo na vodovarstvenih območjih je potrebno upoštevati pogoje in omejitve, ki izhajajo iz Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov vodovoda Lovrenc na Pohorju (MUV, št. 19/91) oz. na območju veljavnega predpisa o vodovarstvenem območju.

(5) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in posegi v prostor, ki niso v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na vodovarstvenem območju.

(6) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo je potrebno varovati vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbujati varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov je dopustno umeščati dejavnosti na območja najmanjše ranljivosti s takšnimi tehnološkimi prilagoditvami, ki zagotavljajo ohranjanje kakovosti in količine podzemnih voda. Poselitev je dopustno načrtovati tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

(7) Med rekreacijska območja na vodah se lahko uvrsti območja, kjer je mogoče urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine.

(8) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.

(9) Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati varovalni pas priobalnih zemljišč, ki je pri vodotokih 1. reda (Drava) v naseljih širok 15 m od meje vodnega zemljišča, izven naselij pa 40 m od meje vodnega zemljišča. Pri vodotokih 2. reda (Lamprehtov potok, Plešiščica, Radoljna, Slepnica, Suhovna, Žavc in ostali manjši vodotoki zajeti v kataster voda) je varovalni pas priobalnih zemljišč širok 5 m od meje vodnega zemljišča. Poseganje v prostor na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno, razen za izjeme v skladu s predpisi s področja upravljanja voda.

(10) Na obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču je dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja pod pogojem, da:

1.  se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,

2.  se s tem ne poslabšuje stanja voda,

3.  je omogočeno izvajanje javnih služb,

4.  se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,

5.  to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami,

6.  se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

(11) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih ter obvodnih organizmov. Na priobalnih zemljiščih je v tlorisni širini 15 m od meje brega voda 1. reda in 5 m od meje brega 2. reda prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.

(12) Pri načrtovanju v območju vodnih zemljišč je potrebno upoštevati obstoječo in načrtovano izrabo voda ter varstvena območja po predpisih o vodah.

(13) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč je potrebno upoštevati naslednje pogoje:

1.  prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je potrebno umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost,

2.  z ureditvami ni dopustno povzročiti poslabšanja stanja voda in vodnega režima,

3.  potrebno je ohranjati retenzijske sposobnosti območij in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima dopustno ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda,

4.  ko je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima dopustno ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda,

5.  premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču je potrebno načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim,

6.  za vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi o vodah pridobiti vodno soglasje pristojnega organa.

(14) Vodno soglasje je potrebno pridobiti za:

1.  poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču,

2.  poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po predpisih o vodah,

3.  poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice,

4.  poseg na varstvenih in ogroženih območjih,

5.  poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,

6.  poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik,

7.  poseg, ki ni gradnja, kot so hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarska dela, rudarska dela ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.

(15) V primerih, ko gre za gradnjo ali spremembo namembnosti, za katero je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, in vodno soglasje na podlagi veljavnih predpisov o vodah, mora investitor pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa vodno soglasje.

(16) V primerih, ko gre za posege v prostor, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa potrebno pridobiti vodno soglasje na podlagi veljavnih predpisov o vodah, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvajanja posega pridobiti pogoje, ki se nanašajo na varstvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter obstoječe vodne pravice drugih oseb in jih upoštevati in izpolniti načrtovanju in izvedbi posegov. Če to zahtevajo veljavni predpisi o vodah, je vodno soglasje potrebno pridobiti tudi za druge posege v prostor.

(17) Če gre za gradnjo na vodovarstvenem območju, je potrebno upoštevati veljavne varstvene predpise o vodovarstvenem območju, pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov in pri vlogi za pridobitev vodnega soglasja za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov pa je potrebno dosledno upoštevati predpise, ki urejajo gradnjo na vodovarstvenih območjih in jih je dopustno izvesti samo na podlagi vodnega soglasja in predpisane dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja.

(18) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je potrebno pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami veljavnih predpisov o vodah.

(19) Dopustno je izkoriščanje vod za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri izkoriščanju pa je potrebno zagotavljati varstvo voda v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju izkoriščanja vod je potrebno naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, upoštevati kot obvezno omejitev v prostoru. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih ni dopustno načrtovati prostorskih ureditev in dejavnosti, ki bi lahko pospešile to delovanje. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, je potrebno prepustiti naravni dinamiki.

(20) Za odvzem vode je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja ali pravice po veljavnih predpisih o vodah. Za izvedbo dopustnih posegov na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju pristojnega organa R Slovenije je potrebna predhodna pridobitev služnostne ali stavbne pravice.

(21) Vodno infrastrukturo je dopustno uporabljati tudi za druge namene, če to ni v nasprotju ali ne omejuje izvajanja dejavnosti, zaradi katere je bila zgrajena ali v nasprotju z drugimi določili tega odloka, za uporabo vodne infrastrukture za druge namene pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za upravljanje z vodami.

(22) V primeru gradnje oz. poseganja v bližino obstoječih objektov merske mreže za spremljanje stanja in kakovosti (monitoring) podzemnih voda je potrebno upoštevati naslednje določbe:

1.  prepovedana je kakršnakoli gradnja v polmeru 5 m od objekta merske mreže,

2.  preprečiti je potrebno vplive na gladino in kakovost podzemnih voda,

3.  v bližini merskega objekta ni dopustno spreminjati infiltracijskih lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugim poseganjem v prostor,

4.  odvodnjavanje v bližini posameznega objekta merske mreže je potrebno urediti tako, da so izključeni vplivi površinskih vod (zatekanje),

5.  zagotovljen mora biti neoviran dostop do objektov merske mreže.

(23) Naravne in delno naravne vodotoke je treba prepuščati naravnim procesom in ohranjati v naravnem stanju, izjeme so pod posebnimi pogoji možne na ogroženih območjih.

71. člen

(varstvo tal ter kmetijskih zemljišč)

(1) Pri gradnji objektov je potrebno zgornji rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za izboljšanje kmetijskih zemljišč ali za urejanje objektov.

(2) Z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave je na območjih kmetijskih zemljišč dopustno izvajati agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor (melioracije; v sklopu melioracij manjša osuševanja, namakanja in agromelioracije, ki spreminjajo prostor – to so zlasti krčitve in izravnave ter izboljšanje dostopov na kmetijska zemljišča). Agrarne operacije morajo biti izvedene v skladu s pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora in na okolju prijazen način. Za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč je na območju kmetijskih zemljišč dopustna ureditev manjših vodnih zadrževalnikov v skladu s predpisi o vodah.

(3) Na območjih sprememb namenske rabe iz gozdnih v kmetijska zemljišča je potrebno zemljišča usposobiti za kmetijsko rabo.

(4) Zaradi varovanja zdravja ljudi oziroma oskrbe ljudi z zdravo pridelano hrano je potrebno varovati najboljša kmetijska zemljišča, ki so v funkciji zemljišč za lokalno pridelavo hrane. Dopustne so spremembe zaradi širitve kmetijskih gospodarstev in zaradi umeščanja dejavnosti, ki omogočajo dodatni zaslužek lokalnemu prebivalstvu.

(5) Na območju poselitve je zaradi varovanja zdravja ljudi potrebno zagotavljati primeren delež zelenih površin namenjenih športu in rekreaciji.

72. člen

(varstvo gozdov)

(1) V večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo 1. stopnje, so dopustni posegi le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo 1.  stopnje pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora.

(2) Umeščanje infrastrukturnih, energetskih ter drugih objektov in naprav v prostor je potrebno načrtovati tako, da bodo ohranjene značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti, vidnost naselij in značilne vedute v največji možni meri.

(3) Na območju naselja Lovrenc na Pohorju in v njegovi neposredni bližini je potrebno obseg gozdnih površin ohraniti v največji možni meri ter jih zajeti v zeleni sistem naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

(4) Na površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki urejajo kmetijska zemljišča v tem odloku.

(5) Krčitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe planskega akta je dopustna le, če površina krčitve ne presega velikosti 0,5 ha. Za krčitev gozda za kmetijske namene je potrebno pridobiti dovoljenje pristojne službe.

(6) Na območjih varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno ekološko ali socialno funkcijo 1. stopnje krčitve gozdov niso dovoljene. Posegi v varovalne gozdove so dovoljeni le izjemoma s soglasjem pristojnega ministrstva.

(7) Pri gradnji prometnic zavarovanih z ograjami je potrebno zagotoviti prehode za divjad na mestih, kjer potekajo stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov skupaj s projektantom določi pristojni strokovni organ za lovstvo v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave in lovskimi organizacijami.

(8) Posegi v gozdni prostor morajo biti izvedeni tako, da je povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in gozdnih tleh. Pri poseganju v gozd je ostanke posekane gozdne vegetacije (štori, veje) ter odvečni odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, prepovedano odlagati v gozdu, dopustno ga je vkopati v zasip ali odložiti na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala.

(9) Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih tleh ter na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.

(10) Pri poseku in spravilu lesa je potrebno upoštevati veljavne predpise s tega področja.

(11) Ograditev posameznih delov gozda ni dopustna, razen v primerih, ki so določeni s predpisi o gozdovih.

(12) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.

(13) Pri gospodarjenju s posamičnim gozdnim drevjem oz. skupinami gozdnega drevja zunaj naselij je potrebno upoštevati:

1.  sečnja drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti je dopustno izvajati izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca septembra do konca meseca februarja naslednjega leta,

2.  suha drevesa in drevesna dupla je potrebno ohranjati povsod tam, kjer s puščanjem oslabelih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni,

3.  ohranjati je potrebno plodonosne drevesne in grmovne vrste,

4.  ohranjati je potrebno gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na zaščito bregov pred erozijo,

5.  pri poseku je potrebno očistiti struge vodotokov,

6.  s skupinskim ali posamičnim gospodarjenjem v gozdne ostanke ob vodotokih je potrebno zagotavljati naravno pestrost,

7.  skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno vegetacijo in obvodno vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrčijo na golo, je potrebno takoj oziroma še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova zarast.

(14) Za graditev objektov in druge posege v gozd oziroma gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.

73. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Varstvo pred hrupom je potrebno izvajati na podlagi občutljivosti posameznih območij osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

(2) Če se bo pri nadaljnjem prostorskem razvoju občine pokazala potreba, da se določi II. stopnja varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, bo občina preverila pogoje za določitev območij II. stopnje varstva pred hrupom. To se presodi v posebnih strokovnih podlagah s področja varstva pred hrupom za območje občine, ki jih izdela za to usposobljena organizacija.

(3) Na vseh površinah v mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano stopnjo varstva pred hrupom (območja Nature, varovalni gozdovi …) je določena I. stopnja varstva pred hrupom.

(4) Za javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa, ki izda dovoljenje na osnovi strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom za čas prireditve.

(5) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je potrebno vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.

(6) Nove gradnje, rekonstrukcije objektov ali spremenjena namembnost v obstoječih objektih ne smejo povzročiti prekomerne obremenitve s hrupom oz. ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom v območjih, v katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna.

(7) Na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.

(8) Gradnja stavb z varovanimi prostori na s hrupom preobremenjenem območju ni dopustna.

(9) Pri načrtovanju vseh gradenj v območju železniške proge mora investitor novih posegov predvideti ukrepe za varovanje pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa.

74. člen

(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

(1) Nov poseg v prostor, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmernih obremenitev okolja,  določenih s predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

(2) Za nove posege v prostor, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje, iz katere je mora biti razvidno, da pričakovane ravni elektromagnetnega sevanja na izbrani lokaciji ne bodo presegale s predpisi dovoljenih vrednosti.

(3) V varovalnem pasu obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov in ostalih energetskih omrežij in naprav je:

1.  prepovedana gradnja stanovanj, športnih, zdravstvenih, izobraževalnih in podobnih objektov, v katerih se stalno ali dalj časa zadržujejo ljudje, ne glede na namensko rabo prostora;

2.  pri obstoječih objektih, zgrajenih pred uveljavitvijo predpisov o zahtevanem odmiku od virov sevanja oz. prenosa in distribucije električne energije, je priporočljiva sprememba namembnosti v objekte za dopustne dejavnosti, širitev navedenih objektov za bivanje in zadrževanje ljudi bližje viru sevanja ni dopustna;

3.  dopustne so le industrijske ali obrtne in druge podobne proizvodne dejavnosti ter transportni, skladiščni ipd. objekti in dejavnosti, katerih postavitev ne vpliva na zdravje ljudi in ne ogroža okolja.

(4) V razpredelnici so v skladu s predpisi o elektromagnetnem sevanju glede na namensko rabo prostora določena območja varstva pred sevanjem.

(5) II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi za površine, ki so namenjene javnemu cestnemu prometu, pa se nahajajo znotraj območja, za katerega je sicer določena I. stopnja varstva.

(6) V območjih, v katerih mora biti zagotovljena I. stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, morajo biti na nivoju tal naslednji odmiki gradbenih posegov od obstoječih in načrtovanih virov elektromagnetnega sevanja (v odvisnosti od oblike daljnovoda in razdelilnih postaj):

1.  daljnovod napetosti 110 kV: 15 m;

2.  enak odmik v odvisnosti od vstopne napetosti je potrebno upoštevati tudi pri razdelilnih transformatorskih postajah iz prenosnega v distribucijsko omrežje;

3.  pri omrežjih in objektih nižjih napetosti odmik za zagotavljanje I. stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem ni potreben.

(7) Za vse objekte z II. stopnjo varstva pred sevanjem (novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, namenjenih za stalno oz. občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oz. predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da ne bodo prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja, določene po veljavnih predpisih o elektromagnetnem sevanju.

75. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)

(1) Pri načinih osvetljevanja je potrebno upoštevati predpise s področja varstva pred svetlobnim onesnaževanjem. Moč svetil ne sme presegati mejnih vrednosti določenih z veljavnimi predpisi o varstvu pred svetlobnim onesnaževanjem.

(2) Letna poraba vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo javnih cest in drugih javnih površin ali objektov in so v upravljanju občine, ne sme presegati predpisanih mejnih vrednosti porabe energije na prebivalca v občini.

(3) Zaradi negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) je osvetljevanje območij potrebno načrtovati tako, da bo svetloba časovno omejena in prostorsko usmerjena proti tlom. Osvetljevanje se izvede s svetlobnimi telesi, ki so v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu pred svetlobnim onesnaževanjem.

76. člen

(varovanje zdravja)

(1) Investitor posega v prostor, pri katerem so pričakovani škodljivi vplivi na zdravje ljudi, mora z ustreznimi študijami pred pripravo projektne dokumentacije za poseg v prostor ali v postopku njihove priprave, dokazati, da so pričakovani vplivi v okviru dopustnih emisij posameznega področja.

(2) Obstoječe dejavnosti v objektih in napravah, katerih emisije presegajo dovoljene vrednosti emisij v okolje, ne smejo obratovati, dokler jih ne sanirajo oziroma na drug način ne zagotovijo s predpisi določenih mejnih vrednosti emisij. morajo lastniki sanirati do izpustov dopustne stopnje ali zaustaviti delovanje.

77. člen

(osvetlitev in osončenje)

(1) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.

3.2.6.  Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

78. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) V zemljišče ni dovoljeno posegati tako z ureditvami, ki bi povzročile gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča, kot so:

1.  zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,

2.  s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,

3.  izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,

4.  krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(2) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno nevarnostjo VII. stopnje po EMS lestvici oz. projektnim pospeškom tal (g) 0,100. Na celotnem območju občine je potrebno upoštevati standarde za projektiranje potresno odpornih konstrukcij.

(3) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.

(4) Za primer naravnih in drugih nesreč mora občina v skladu z veljavnim občinskim načrtom zaščite in reševanja zagotoviti površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči.

(5) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je potrebno zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od posestnih mej in med objekti, z intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi.

(6) V projektni dokumentaciji je za objekte na potencialnih območjih požarne ogroženosti, potrebno opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov in z možnostjo širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja ter ukrepe varstva pred požarom.

(7) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

(8) Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je potrebno prostorske ureditve načrtovati tako, da bodo izključene verižne nesreče, izključeni, zmanjšani ali zadržani prenosi začetih izrednih dogodkov, zmanjšane posledice v primeru nesreč in omogočeno uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja. Zato je potrebno zagotavljanjem ustrezne odmike med dejavnostmi oz. objekti.

(9) Na ogroženih območjih je potrebno omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.

(10) Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati predpisanim standardom.

(11) V območjih velike požarne ogroženosti gozdov ni dopustno načrtovati dejavnosti in prostorskih ureditev, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.

(12) Na erozijskih območjih je, skladno z veljavnimi predpisi, prepovedano:

1.  poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,

2.  ogoljevanje površin,

3.  krčenje tistih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,

4.  zasipavanje izvirov,

5.  nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,

6.  omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda, in slabšanje ravnovesnih razmer,

7.  odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,

8.  zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,

9.  odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge.

(13) Na območjih z zahtevnejšimi protierozijskimi ukrepi, območjih s povečano verjetnostjo plazenja tal ter na vseh ostalih območjih, kjer se zaradi naravnih dejavnikov pojavljajo bočni premiki ali plazljivost terena, je potrebno k dokumentaciji za dovolitev posega v prostor priložiti predhodno geološko-geomehansko mnenje ali poročilo, ki ga izdela za to usposobljena organizacija. V primeru poseganja na območja z večjim naklonom je potrebno ob nevarnosti erozije izvesti ustrezne protierozijske ukrepe.

3. 3.  PODROBNEJŠA MERILA IN POGOJI PO NAMENSKI RABI IN EUP

3.3.1.  Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za poselitev

79. člen

(podeželska naselja - SK)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za podeželska naselja, namenjena bivanju, spremljajočim dejavnostim in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi, se urejajo naslednje EUP ali njihovi deli: LP11, LP18, LP19.

(2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba kot območja stanovanj (S), namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, znotraj območij stanovanj pa kot površine podeželskega naselja (SK), namenjene bivanju in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi.

(3) V EUP je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni v Prilogi 2 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju.

(4) Dopustne spremljajoče dejavnosti v območjih podeželskih naselij so dejavnosti osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužnostno obrtne, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k bolj racionalni rabi površin.

(5) Dopustno je prepletanje bivanja, spremljajočih dejavnosti in kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.  ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta,

2.  neposredna navezanost na prometno infrastrukturo,

3.  vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje,

4.  površina objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za lastno uporabo ali dopolnilno dejavnost na kmetiji ne sme biti večja od skupne površine objekta oziroma objektov ob katere se umeščajo,

5.  pri spremljajočih trgovskih, gostinskih, turističnih, predelovalnih, gradbenih in storitvenih dejavnostih je največja dopustna tlorisna površina prostorov za te dejavnosti omejena na 150 m2,

6.  obstoječi legalni objekti dopustnih spremljajočih dejavnosti lahko odstopajo od teh površin,

7.  širitev obstoječih objektov spremljajočih dejavnosti je dopustna le pod pogojem, da so izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji za takšno dejavnost; povečanje prostorov mora v tlorisnih in višinskih razmerjih ter vidnem zunanjem oblikovanju objekta (strehe, fasade), izhajati iz obstoječih objektov,

8.  sprememba objektov uslužnostno storitvenih dejavnosti iz obrtne dejavnosti v industrijsko proizvodno dejavnost ni dopustna,

9.  za izvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je dopustna večja površina prostorov kot 150 m2, če je to v skladu s predpisi o izvajanju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, in so te okoljsko in prostorsko sprejemljive, razen za nove objekte in naprave energetskih sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za lastno uporabo ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, katerih površina mora biti manjša od skupne površine objekta oz. objektov, ob katere se umeščajo,

10. površino, velikost in oblikovanje družbenih spremljajočih dejavnosti v naseljih je potrebno prilagajati potrebam, ki izhajajo iz obstoječega stanja in načrtovanih razvojnih potreb.

(6) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljene v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena.

(7) Po namenu je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov:

1.  pomožnih objektov za lastne potrebe na parcelah stanovanjske gradnje,

2.  pomožnih objektov za lastne potrebe in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov za potrebe kmetovanja na domačijah,

3.  objektov za rejo živali na kmetijah,

4.  ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki predstavljajo dopolnilno opremljanje z GJI, urbano opremo, rekreacijskimi površinami in zunanjimi ureditvami objektov.

(8) Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati:

1.  tlorisna zasnova naj bo pravokotna z razmerjem stranic od 1:1,2 do 1:2, dopustna je tudi razvita zasnova iz pravokotnih oblik;

2.  dopustna velikost objektov je (K) + P + M ali (K) + P;

3.  strehe so dvokapne, strme, s čopi ali brez, sleme je vzporedno z daljšo stranico. Pri  razviti tlorisni zasnovi so dopustne tudi zložene strehe;

4.  naklon strehe je 30 -  45; pri počitniških hišah je dovoljen tudi večji naklon strehe;

5.  dopustne so kritine, ki dajejo videz opečne kritine (npr. bobrovec ali zareznik), strešna kritina mora biti v umirjenih, nebleščečih (mat) odtenkih rdeče in rjavee barve;

6.  kletna etaža je lahko največ 60 cm nad terenom, merjeno na zgornji strani objekta od nivoja raščene hribine,

7.  v mansardi je kapna lega lahko dvignjena največ 100 cm,

8.  pri objektih za intenzivno vzrejo živali (hlevi) sta oblika in naklon strehe lahko tudi drugačna, najmanj 22,5. Kritina mora biti primerna naklonu, dopustno je tudi pokritje s sončnimi celicami ali sončnimi zbiralniki kot strešno kritino. Dopustna širina objektov je do 25 m, razmerje stranic pa lahko presega predpisano razmerje 1:2. Postavitev teh objektov je dopustna, če so izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji, s katerimi se ne bo poslabšala kakovost bivanja v naselju,

9.  pri objektih za intenzivno vzgojo rastlin so dopustne oblike, ki najbolje izkoriščajo energijo sonca in so primernejše za premagovanje vetrovnih razmer (tudi valjaste strehe, tuneli in podobno).

(9) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (razmerje med zazidanim delom parcele in celo parcelo), je:

1.  pri kmetijah do vrednosti 0,3 (priporočljiva vrednost je 0,2), dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6, če je možno zadostiti pogojem o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugim pogojem,

2.  pri stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 0,4, dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6, če je možno zadostiti pogojem o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugim pogojem.

(10) Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji (razmerje med bruto tlorisno površino vseh etaž nad terenom in celotno površino parcele namenjene gradnji), je:

1.  pri kmetijah do vrednosti 0,6 z možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje je odvisno od povečave faktorja zazidanosti),

2.  pri stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 0,8 z možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje je odvisno od povečave faktorja zazidanosti).

(11) V vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustna gradnja počitniških hiš. Dopustna je tudi sprememba nenaseljenih stanovanjskih hiš v počitniške hiše in sprememba počitniških hiš v stanovanjske hiše.

(12) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

80. člen

(stanovanjske površine - SS)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja stanovanjskih površin, ki so namenjena bivanju brez ali s spremljajočim dejavnostim, se urejajo naslednje EUP ali njihovi deli: EUP LP09, LP17, LP21, LP31.

(2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba kot območja stanovanj (S), namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, znotraj območij stanovanj pa kot stanovanjske površine (SS), namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi.

(3) V EUP je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni v Prilogi 2 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju.

(4) Dopustne spremljajoče dejavnosti v območjih stanovanjskih površin namenjenih bivanju so dejavnosti osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, mirne uslužnostno obrtne, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k bolj racionalni rabi površin (dejavnosti na domu), v kolikor njihova umestitev ni mogoča v območjih centralnih dejavnosti.

(5) Dopustno je prepletanje bivanja in spremljajočih dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.  ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta,

2.  neposredna navezanost na prometno infrastrukturo,

3.  vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje,

4.  pri spremljajočih dejavnostih je površina prostorov za te dejavnosti omejena na največ 150 m2 tlorisne površine.

(6) Med dopustnimi dejavnostmi imajo prednost mirne dejavnosti na domu, ki ne poslabšujejo bivalnega okolja v neposredni bližini izvajalca dejavnosti.

(7) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu za dejavnosti opredeljene v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena.

(8) Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati:

1.  tlorisna zasnova naj bo pravokotna z razmerjem stranic od 1:1,2 do 1:2, dopustna je tudi razvita zasnova iz pravokotnih oblik;

2.  dopustna velikost objektov je (K) + P + M ali (K) + P;

3.  strehe so dvokapne, strme, s čopi ali brez, sleme je vzporedno z daljšo stranico. Pri  razviti tlorisni zasnovi so dopustne tudi zložene strehe;

4.  naklon strehe je 30 -  45; pri počitniških hišah je dovoljen tudi večji naklon strehe;

5.  dopustne so kritine, ki dajejo videz opečne kritine (npr. bobrovec ali zareznik), strešna kritina mora biti v umirjenih, nebleščečih (mat) odtenkih rdeče in rjave barve;

6.  kletna etaža je lahko največ 60 cm nad terenom, merjeno na zgornji strani objekta od nivoja raščene hribine;

7.  v mansardi je kapna lega lahko dvignjena največ 100 cm.

(9) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (razmerje med zazidanim delom parcele in celo parcelo), je pri stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 0,5, dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6, če je možno zadostiti pogojem o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugim pogojem, ki vplivajo na kakovost bivanja in zdravje ljudi.

(10) Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji (razmerje med bruto tlorisno površino vseh etaž nad terenom in celotno površino parcele namenjene gradnji), je pri stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 1,2 z možnostjo povečanja do 1,6 (povečanje je odvisno od povečave faktorja zazidanosti).

(11) Po namenu je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov:

1.  pomožnih objektov za lastne potrebe na parcelah stanovanjske gradnje,

2.  ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki predstavljajo dopolnilno opremljanje z GJI, urbano opremo, rekreacijskimi površinami in zunanjimi ureditvami objektov.

(12) V EUP LP21 in LP31 gradnja večstanovanjskih objektov ni dopustna.

(13) Pri objektih večstanovanjske gradnje je dopustno:

1.  odstopanje v velikosti večstanovanjskih objektov do velikosti K+P+2N+M,

2.  oblikovanje mora nadaljevati vzorec obstoječe večstanovanjske gradnje ali ga oblikovno nadgrajevati z uporabo materialov in stavbnih elementov, ki jih ponuja sodobnejša tehnologija,

3.  dopustni so nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe v skladu s PIP-i za nezahtevne in enostavne objekte v območjih večstanovanjske gradnje,

4.  dopustna je ureditev okolice, ki mora zagotavljati spremljajoče površine v skladu s tehničnimi standardi za večstanovanjsko gradnjo,

5.  dopusten faktor zazidanosti do vrednosti 0,4 mora na parceli zagotavljati površine za mirni promet in zelene površine v skladu s tehničnimi standardi za večstanovanjsko gradnjo, dopustno je povečanje do 0,6, v kolikor so površine za mirni promet zagotovljene na drugih zemljiščih v bližini,

6.  faktor izrabe parcele je največ 3,0,

7.  pri ostalih določbah je potrebno upoštevati skupne prostorske izvedbene pogoje.

(14) V EUP LP31 je dopustna gradnja samo vrstnih hiš ali dvojčkov, pri tem pa je, poleg ostalih pogojev določenih v tem odloku, potrebno upoštevati:

1.  gradnja v nizu oz. vrsti je dovoljena samo v enakih gabaritih, objekti morajo biti oblikovno usklajeni;

2.  razvita tlorisna zasnova z razmerjem stranic od 1:1,2 do 1:2;

3.  dopustna velikost objektov je (K) + P + M, pod pogojem, da so vsi objekti enake višine;

4.  strehe so dvokapne z naklonom 30 do 45;

5.  dopustne so kritine, ki dajejo videz opečne kritine (npr. bobrovec ali zareznik), strešna kritina mora biti v umirjenih, nebleščečih (mat) odtenkih rdeče in rjave barve;

6.  okna na strešini so lahko v obliki frčade;

7.  v mansardi je kapna lega lahko dvignjena največ 100 cm;

8.  parcele so lahko ograjene z leseno ograjo ali živo mejo v višini do 1,5 m;

9.  dopusten faktor zazidanosti je do vrednosti 0,5.

(15) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

81. člen

(stanovanjske površine za posebne namene - SB)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja stanovanjskih površin za posebne namene se urejajo naslednje EUP: LP22, LP23.

(2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba je opredeljena kot območje stanovanj (S), namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, znotraj območij stanovanj pa kot stanovanjske površine za posebne namene (SB), ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin).

(3) V EUP je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni v Prilogi 2 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju.

(4) V območjih stanovanjskih površin za posebne namene je potrebno urediti zelene površine v odvisnosti od zahtev za posamezno dejavnost in jih glede na funkcijo posameznega dela zelenih površin, ustrezno oblikovati ter skrbeti za redno vzdrževanje.

(5) V EUP LP22 in LP23 so kot spremljajoče dejavnosti dopustne tudi nočitvene zmogljivosti za potrebe turizma.

(6) Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastno rabo in za dopolnilno opremljanje z GJI, urbano opremo, rekreacijskimi površinami in zunanjimi ureditvami objektov v skladu z določbami prostorskih ureditvenih pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.

(7) Pri velikosti in oblikovanju objektov je potrebno upoštevati naslednje določbe:

1.  dopustna je v višina objektov do velikosti (K)+P+2N+M. Višina objektov se mora ob stiku z območji nižje gradnje ustrezno nižati in povezano preiti do višine objektov v nižji gradnji,

2.  strehe so strme, dvokapne, krite  s kritino, ki daje videz opečne kritine (npr. bobrovec ali zareznik), z naklonom od 35 - 45, dopustna je izvedba strešnih oken v osi spodnjih odprtin ali v simetralah fasad. Dopustna je tudi izvedba ravne strehe  v kombinaciji z dvokapno streho (terase ipd.). Ravne strehe naj bodo izvedene kot zelene strehe.

(8) Dopusten faktor zazidanosti parcele je do 0,6, faktor izrabe pa do 1,2.

(9) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

82. člen

(osrednja območja centralnih dejavnosti - CU)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja centralnih dejavnosti z namensko rabo CU se urejajo naslednje EUP ali njihovi deli: LP03, LP04, LP05, LP15, LP16.

(2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba je opredeljena kot območje centralnih dejavnosti (C), ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim, znotraj območij centralnih dejavnosti pa kot osrednja območja centralnih dejavnosti (CU), kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje.

(3) V EUP je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni v Prilogi 2 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju.

(4) Zaradi zagotavljanja vitalnosti, privlačnosti in programske pestrosti območja centralnih dejavnosti je v območjih EUP iz prvega odstavka tega člena dopustno:

1.  vertikalno mešanje dejavnosti (po etažah istega objekta),

2.  horizontalno nizanje dejavnosti (ob trgu, prometnici),

3.  združevanje dejavnosti po območjih (izobraževanje, vzgoja, šport, kultura, uprava ipd.).

(5) Dopustne so dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora in spremljajoče dejavnosti. Prepletanje dejavnosti navedenih v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena je dopustno, v kolikor so za izvajanje posameznih dejavnosti izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji.

(6) V območjih centralnih dejavnosti je potrebno urediti zelene površine v javni rabi v odvisnosti od zahtev za posamezno dejavnost (vzgoja, šolstvo, večstanovanjska gradnja, trgovske dejavnosti ipd.) in jih glede na funkcijo posameznega dela zelenih površin, ustrezno oblikovati ter skrbeti za redno vzdrževanje.

(7) Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastno rabo in za dopolnilno opremljanje z GJI, urbano opremo, rekreacijskimi površinami in zunanjimi ureditvami objektov v skladu z določbami prostorskih ureditvenih pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.

(8) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljene v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena.

(9) Pri velikosti in oblikovanju objektov je potrebno upoštevati naslednje določbe:

1.  vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi obstoječim kakovostnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora,

2.  dopustno je odstopanje v višini objektov do velikosti (K)+P+2N+M. Višina objektov se mora ob stiku z območji nižje gradnje ustrezno nižati in povezano preiti do višine objektov v nižji gradnji,

3.  objekti in ureditve, ki mejijo na javni prostor v naseljih (ob upoštevani gradbeni liniji), morajo biti po zasnovi, gostoti, oblikovanju in rastru javnih komunikacij usklajeni s preostalo pozidavo širšega prostora,

4.  strehe so strme, dvokapne, krite s kritino, ki daje videz opečne kritine (npr. bobrovec ali zareznik), v rdeči ali rjavi barvi, z naklonom od 30°- 45° , dopustna je izvedba strešnih oken v osi spodnjih odprtin ali v simetralah fasad,

5.  vsi objekti na parceli morajo biti medsebojno oblikovalsko usklajeni.

(10) Faktor zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri gradnji v osrednjih območjih centralnih dejavnosti mora upoštevati naslednje pogoje:

1. dopusten faktor zazidanosti parcele je do vrednosti 0,6,  dopustno pa je povečanje te vrednosti, če so zagotovljeni pogoji o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugi pogoji, ki vplivajo na kakovost bivanja in zdravje ljudi ali je takšno povečanje posledica obstoječe pozidave ali zasnove pozidave, ki nadaljuje tradicionalni tip strnjene poselitve;

2. dopusten faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, je do vrednosti 2,0 z možnostjo povečanja, ko je to povečanje posledica faktorja zazidanosti  ali obstoječega stanja;

3. pri dopustnih spremljajočih dejavnostih je dopustno odstopanje od teh vrednosti v skladu s tehničnimi zahtevami posameznih dejavnosti.

(11) Dopustno je odstopanje od določb tega odloka pri oblikovanju pomembnejših objektov namenjenih spremljajočim dejavnostim z javno ali poslovno namembnostjo pod pogojem, da oblika teh objektov poudarja ali kakovostno nadgrajuje obstoječe arhitekturne in urbanistične značilnosti naselja ali dela naselja.

(12) Za pomembnejše objekte namenjene spremljajočim dejavnostim z javno ali poslovno namembnostjo je priporočljiva pridobitev variantnih rešitev za javnim natečajem ali z vabljenim natečajem in s strokovno izbiro v skladu s predpisi o izvajanju javnega natečaja.

(13) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

83. člen

(druga območja centralnih dejavnosti - CD)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja centralnih dejavnosti z namensko rabo CD se urejajo naslednje EUP ali njihovi deli: LP08, LP12, LP20, OP01.

(2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba je opredeljena kot območje centralnih dejavnosti (C), ki so namenjena oskrbnim storitvenim in družbenim dejavnostim, znotraj območij centralnih dejavnosti pa kot druga območja centralnih dejavnosti (CD), kjer prevladuje določena dejavnost razen bivanja.

(3) V EUP, je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni v Prilogi 2 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju.

(4) Dopustne so dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora in spremljajoče dejavnosti. Prepletanje dejavnosti je dopustno v kolikor so za izvajanje posameznih dejavnosti izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji.

(5) V območjih centralnih dejavnosti je potrebno urediti zelene površine v javni rabi v odvisnosti od zahtev za posamezno dejavnost in jih glede na funkcijo posameznega dela zelenih površin, ustrezno oblikovati ter skrbeti za redno vzdrževanje.

(6) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljene v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena.

(7) Pri velikosti in oblikovanju objektov je potrebno upoštevati naslednje določbe:

1.  vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi obstoječim kakovostnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora,

2.  objekti in ureditve, ki mejijo na javni prostor v naseljih (ob upoštevani gradbeni liniji), morajo biti po zasnovi, gostoti, oblikovanju in rastru javnih komunikacij usklajeni s preostalo pozidavo širšega prostora,

3.  strehe so strme, dvokapne, krite s kritino, ki daje videz opečne kritine (npr. bobrovec ali zareznik), v rdeči ali rjavi barvi, z naklonom od 30° - 45°, dopustna je izvedba strešnih oken v osi spodnjih odprtin ali v simetralah fasad.

(8) Dopusten faktor zazidanosti parcele je do 0,6, faktor izrabe pa do 1,2.

(9) Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastno rabo in za dopolnilno opremljanje z GJI, urbano opremo, objekti za izvajanje športa in rekreacije in zunanjimi ureditvami objektov v skladu z določbami prostorskih ureditvenih pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.

(10) Za objekte namenjene  vzgojnim in izobraževalnim ter spremljajočim dejavnostim in objekte z javno ali poslovno namembnostjo je priporočljiva pridobitev variantnih rešitev z javnim natečajem ali z vabljenim natečajem in s strokovno izbiro v skladu s predpisi o izvajanju javnega natečaja.

(11) V EUP LP20 in OP01 je na namenski rabi CD dopustna le postavitev sakralnih objektov in objektov za izvajanje pokopališke dejavnosti (mrliška vežica in drugi spremljajoči objekti). Velikost objekta se prilagodi dejavnosti.

(12) V EUP LP12 je poleg ostalih dejavnosti dopustno tudi bivanje (v objektih, kjer je to že obstoječa dejavnost).

(13) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

84. člen

(površine za industrijo - IP)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja proizvodnih dejavnosti površin za industrijo IP se urejajo naslednje EUP: LP02, LP07.

(2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba je opredeljena kot območje proizvodnih dejavnosti (I), ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim, znotraj območij proizvodnih dejavnosti pa kot površine za industrijo (IP), ki so namenjene industrijskim dejavnostim.

(3) V EUP je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni v Prilogi 2 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju.

(4) V EUP iz prvega odstavka tega člena je kot dopustne spremljajoče dejavnosti dopustno umestiti manjše prometne terminale, tovarniške trgovine, manjše obrtne dejavnosti, ki podpirajo osnovno proizvodnjo ter komunalne in energetske dejavnosti (tudi proizvodnja energije kot spremljajoč proizvodni proces s postavitvijo sončnih celic na strehe objektov).

(5) Ureditve v EUP iz prvega odstavka tega člena morajo upoštevati naslednje prostorske določbe:

1.  faktor zazidanosti parcel je do največ 0,8.

2.  zagotoviti je potrebno najmanj 10% zelenih površin.

(6) Pri velikosti in oblikovanju objektov je potrebno upoštevati naslednje določbe:

1.  vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi obstoječim kakovostnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora,

2.  gornje določbe ne veljajo za objekte, ki so zaradi tehnoloških zahtev izrazito višji (tovarniški dimniki, stoječi silosi) in jih je potrebno kakovostno oblikovati kot prepoznavne prostorske poudarke oz. točke identifikacije prostora,

3.  vsi objekti na parceli morajo biti medsebojno oblikovalsko usklajeni,

4.  priporočljivo je, da so poslovne, upravne, administrativne, prodajne in podobne dejavnosti umeščene ob javnem prostoru, drugi proizvodni objekti pa v notranjost proizvodnih kompleksov,

5.  dopustno je združevanje objektov v nize in kareje,

6.  zaradi izvajanja tehnološkega procesa so dopustni tehnološki objekti večjih tlorisnih dimenzij, pri katerih dolžina nekajkrat presega višino,

7.  dopustna je ravna, enokapna ali večkapna streha minimalnega naklona, iz primernih materialov (tudi pokritje s sončnimi celicami ali sončnimi zbiralniki kot strešno kritino),

8.  dopustna je barva fasad in kritine v naravnih barvnih tonih, ki ne izstopajo kontrastno iz okolja.

(7) Velikost parcele namenjene gradnji mora omogočati normalno obratovanje in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.

(8) V EUP ni dopustno bivanje in spremljajoče dejavnosti, primarna kmetijska proizvodnja in dejavnosti, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja.

(9) Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastno rabo in za dopolnilno opremljanje z GJI, urbano opremo, rekreacijskimi površinami in zunanjimi ureditvami objektov v skladu z določbami prostorskih ureditvenih pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.

(10) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

85. člen

(gospodarske cone - IG)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja proizvodnih dejavnosti z namensko rabo prostora IG (gospodarske cone) se urejajo naslednje EUP ali njihovi deli: LP05, LP06, LP10, LP13.

(2) Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora je opredeljena kot območje proizvodnih dejavnosti (I), namenjeno industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora I (območje proizvodnih dejavnosti) pa kot površine gospodarske cone (IG).

(3) V EUP je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni v Prilogi 2 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju.

(4) V EUP iz prvega odstavka tega člena je kot dopustne spremljajoče dejavnosti dopustno umestiti prometne terminale, tovarniške trgovine, manjše obrtne dejavnosti, ki podpirajo osnovno proizvodnjo, ter komunalne in energetske dejavnosti (tudi proizvodnja energije kot spremljajoč proizvodni proces s postavitvijo sončnih celic na strehe objektov). V EUP iz prvega odstavka tega člena ni dopustno umestiti bivanja in spremljajočih dejavnosti bivanja in dejavnosti, ki bi ogrožale varnost ljudi in premoženja.

(5) Ureditve v EUP iz prvega odstavka tega člena morajo upoštevati naslednje prostorske določbe:

1.  faktor zazidanosti parcel je do največ 0,8,

2.  zagotoviti je potrebno najmanj 10% zelenih površin.

(6) Pri velikosti in oblikovanju objektov je potrebno upoštevati naslednje določbe:

1.  vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi obstoječim kakovostnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora,

2.  gornje določbe ne veljajo za objekte, ki so zaradi tehnoloških zahtev izrazito višji (tovarniški dimniki, stoječi silosi), take objekte je potrebno kakovostno oblikovati kot prepoznavne prostorske poudarke oz. točke identifikacije prostora,

3.  vsi objekti na parceli morajo biti medsebojno oblikovalsko usklajeni,

4.  priporočljivo je, da so poslovne, upravne, administrativne, prodajne in podobne dejavnosti umeščene ob javnem prostoru, drugi proizvodni objekti pa v notranjosti proizvodnih kompleksov,

5.  zaradi izvajanja tehnološkega procesa so dopustni tehnološki objekti večjih tlorisnih dimenzij, pri katerih dolžina nekajkrat presega višino, oblikovanje takih objektov mora biti prilagojeno značilnostim prostora, saj je v nekaterih primerih take objekte smiselno horizontalno poudariti, v drugih primerih pa je potrebno horizontalno komponento prekinjati, da se zmanjša vtis obsežnosti ali vtis postavljanja prostorskih pregrad,

6.  dopustna je ravna, enokapna ali dvokapna streha minimalnega naklona, iz naklonu strehe primernih materialov (tudi pokritje s sončnimi celicami ali sončnimi zbiralniki kot strešno kritino),

7.  dopustna je barva fasad in kritine v barvnih tonih, ki ne izstopajo iz okolja.

(7) Velikost parcele, namenjene gradnji, mora omogočati normalno obratovanje in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.

(8) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

86. člen

(površine za turizem - BT)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za posebna območja za turizem se urejajo naslednje EUP: LP14, LP24, OP12.

(2) Namenska raba prostora v delih EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba prostora kot posebno območje (B), znotraj podrobnejše namenske rabe prostora pa kot površine za turizem (BT), ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev.

(3) V EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni v Prilogi 2 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju.

(4) Dopustne spremljajoče dejavnosti v posebnih območjih za turizem so druge dejavnosti, po načelu vzpostavljanja raznolikosti ponudbe in dopolnjevanja ponudbe, ki pritegnejo goste in jih zadržijo ali jim omogočijo zadrževanje in dodatne aktivnosti v turističnem območju ali v njegovem širšem vplivnem okolju ter ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja.

(5) Dopustno je prepletanje turističnih dejavnosti in bivanja ter dejavnosti dopolnilne turistične in spremljajoče rekreacijske ponudbe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.  ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa gostov stanovalcev, zaposlenih in dnevnih obiskovalcev objektov,

2.  neposredna navezanost na prometno infrastrukturo (tudi preko pristopnih gozdnih cest),

3.  vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje

(6) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljene v tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena.

(7) Faktor zazidanosti parcele, namenjene za gradnjo, (razmerje med zazidanim delom parcele in celo parcelo) je do vrednosti 0,4 (dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6 z objekti za širitev ponudbe, če je možno zadostiti pogojem o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugim pogojem.

(8) Faktor izrabe parcele, namenjene za gradnjo, (razmerje med bruto tlorisno površino vseh etaž nad terenom in celotno površino parcele namenjene gradnji) do vrednosti 0,8 z možnostjo povečanja do 1,2 pri gradnji eno in dveh apartmajskih stavb (povečanje je odvisno od povečave faktorja zazidanosti).

(9) Velikost večjih objektov mora upoštevati določbe petega odstavka tega člena, manjši objekti ločeni apartmajski objekti, v obliki samostojnih objektov pa standarde, ki veljajo za takšen tip objektov. Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturne tipike objektov v arhitektonski krajini. Objekti v območju morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.

(10) Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ter začasnih objektov za potrebe dopustnih dejavnosti in za dopolnilno opremljanje z GJI, urbano opremo in zunanjimi ureditvami objektov v skladu z določbami prostorskih ureditvenih pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov pogoji za zunanjo ureditev.

(11) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

87. člen

(površine za oddih, šport in rekreacijo - ZS)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja površin za oddih, šport in rekreacijo (ZS) se ureja del EUP: LP16.

(2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba pa kot območje zelenih površin (Z), ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja, znotraj območij zelenih površin pa kot površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), ki so namenjena oddihu rekreaciji in športom na prostem.

(3) V EUP je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni v Prilogi 2 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju.

(4) V EUP so površine namenjene za oddih, rekreacijo in šport, na katerih je dopustna izobraževalna, športna in rekreacijska dejavnost s spremljajočimi dejavnostmi, ki so potrebne za izvajanje teh dejavnosti ter večnamenske prireditve in uporaba za potrebe reševanja in zaščite.

(5) Velikost objektov mora poleg pogojev po predpisih o gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevati tudi naslednje določbe:

1.  dopustna je višina objektov P + (M),

2.  kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko največ 0,6 m nad obstoječim terenom.

(6) Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati:

1.  dopustno je oblikovanje objektov, ki je usklajeno s tradicionalno gradnjo v soseščini,

2.  dopustna je nadgradnja tradicionalne gradnje s sodobnejšim oblikovanjem objektov, streh in fasad ter uporabo materialov, ki pa ne smejo biti svetleči, imeti zrcalnega učinka ali niso primerni za klimatološke razmere posamezne lokacije,

3.  robove EUP je potrebno oblikovati v skladu s stično strukturo (urbani prostor, odprti prostor).

(7) Parcelacija mora upoštevati dodatne potrebe za izvajanje dopustnih dejavnosti. Največji dopustni faktor zazidanosti je 0,1, enako faktor izrabe zemljišča.

(8) V EUP, navedeni v prvem odstavku tega člena, pri kateri so v preglednici 42. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

88. člen

(druge urejene zelene površine - ZD)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja drugih zelenih površin se urejajo deli naslednjih EUP: LP09, LP11, LP15, LP18, LP19, LP20.

(2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba pa kot območje zelenih površin (Z), ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja, znotraj območij zelenih površin pa kot druge urejene zelene površine (ZD) oz. kot zeleni pasovi z zaščitno oz. drugo funkcijo.

(3) V EUP je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni v Prilogi 2 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju.

(4) V EUP drugih zelenih površin iz prvega odstavka tega člena je dopustno urejanje in vzdrževanje urejenih zelenih površin ter primarna dejavnost kmetijstva in gozdarstva z omejitvami, ki izhajajo iz varovalne, sociološke, ekološke oz. druge funkcije zelenih pasov na dejanski rabi kmetijskih zemljišč in gozda.

(5) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

89. člen

(pokopališča - ZK)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za pokopališča se urejajo deli naslednjih EUP: LP 20, OP 01.

(2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba kot območje zelenih površin (Z), znotraj podrobnejše namenske rabe zelenih površin pa kot pokopališče (ZK), namenjeno površinam za pokop in spominu na umrle.

(3) V EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni v Prilog 2 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju.

(4) Dopustno je izvajanje gospodarske javne službe namenjene vzdrževanju pokopališča, pokopom in izvajanju spomina na mrtve.

(5) Sestavni del pokopališča je objekt mrliške vežice, ki poleg osnovne funkcije lahko vsebuje tudi druge dejavnosti, ki so vezane na funkcijo pokopališča. V EUP za pokopališče je dopustna postavitev spomenikov, nagrobnih znamenj in spominskih obeležij ter spremljajočih objektov pokopališča: mrliške vežice, sanitarije, drugi spremljajoči objekti (urbana oprema, svetila, avtomati za zalivanje, prodajo sveč, objekti za prodajo cvetja in sveč).

(6) Območje pokopališča mora biti oblikovano tako, da jasno izraža svojo identiteto v prostoru. Pokopališče mora biti ograjeno in ustrezno ozelenjeno. Znotraj pokopališča je možna členitev prostora z oblikovanimi zelenimi površinami.

(7) Dopustna je ureditev površin za mirujoči promet (parkirišče) in hortikulturne ureditve prostih, obrobnih in skupnih površin ter postavitev urbane opreme.

(8) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

3.3.2.  Prostorski izvedbeni pogoji za skupne ureditve v naseljih in krajini

90. člen

(območja prometne, energetske in okoljske infrastrukture)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območje prometne, energetske in okoljske infrastrukture se urejajo površine v naslednjih EUP:

1.  površine cestne prometne infrastrukture z namensko rabo PC v EUP: LP08, LP09, LP11, LP15, LP19, OP01;

2.  površine železniške prometne infrastrukture z namensko rabo PŽ v EUP: OP02, OP09;

3.  ostale prometne površine z namensko rabo PO v EUP: LP10, LP15, OP01;

4.  površine energetske infrastrukture z namensko rabo E v EUP: LP10, OP08, HE01;

5.  površine okoljske infrastrukture z namensko rabo O v EUP: LP01, LP05, LP10.

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot:

1.  območje prometnih površin (P), znotraj prometnih površin pa kot:

·  površine cest (PC),

·  površine železnic (PŽ),

·  ostale prometne površine (PO),

2.  območje energetskih infrastrukture (E),

3.  območje okoljske infrastrukture (O).

(3) V EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni v Prilog 2 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju.

(4) Na opredeljenih površinah je dopustno izvajanje dejavnosti po namenski rabi, prepletanje in spremljajoče dejavnosti na teh površinah je dopustno le v primeru, da so spremljajoče dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje osnovne dejavnosti na površinah podrobnejše namenske rabe.

(5) Lega naprav, ureditev in ostalih objektov mora izhajati iz tehničnih predpisov, ki zagotavljajo tehnološko funkcionalnost objektov in upoštevati obstoječo zasnovo prostora z lego objektov v prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje ter varovalne pasove posameznih omrežij in naprav, v kolikor to ni v nasprotju s tehničnimi standardi za gradnjo in funkcijo objektov in naprav posameznega področja dejavnosti.

(6) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:

1.  velikost objektov mora upoštevati tehnične predpise in tipologijo gradnje objektov in naprav posamezne GJI,

2.  novi objekti in naprave višinsko ne smejo izstopati iz okolja razen, ko njihovo višino določa tehnološka funkcija objektov (vodni stolpi, komunikacijski stolpi, trafo postaje, DV stolpi in drugi podobni objekti),

3.  zmogljivost objektov mora biti načrtovana v skladu s potrebami in predvidenim razvojem,

4.  objekti in naprave morajo zadovoljevati potrebe sodobnih tehnoloških procesov, za katere so grajeni.

(7) Oblikovanje objektov mora izhajati iz tehničnih predpisov posameznega področja ter arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine in jih kakovostno nadgrajevati.

(8) Objekti, ki zaradi tehnološke funkcije presegajo višino ostalih objektov v območju, morajo biti kakovostno oblikovani kot vidni poudarki v prostoru.

(9) Ob robovih EUP morajo biti upoštevane urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti posameznih območij tako, da je zagotovljen prehod med posameznimi značilnostmi območij.

(10) Parcelacija mora zagotavljati nemoteno funkcijo in obratovanje objektov.

(11) Pri posameznih ureditvah je potrebno upoštevati dodatne tehnične zahteve za posamezne dejavnosti.

(12) V območjih prometne infrastrukture v naseljih je dopustna gradnja cestne razsvetljave in pešaških, kolesarskih in drugih koridorjev v cestnem telesu, izven naselij pa ločenih koridorjev, v kolikor obstajajo naravne danosti za to gradnjo. Izjemoma je mogoče graditi takšen koridor ob robu cestišča ali uporabljati del vozišča v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca ceste v primerih:

1.  ko izven cestišča zaradi prostorskih omejitev (reliefni dvig, brežina vodotoka) gradnja koridorja ni mogoča,

2.  če s tem ni zmanjšana varnost ostalih udeležencev cestnega prometa.

(13) Izven naselij je osvetlitev dopustna le na prometnih stičiščih v skladu s tehničnimi pogoji upravljavca GJI, enako gradnja posebnih koridorjev za počasnejši promet ob državnih prometnicah (kolesarske steze, pešpoti ipd.).

(14) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

(15) V EUP OP02 in OP09 je pri vseh posegih in ureditvah potrebno upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1; Uradni list RS, št. 30/18) in Zakon o železniškem prometu (ZZelP; Uradni list RS, št. 99/15 – UPB in 30/18) ter pridobiti projektne pogoje in mnenje upravljavca javne železniške infrastrukture.

91. člen

(površine razpršene poselitve - A)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja razpršene poselitve Občina Lovrenc na Pohorju ureja razpršeno poselitev v naslednjih EUP oz. v delih EUP: LP28, LP30, OP01, OP03, OP10.

(2) Namenska raba površin razpršene poselitve v EUP, v katere je zajetih več rab odprtega prostora, je opredeljena kot stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba pa kot površine razpršene poselitve (A), z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naseljih ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).

(3) V EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni v Prilogi 2 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju.

(4) Na površinah razpršene poselitve so dopustne dejavnosti, ki omogočajo razvoj osnovne dejavnosti kmetij in bivanje, ki z obdelavo kmetijskih površin vzdržujejo videz kulturne krajine ter razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Dopusten je razvoj obstoječih spremljajočih dejavnosti, umestitev novih spremljajočih dejavnosti pa je dopustna le kot dopolnilna dejavnost na kmetiji ali kot zagotavljanje osnovne preskrbe prebivalstva določenega območja (predvsem uslužnostno storitvene dejavnosti).

(5) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v počitniške objekte in v vrste objektov, navedene v tretjem odstavku tega člena, če izpolnjujejo tehnične standarde za posamezno dejavnost. Dopustno je prepletanje dejavnosti, vendar nekmetijski posegi v prostor znotraj površin EUP ali spremembe namembnosti posameznih kmetij ne smejo poslabšati funkcionalnosti kmetij in možnosti njihove širitve. Objekte, ki imajo z emisijami večji vpliv na okolje (hrup, smrad, povečan promet), na primer večje hleve in večje širitve hlevov v gručasti avtohtoni poselitvi, je dopustno graditi na površinah, ki so vsaj na eni strani odprti proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva širitev poselitve. Sprememba namembnosti počitniških objektov v objekte za stalno bivanje ni dopustna.

(6) Novogradnja stanovanjskih objektov je dopustna kot plombna pozidava, kjer je zagotovljena opremljenost z GJI, izven teh območij pa je gradnja stanovanjskih objektov dopustna pod pogojem, da se minimalna komunalna oprema zagotovi na stroške investitorja.

(7) Pri oblikovanju načrtovanih objektov je potrebno upoštevati:

1.  tlorisna zasnova naj bo pravokotna z razmerjem stranic od 1:1,7 do 1:3, pri čemer se tlorisno razmerje lahko zagotovi tudi z dodajanjem pomožnih objektov osnovnemu tlorisu (npr. garaža v podaljšku stanovanjske hiše), dopustna je tudi razvita zasnova iz pravokotnih oblik;

2.  dopustna velikost objektov je (K) + P + M ali (K) + P + 1;

3.  strehe so dvokapne, strme, s čopi ali brez, sleme je vzporedno z daljšo stranico;

4.  naklon strehe je 30 -  45; pri počitniških hišah je dovoljen tudi večji naklon strehe;

5.  dopustne so kritine, ki dajejo videz opečne kritine (npr. bobrovec ali zareznik), strešna kritina mora biti v umirjenih, nebleščečih (mat) odtenkih rdeče ali rjave barve;

6.  izvedba hlevov, gospodarskih poslopij se prilagaja in izhaja iz področne arhitekture (strma streha, kritina skladna s kritino stanovanjske stavbe …).

7.  Pri objektih za intenzivno vzrejo živali (hlevi) sta oblika in naklon strehe lahko tudi drugačna, če je objekt zgrajen iz prefabriciranih elementov. V tem primeru mora biti kritina primerna naklonu, dopustno je tudi pokritje s sončnimi celicami ali sončnimi zbiralniki kot strešno kritino. Dopustna širina objektov je do 25 m, razmerje stranic pa lahko presega predpisano razmerje.

(8) Faktor zazidanosti parcele (razmerje med zazidanim delom parcele in celo parcelo) v gručasti avtohtoni poselitvi:

1.  pri kmetijah v strnjeni razpršeni poselitvi je priporočljivi faktor zazidanosti 0,2, v območjih kmetij z obstoječo večjo zazidanostjo je dopustno ta faktor povečati do 0,8, če je možno zadostiti pogojem glede lege objektov in če je možno izpolniti zahtevane odmike in pogoje glede požarne varnosti, zdravja ljudi ipd.;

2.  pri stanovanjskih in drugih objektih je priporočljivi faktor zazidanosti 0,4, ki pa se lahko poveča na največ 0,7, če je možno zadostiti pogojem glede lege objektov in če je možno izpolniti zahtevane odmike in pogoje glede požarne varnosti, zdravja ljudi ipd.

3.  pri razpršeni poselitvi v celku, ki ne meji na drugo lastništvo, se faktor zazidanosti parcele ne upošteva, enako velja tudi za posamezne objekte na stavbnem zemljišču, ki so odmaknjeni od posestne meje in dopuščajo interventno dostopnost, osončenje in požarno varnost drugim objektom.

(9) Po namenu je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov:

1.  pomožnih objektov za lastne potrebe na parcelah stanovanjske gradnje,

2.  pomožnih objektov za lastne potrebe in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov za potrebe kmetovanja na domačijah,

3.  za rejo živali na kmetijah,

4.  ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki predstavljajo dopolnilno opremljanje z GJI, urbano opremo, rekreacijskimi površinami in zunanjimi ureditvami objektov.

(10) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

92. člen

(območja kmetijskih površin – K1, K2)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja kmetijskih površin Občina Lovrenc na Pohorju ureja naslednje EUP ali njihove dele: LP25, LP26, LP27, LP28, LP29, LP30, OP01, OP02, OP05, OP07, OP08, OP09, OP10, OP11.

(2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot kmetijska zemljišča (K), podrobnejša namenska raba prostora pa kot površine najboljših kmetijskih zemljišč (K1) oz. kot površine drugih kmetijskih zemljišč (K2).

(3) V EUP iz prvega odstavka tega člena je na namenski rabi K1 in K2 dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni v Prilogi 2 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju.

(4) Na namenski rabi kmetijskih zemljišč so dopustne dejavnosti kmetijstva.

(5) Na površinah, ki so po namenski rabi prostora opredeljene kot kmetijska zemljišča, je poleg posegov navedenih v zgornjih odstavkih tega člena, dopustno graditi, urejati ali izvajati tudi:

1.  agrarne operacije in vodne zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;

2.  enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti;

3.  objekte, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po predpisih, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov;

4.  čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel (velikost je določena z veljavnimi predpisi);

5.  stajo, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na pasi (velikost je določena z veljavnimi predpisi);

6.  pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža);

7.  pomožne objekte za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;

8.  raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira;

9.  začasne objekte in začasne posege, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:

a.  oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,

b.  cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,

c.  začasna tribuna za gledalce na prostem,

d.  premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik);

10. opazovalnico, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);

11. začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

12. dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt:

a.  ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,

b.  ki je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali

c.  ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;

13. gradbeno inženirske objekte, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini:

a.  daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična)  komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje in

b.  lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja), s pripadajočimi objekti in priključki nanje;

14. rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jo je v območju ceste potrebno zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste.

(6) Staje ter enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, na kmetijskem zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu (hkrati s pravico do gradnje):

1.  najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine ali

2.  najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.

(7) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

(8) V EUP OP02 in OP09 je pri vseh posegih in ureditvah potrebno upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1; Uradni list RS, št. 30/18) in Zakon o železniškem prometu (ZZelP; Uradni list RS, št. 99/15 – UPB in 30/18) ter pridobiti projektne pogoje in mnenje upravljavca javne železniške infrastrukture.

93. člen

(območja gozdnih zemljišč - G)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja gozdnih površin Občina Lovrenc na Pohorju ureja naslednje EUP ali njihove dele: OP01, OP02, OP09, OP10, OP11.

(2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot gozdna zemljišča (G).

(3) V EUP iz prvega odstavka tega člena je na namenski rabi gozd (G) dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni v Prilogi 2 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju.

(4) Dopustne so dejavnosti gozdarstva in rekreacije v naravnem okolju, v EUP OP11 tudi dejavnosti športa in rekreacije na prostem (smučišče).

(5) Na površinah, ki so po namenski rabi prostora opredeljene kot gozdna zemljišča, je dopustna ureditev, gradnja ali vzdrževanje za namene:

1.  gozdne ceste, ki je prednostno namenjena gospodarjenju z gozdom,

2.  gozdne vlake ali stalne žičnice za spravilo lesa v skladu z gozdnogospodarskim načrtom,

3.  obore za rejo divjadi,

4.  zajetja, vrtine ali vodnjaka za oskrbo s pitno vodo,

5.  vrtin ali vodnjakov potrebnih za raziskave,

6.  postavitve stojišč stalnih čebelnjakov, stojišč za začasne dovoze čebel na pašo na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne čebelnjake in stojišč za začasne čebelnjake za dovoze čebel na pašo,

7.  gozdne učne poti,

8.  kolesarskih stez,

9.  pešpoti, sprehajalnih in planinskih poti ter trim stez po obstoječih poteh,

10. lovskih prež in krmišč za divjad, če je taka postavitev predvidena z lovsko-gojitvenim načrtom,

11. izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah,

12. drugi objekti, določeni v Prilogi 2 tega odloka.

(6) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozdno zemljišče ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov, pred začetkom gradnje pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za upravljanje z gozdovi.

(7) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

(8) V EUP OP02 in OP09 je pri vseh posegih in ureditvah potrebno upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1; Uradni list RS, št. 30/18) in Zakon o železniškem prometu (ZZelP; Uradni list RS, št. 99/15 – UPB in 30/18) ter pridobiti projektne pogoje in mnenje upravljavca javne železniške infrastrukture.

94. člen

(celinske vode - VC)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja voda Občina Lovrenc na Pohorju ureja površine vodnih zemljišč v EUP ali njihovih delih: LP11, OP01, DR01, DR02.

(2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot območje voda (V), podrobnejša pa kot območja površinskih voda – celinske vode (VC).

(3) Dopustno je prepletanje dejavnosti, ki so predvidene za izvajanje na celinskih vodah, kot so rekreacija, plovba, izraba v gospodarske namene (gojitveni vodotoki, ribogojstvo), v kolikor dejavnosti niso v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje voda ali veljavnimi predpisi drugih področij.

(4) V EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni v Prilogi 2 k Odloku o OPN Lovrenc na Pohorju.

(5) Načrtovanje posegov v ribiške okoliše na območju Občine Lovrenc na Pohorju je dopustno ob upoštevanju naslednjih določb:

1.  vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti;

2.  struge, obrežja, dna vodotokov je potrebno ohranjati v čim bolj naravnem stanju;

3.  zagotavljati je potrebno obstoječo dinamiko, hidromorfološke lastnosti in raznolikosti vodotokov;

4.  posegi z gradnjo objektov morajo ribam omogočati prehod;

5.  ohranjati je potrebno naravno osenčenost oz. osončenost struge in brežin;

6.  odvzem plavin (proda, gramoza, peska) je dopustno izvajati tako, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali;

7.  prepovedano je odlaganje odpadkov v vodotoke oz. na vplivno območje vodotokov;

8.  začasne deponije (v času izvajanja posegov) je potrebno urediti tako, da je preprečeno onesnaževanje voda;

9.  nove male hidroelektrarne (MHE) niso dopustne, dopustna je le rekonstrukcija obstoječih;

10. prepovedano je posegati oz. vznemirjati ribe na drstiščih, med drstenjem in v varstvenih revirjih, posegi naj se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib, odvzem plavin (gramoza, proda, mivke) in drugi posegi v drstišča so prepovedani.

(6) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

3.4.  PODROBNEJŠA MERILA IN POGOJI ZA OBMOČJA OPPN

95. člen

(splošni PIP za pripravo OPPN)

(1) Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere je priporočljiva izdelava OPPN, v OPN pa niso predvideni so:

1.  gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali presega 0,8 ha površine;

2.  gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je zmogljivost objekta več kot 50 stanovanj oz. 100 postelj;

3.  kamp nad površino 0,5 ha;

4.  na površinah, kjer je potrebno urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov (tudi komasacija ali razlastitev stavbnih zemljišč) in na površinah, ki nimajo urejenih dovozov;

5.  na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5 ha, kadar gre za kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje in za sanacijo ali za spremembe tehnologije;

6.  gradnja gospodarske javne infrastrukture za omrežja, daljša od 1000 m s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti;

7.  objekti gospodarske javne infrastrukture, ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev, razen v primerih, ko gre za kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka opredeljena s tem odlokom;

8.  prostorske ureditve na območjih prepoznavnosti zunaj naselij.

(2) OPPN, ki ni posebej opredeljen v OPN, je dopustno izdelati za prostorske ureditve večjega obsega, za katere so znani investitorji, se z njimi načrtuje ali rekonstruira gospodarska javna infrastruktura, zagotavlja delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje površin, namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij, za predvidene sanacije in prenove naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč.

(3) V postopku priprave OPPN mora načrtovalec upoštevati usklajene zahteve (pogoje) nosilcev urejanja prostora in pridobiti natančne podatke o poteku tras obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture ter jih upoštevati v postopku priprave OPPN.

4.  PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

96. člen

(prehodne določbe)

(1) Postopki za izdajo dovoljenj za poseganje v prostor, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in dokončajo po določilih aktov, ki so na obravnavanem območju veljali pred sprejetjem tega odloka.

97. člen

(veljavnost prostorskih planskih in izvedbenih aktov)

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:

·  Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše za območje Občine Lovrenc na Pohorju (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 26/01 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/13),

·  Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Lovrenc na Pohorju (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 31/02 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/12),

·  Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Lovrenc na Pohorju (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 31/02, 31/08 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/12),

·  Odlok o zazidalnem načrtu dela Kovaške ceste v Lovrencu na Pohorju (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 21/02, 5/03, 5/09),

·  Odlok o zazidalnem načrtu za del naselja Lovrenc na Pohorju (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 21/98).

98. člen

(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

99. člen

(hramba in vpogled)

(1) Elaborat OPN Lovrenc na Pohorju  je izdelan v analogni in digitalni obliki in se hrani na sedežu Občine Lovrenc na Pohorju, kjer je na vpogled v času uradnih ur.

(2) V primeru neskladja osnovne in podrobne namenske rabe med digitalno in analogno obliko OPN Lovrenc na Pohorju velja slednji.

100. člen

(začetek veljavnosti)

(1) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.

Datum: 17. 9. 2020

Priloge:

·  Priloga 1 - vrste objektov glede na namen

·  Priloga 2 - nezahtevni in enostavni objekti, vzdrževanje objekta