Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US,  14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.  61/17 – ZureP-2) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 29. redni seji, dne 26.09.2018 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

ZA DEL OBMOČJA UREJANJA ŠENČUR ŠE-34

(USKLAJEN PREDLOG)

I. Uvodne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se skladno z Občinskim prostorskim načrtom Občine Šenčur (krajše: OPN Občine Šenčur) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/17-UPB, 4/18) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja Šenčur ŠE-34 (krajše: OPPN).

(2) OPPN je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc d.o.o. pod številko projekta P150170, v avgustu 2018.

2. člen

(vsebina OPPN)

Ta odlok določa:

·   območje OPPN,

·   vplive in povezave s sosednjimi območji,

·   arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

·   načrt parcelacije,

·   pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

·   rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

·   rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,

·   rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

·   etapnost izvedbe in druge pogoje za izvajanje prostorske ureditve,

·   dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,

·   končne določbe.

3. člen

(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)

(1) S tem odlokom se načrtuje večstanovanjska gradnja z možnimi spremljajočimi dejavnostmi in pripadajoča zunanja ureditev ter opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo.

(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne, telekomunikacijske in druge gospodarske javne infrastrukture.

4. člen

(sestavni deli OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka), grafični del in priloge.

(2) Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte:

1.   Načrt namenske rabe prostora:

1.1 Izsek iz kartografskega dela OPN Občine Šenčur      

2.   Vplivi in povezave s sosednjimi območji:

2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora    

3.   Načrt območja z načrtom parcelacije:

3.1 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN   

3.2 Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra       

4.   Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev:

4.1 Zazidalna situacija z značilnimi prerezi         

4.2 Prometna ureditev s prikazom intervencijskih površin           

4.3 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav      

(3) OPPN ima naslednje priloge:

·   izvleček iz OPN Občine Šenčur,

·   prikaz stanja prostora,

·   strokovne podlage,

·   smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

·   obrazložitev in utemeljitev OPPN,

·   povzetek za javnost.

II. Območje oppn

5. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN zajema severovzhodni del enote urejanja prostora ŠE-34, ki je skladno z OPN Občine Šenčur po namenski rabi opredeljena kot območje centralnih dejavnosti (CU).

(2) Območje OPPN se nahaja na južnem delu naselja Šenčur ob Delavski cesti. Območje v naravi predstavlja nepozidano zemljišče, ki na severni in zahodni strani meji na obstoječo pozidavo (s stanovanjsko in gostinsko namembnostjo), na vzhodni strani na občinsko cesto (Delavska cesta), na južni strani pa na dostopno pot za objekte Delavska cesta 22, 24 in 26.

(3) Ureditveno območje OPPN obsega zemljišči (stanje GURS, avgust 2018) s parc. št. 1344/1 in 1331/8, k.o. Šenčur v skupni površini cca. 3.589 m2.

(4) Širše območje OPPN obsega tudi zemljišča izven ureditvenega območja, po katerih je predviden potek infrastrukturnih priključkov in sicer:

·   vodovod: 1893/1, 1331/6, k.o. Šenčur,

·   elektrovod: 1331/6, 1893/1, 2055, 2009, 1912/1, 8/2, k.o. Šenčur,

·   plinovod: 1331/6, 1893/1, k.o. Šenčur,

·   telekomunikacije: 1893/1, k.o. Šenčur.

(5) V območje posegov je zaradi izvedbe priključkov na obstoječa infrastrukturna omrežja možno dodati tudi druge parcelne številke izven ureditvenega območja OPPN, v kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije za navezave na obstoječa infrastrukturna omrežja, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno.

(6) Obseg in meja območja OPPN sta razvidna v grafičnem delu OPPN.

III.  Vplivi in povezave s sosednjimi območji

6. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1) Območje OPPN je namenjeno večstanovanjski gradnji, ki je umeščena med obstoječo poslovno pozidavo ob glavni cesti G2-104/1136 Kranj-Brnik na južni strani in stanovanjskim delom naselja na severni in zahodni strani. Vzhodno od obravnavanega območja so nepozidane površine, na katere je predvidena širitev naselja s stanovanjsko gradnjo in nizom poslovnih objektov ob glavni cesti.

(2) Predvidena gradnja upošteva orientacijo, merilo in višino obstoječih okoliških objektov ter se jim prilagaja. Novi objekti so v prostor umeščeni in zasnovani tako, da predstavljajo zvezen prehod med obstoječo pozidavo s stanovanjsko in gostinsko namembnostjo na severni strani ter poslovnimi objekti, umeščenimi neposredno ob glavni cesti, južno od območja OPPN.

(3) Območje OPPN je prometno navezano na sosednje enote urejanja prostora preko obstoječe obodne ceste. Dostop na območje OPPN je mogoč z občinske ceste (Delavska cesta) z oznako LZ 390411, ki poteka ob vzhodnem robu območja OPPN in se na južni strani priključuje na glavno cesto G2-104/1136 Kranj-Brnik.

(4) Gradnja, ki je načrtovana v območju OPPN, se bo glede na svoje potrebe priključevala na vodovodno, kanalizacijsko, električno in telekomunikacijsko omrežje ter po potrebi tudi na plinovodno omrežje, za kar bo treba zgraditi nove priključke na obstoječa in predvidena infrastrukturna omrežja, ki se nahajajo v neposredni bližini obravnavanega območja.

(5) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so prikazani v grafičnem načrtu »2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.

IV. Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev

7. člen

(vrste dopustnih gradenj)

Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:

·   gradnja novega objekta (tudi dozidave in nadzidave v okviru dopustnih kapacitet in gabaritov),

·   rekonstrukcija objekta,

·   odstranitev objekta,

·   sprememba namembnosti (v okviru dopustnih dejavnosti),

·   vzdrževanje objekta in vzdrževalna dela v javno korist,

·   gradnja in urejanje zunanjih zelenih in utrjenih površin,

·   postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov,

·   gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture ter

·   utrjevanje, sanacija in izravnava zemljišč.

8. člen

(vrste dopustnih objektov in dejavnosti)

(1) Na obravnavanem območju je predvidena večstanovanjska gradnja, ki jo sestavljata dve stavbi (stavbi 1 in 2), ki sta povezani s pritličnim povezovalnim delom. Pod nivojem terena je predvidena skupna kletna garaža.

(2) Primarno je na območju OPPN dopustna umestitev naslednjih objektov in dejavnosti (po enotni klasifikaciji CC-SI):

·   11220 Tri- in več stanovanjske stavbe,

·   12420 Garažne stavbe (samo podzemne garaže, pokrita parkirišča in kolesarnice).

(3) Poleg zgoraj naštetih se v stavbi 2 lahko umešča tudi naslednje objekte in dejavnosti (po enotni klasifikaciji CC-SI):

·   121 Gostinske stavbe,

·   122 Poslovne in upravne stavbe,

·   123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,

·   126 Stavbe splošnega družbenega pomena,

·   11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,

·   11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine,

·   12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,

·   12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo nadstrešnice).

(4) Na celotnem območju OPPN je dopustna tudi gradnja novih in vzdrževanje ter rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture in urejanje zelenih in utrjenih zunanjih površin (po enotni klasifikaciji CC-SI):

·   2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

·   222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,

·   23020 Elektrarne in drugi energetski objekti (samo sončne elektrarne in podobno),

·   24110 Športna igrišča,

·   24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki in trgi),

·   24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (ograje, oporni zidovi in podobno),

·   3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena,

·   3211 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin.

9. člen

(zasnova prostorske ureditve)

(1) Zasnova prostorske ureditve izhaja iz obstoječe pozidave in ustvarjenih razmer v prostoru, tipologije načrtovane gradnje in prostorskih zahtev predvidenih dejavnosti.

(2) Dostop in dovoz na območje OPPN je predviden z Delavske ceste na vzhodni strani in z dostopne poti za objekte Delavska cesta 22, 24 in 26 na južni strani.

(3) Predvideno večstanovanjsko gradnjo sestavljata dve stavbi (stavbi 1 in 2), ki sta predvideni kot dva ločena in med seboj vzporedna kubusa, ki bosta umeščena v vzhodnem in zahodnem delu območja tako, da bosta med seboj zamaknjena. Stavbi bosta v pritličju povezani s pritličnim povezovalnim delom. Smer objektov sledi obstoječi poslovni pozidavi na južni strani.

(4) Pod nivojem terena je predvidena skupna kletna garaža. Pokrit uvoz v kletno garažo je predviden na severovzhodni strani območja, peš dostop do nje pa je predviden tudi preko pokritega zunanjega stopnišča na južni strani območja.

10. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov)

(1) Urbanistično in arhitekturno oblikovanje predvidenih gradenj na območju mora biti sodobno, kakovostno in usklajeno.

(2) Dovoljena je masivna in montažna gradnja.

(3) Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in poenoteno. Fasade stavb morajo biti zasnovane s kakovostnimi, trajnimi in sodobnimi materiali.

(4) Dovoljujejo se arhitekturni poudarki, balkoni in nadstreški, ki morajo biti oblikovani skladno z zunanjo podobo stavbe.

(5) Strehe naj bodo ravne oziroma v minimalnih naklonih in praviloma skrite za venci, fasadnimi elementi oziroma oblogami fasad.

(6) Izbor in barva kritine morata biti praviloma enotna, svetleči in bleščeči materiali niso dopustni. Dopustna je izvedba ozelenjenih streh.

(7) Na strehah stavb je dopustno postavljati sončne zbiralnike ali sončne celice (fotovoltaika). Oblikovanje streh se lahko prilagaja zahtevam, ki omogočajo izrabo energije sončnega sevanja (fotovoltaični sistemi, solarni sistemi in podobno).

(8) Objekti morajo biti načrtovani v skladu s predpisi o mehanski odpornosti in stabilnosti, požarni varnosti v stavbah, o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah in ostalimi bistvenimi zahtevami za graditev stavb ter veljavno zakonodajo.

(9) Za dele objekta v javni rabi je treba zagotoviti neovirano uporabo in gibanje funkcionalno oviranim osebam, tako zunaj kot znotraj objekta.

11. člen

(lega objektov na zemljišču)

(1) Stavbi 1 in 2 sta umeščeni znotraj območja za umestitev stavb, ki je omejeno z gradbeno mejo (GM).  Gradbena meja (GM) je črta, ki je novi stavbi ne smeta presegati, lahko pa se je dotikata ali pa sta od nje odmaknjeni v notranjost območja.

(2) Izven okvirov gradbene meje (GM) je poleg zunanjih ureditev (površine za mirujoči promet, dostopi, infrastrukturne in krajinske ureditve in podobno) dopustna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, nadstrešnic in postavitev naprav. Gradbeno mejo lahko presegajo tudi izpostavljeni deli stavb, kot npr. arhitekturni poudarki, balkoni, nadstreški, venci in podobno.

(3) Izvedba kletnih etaž je dovoljena znotraj območja, ki je omejeno z gradbeno mejo kleti (GMk). Gradbena meja kleti je črta, ki je podzemne etaže stavb ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost območja.

(4) Izven okvirov gradbene meje kleti (GMk) je dopustna gradnja pomožnih objektov kleti, kot na primer pokrite uvozne klančine in drugi zunanji pokriti dostopi v kletne etaže, prezračevalni in svetlobni jaški in podobno, pri čemer morajo biti vsi deli kleti od predvidenega pločnika ob jugovzhodnem robu območja oddaljeni najmanj 1,0 m ter od zemljišča ceste na parc. št. 1893/1, k.o. Šenčur najmanj 3,0 m.

(5) Izven okvirov gradbene meje morajo odmiki za zahtevne in manj zahtevne objekte znašati najmanj 4 m, za enostavne in nezahtevne pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki od navedenih so dovoljeni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča in pod pogojem, da so usklajeni z zahtevami nosilcev urejanja prostora, s predpisi s področja graditve objektov in varstva pred požarom.

(6) Odmiki med novimi in obstoječimi stavbami morajo biti taki, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da sta možna vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.

(7) Medposestna ograja se praviloma postavi na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m.

(8) Od cestnega sveta javne ceste morata biti ograja ali oporni zid odmaknjena najmanj 1,0 m, razen, če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. Za postavitev ograje ob javni cesti je treba pridobiti soglasje upravljavca, ki določi ustrezne odmike in višine tako, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.

(9) Objekti gospodarske javne infrastrukture ter druge prometne, manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče.

(10)  Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v kletno garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pod do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se vozilo lahko ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

12. člen

(velikost objektov)

(1) Maksimalna velikost večstanovanjske gradnje je opredeljena z:

·   regulacijskimi elementi (gradbena meja GM in GMk),

·   dopustnim faktorjem zazidanosti (FZ),

·   dopustnim faktorjem izrabe (FI),

·   najmanjšim faktorjem zelenih površin (Fzp),

·   največjo višino objekta.

(2) Faktor zazidanosti (krajše: FZ) na območju OPPN ne sme preseči 0,5. FZ je razmerje med zazidano tlorisno površino vseh objektov (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti) in celotno površino parcele, namenjene gradnji.

(3) Faktor izrabe (krajše: FI) na območju OPPN ne sme biti večji od 1. FI se določi kot razmerje med bruto etažno površino objekta (BTP) in celotno površino parcele, namenjene gradnji. FI ne zajema površine pod terenom.

(4) Faktor zelenih površin (krajše: Fzp) na območju OPPN mora biti najmanj 0,2. Fzp se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na faktor izrabe parcele, namenjene gradnji objekta. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostor za ekološki otok in podobno).

(5) Dopustna etažnost stavb na območju je K+P+2N.

(6) Glede na geomehanske in geološko hidrotehnične pogoje ter racionalnost izgradnje je dovoljena gradnja več kletnih etaž.

(7) Maksimalni višinski gabariti stavb in vseh drugih objektov na območju OPPN so omejeni z nadmorsko višino 408 m (vodoravna omejitvena ravnina Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana). Omejitev velja za vse dele objektov, tudi za klimatske naprave, antene in druga morebitna zvišanja osnovne višine objekta.

13. člen

(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)

(1) Kote zunanjih ureditev morajo biti prilagojene kotam dostopnih cest in okoliškega terena.

(2) Kota pritličja objektov je lahko največ 30 cm nad koto utrjenega terena ob objektu.

(3) Vse povozne površine morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Odvajanje padavinskih vod mora biti zagotovljeno preko peskolovov in lovilcev olj.

(4) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in/ali intenzivno ozelenjeni.

(5) Na območju OPPN je dopustno umeščati objekte za oglaševanje, v skladu z veljavnim občinskim odlokom, ki ureja postavitev objektov za oglaševanje, ter pod pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora, katerih posamezni poseg posega na območje v njihovi pristojnosti. Pri umeščanju objektov za oglaševanje je treba upoštevati tudi OPN Občine Šenčur, vključno s Prilogo 1 in v njej predpisane maksimalne gabarite (površina, višina).

(6) Zunanje površine bodo namenjene ureditvi parkirnih in manipulativnih površin, ureditvi dostopov in dovozov. Odprte bivalne površine bodo tlakovane ali zatravljene ter zasajene z drevesi in grmovnicami. Na območju OPPN je treba zagotoviti najmanj 20 % zelenih površin, v okviru katerih je treba predvideti zasaditev najmanj 20 dreves/ha.

(7) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest, je treba ozeleniti z najmanj 1 drevesom na 6 parkirnih mest. Določilo ne velja pri urejanju parkirnih mest nad kletno garažo.

(8) Deli podzemne garaže, ki niso zgrajeni pod stavbo, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije, ali pa mora biti streha garaže na terenu urejena kot funkcionalna površina (nadzemno parkirišče, otroško igrišče, trg in podobno).

(9) Ureditev zelenih površin v obcestnem prostoru mora izpolnjevati zahteve, ki jih postavlja varnost prometa, in ne sme ovirati preglednosti na cesti. Zasaditve se predvidi izven pregledne berme, preglednostnih trikotnikov ter izven prostora za postavitev prometne signalizacije in opreme.

(10)  Izbrane rastlinske vrste za urejanje zelenih površin znotraj območja OPPN morajo biti avtohtone.

(11)  Projektna dokumentacija za načrtovano gradnjo mora vsebovati načrt krajinske arhitekture.

14. člen

(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Na celotnem območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

·   majhna stavba in majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,

·   pomožni objekt v javni rabi,

·   ograja,

·   podporni zid,

·   rezervoar,

·   vodnjak in vodomet,

·   priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,

·   samostojno parkirišče,

·   kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno,

·   športno igrišče na prostem,

·   vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,

·   objekt za oglaševanje,

·   pomožni komunalni objekt,

·   pomožni objekt namenjen obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,

·   pomožni objekt  za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.

(2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno usklajeni (glede materialov, barv in drugih oblikovnih značilnosti) s stavbo, h kateri pripadajo.

(3) Za gradnjo in oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov na območju OPPN je treba upoštevati OPN Občine Šenčur, vključno s Prilogo 1.

V.  Načrt parcelacije

15. člen

(načrt parcelacije)

(1) Območje OPPN predstavlja enotno parcelo, namenjeno gradnji.

(2) Dopustna je tudi parcelacija za potrebe objektov gospodarske javne infrastrukture (ceste ipd.).

(3) Parcelacija je določena v grafičnem načrtu »3.2 Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra«.

VI. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

16. člen

(splošni pogoji)

(1) Načrtovana komunalna oprema območja obsega električno, vodovodno, kanalizacijsko, plinsko in telekomunikacijsko omrežje, ki je razvidno iz grafičnega načrta 4.2 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.

(2) Predvideno večstanovanjsko gradnjo je treba priključiti na elektriko, vodovod in kanalizacijo ter ji zagotoviti priključevanje na javno cestno omrežje.

(3) Spodbuja se uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Treba je upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe energije ter stavbo priključiti na ekološko čiste vire energije oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.

(4) Kot energetski vir za objekte na območju OPPN je predviden zemeljski plin, ki se ga lahko uporablja v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Obnovljivi viri energije (biomasa, energija sončnega sevanja, toplotne črpalke in podobno) so lahko tudi edini vir energije za ogrevanje objektov.

(5) Obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo je dopustno odstranjevati, prestavljati, obnavljati, dograjevati in ji povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi.

(6) Pri načrtovanju in izvedbi infrastrukturnega omrežja za priključitev na obstoječe in predvideno komunalno, električno in telekomunikacijsko omrežje je treba upoštevati predpisane medsebojne odmike med posameznimi vodi ter smernice vseh pristojnih upravljavcev. Za priključitev na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko omrežje je treba v nadaljnjih fazah projektiranja izdelati ustrezno dokumentacijo, ki mora biti skladna z veljavno področno zakonodajo in pravilniki za posamezna področja ter pogoji pristojnega upravljavca oziroma izvajalca javne službe.

(7) Gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov ter naprav mora potekati usklajeno.

17. člen

(vodovodno omrežje za sanitarno vodo in vodo za gašenje)

(1) V predvidenih objektih se bo voda koristila v sanitarne in požarne namene.

(2) Za potrebe oskrbe novih objektov z vodo se znotraj območja OPPN predvidi nov priključek na obstoječe vodovodno omrežje NL DN 150, ki poteka v Delavski cesti ob vzhodnem robu obravnavanega območja. Nove objekte je treba na javno vodovodno omrežje priključiti s samostojno priključno cevjo in merilno napravo.

(3) Vodomerni jašek mora biti lociran na vstopu priključne cevi na zemljišče v nepovozni površini, tako da bo vedno dostopen pooblaščenim osebam upravljavca.

(4) Voda za požarno varnost se zagotavlja iz obstoječega javnega vodovodnega omrežja v količini 10 l/s. V okolici obravnavanega območja se nahaja več obstoječih nadtalnih požarnih hidrantov na medsebojnih razdaljah do 80 m.

(5) V objektih se voda za požarno varnost zagotavlja preko vgrajene merilne naprave. 

(6) Za priključitev na javno vodovodno omrežje je treba izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti skladna s predpisi in pravilniki s področja oskrbe s pitno vodo in pogoji pristojnega upravljavca.

18. člen

(odvajanje odpadnih in padavinskih vod)

(1) Kanalizacija obravnavanega območja je zasnovana v ločenem sistemu.

(2) Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno.

Komunalne odpadne vode:

(3) Za potrebe odvoda komunalnih odpadnih vod iz predvidenih objektov se znotraj območja OPPN predvidita dva nova priključka na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje DN 200 (z iztokom proti Centralni čistilni napravi Kranj), ki poteka ob južnem robu obravnavanega območja.

(4) Zaradi izgradnje kletne garaže je predvidena prestavitev obstoječe javne kanalizacije komunalnih odpadnih vod DN 200, ki poteka ob južnem robu območja OPPN, v dolžini cca. 43 m.

(5) Prestavitev odseka javne kanalizacije komunalnih odpadnih vod ne sme ovirati obratovanja javne kanalizacije na predmetnem območju. Nov odsek kanalizacije komunalnih odpadnih vod mora biti ustrezno dokumentiran in tehnično pregledan s strani lastnika in upravljavca.

(6) Priključevanje novih objektov z direktnim priključkom je možno samo za odtoke s pritličja in nadstropij. Odtok iz kleti je možen samo preko črpališča.

(7) Za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ter za prestavitev obstoječega javnega kanala je treba izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti skladna s predpisi in pravilniki s področja odpadnih vod in pogoji pristojnega izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod. Za prestavitev javnega kanala mora biti pridobljeno soglasje lastnika infrastrukture (Občine Šenčur) ter vpisana služnost v zemljiški knjigi.

Padavinske odpadne vode:

(8) Padavinske vode je treba ponikati na zemljišču investitorja.

(9) Padavinske vode s parkirišč in drugih povoznih utrjenih površin, na katerih se odvija motorni promet, se odvaja v ponikovalnico preko lovilca olj.

19. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Na obravnavanem območju elektroenergetsko omrežje še ni zgrajeno.

(2) Severno od obravnavanega območja se nahaja obstoječe elektroenergetsko omrežje, ki se napaja iz transformatorske postaje (krajše: TP) 629 Šenčur Zupanova. Vzhodno od območja je za potrebe napajanja območja OPPN za območje urejanja Šenčur ŠE-32 – 1.faza (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 54/16) načrtovana nova TP, ki je predvidena tudi za napajanje sosednjih območij.

(3) Napajanje novih porabnikov na območju OPPN se lahko preko lastnih NN priključkov zagotovi po eni izmed spodaj navedenih variant:

·   iz novo predvidene TP na sosednjem območju ŠE-32 – 1.faza ali

·   iz obstoječe TP 629 Šenčur Zupanova, vendar samo v primeru, če TP na območju ŠE-32 – 1. faza do izgradnje načrtovanih objektov na območju OPPN še ne bo zgrajena.

(4) Priključno merilna omarica mora biti praviloma locirana na parcelni meji oziroma mora biti dostopna z javnih površin. Njena lokacija bo natančneje določena v projektu elektrifikacije območja.

(5) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti njihovo zakoličbo.

(6) Za priključitev na elektroenergetsko omrežje je treba izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti izdelana skladno s tehničnimi predpisi in standardi ter skladno s pogoji pristojnega upravljavca distribucijskega omrežja.

(7) Točen način priključitve bo podan v soglasju za priključitev, ko bodo poznane potrebe po električni moči.

(8) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba upoštevati zakonska določila in določila veljavnih podzakonskih predpisov, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.

(9) V primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je investitor dolžan pri upravljavcu distribucijskega omrežja naročiti projektno dokumentacijo prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav. Vse stroške izdelave te projektne dokumentacije nosi investitor. Vsa morebitna dela prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav lahko opravi samo upravljavec distribucijskega omrežja, na stroške investitorja.

20. člen

(razsvetljava)

(1) Razsvetljava funkcionalnih površin načrtovane gradnje na območju OPPN bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.

(2) Predvidena interna razsvetljava mora biti načrtovana in izvedena skladno z veljavnimi predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

21. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1) Ob severovzhodnem robu območja OPPN poteka obstoječa TK kabelska kanalizacija, v kateri potekajo glavni napajalni hrbtenični optični kabel Kranj-Šenčur-Cerklje-Kamnik, optični kabel Kranj-Šenčur-Visoko-Preddvor-Jezersko ter optični kabli za celoten kompleks Letališča Brnik in PC Šenčur.

(2) Novi objekti na območju OPPN imajo možnost priključitve na obstoječe TK omrežje, ki poteka v Delavski cesti ob vzhodnem robu obravnavanega območja. Za priklop na TK omrežje je treba na obstoječi TK kanalizaciji zgraditi nov pomožni kabelski jašek.

(3) Za priklope novih objektov na TK omrežje je treba izdelati projektno dokumentacijo v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami, ki mora biti skladna z zahtevami upravljavca telekomunikacijskega omrežja.

(4) V primeru gradbenih del v območju obstoječih telekomunikacijskih naprav je treba izdelati projektno dokumentacijo in izvesti potrebne prestavitve oziroma zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav v skladu s predpisi in pogoji pristojnega upravljavca. Za prestavitev obstoječih telekomunikacijskih naprav mora investitor pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastnikov zemljišč.

(5) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih naprav pri posegih v prostor izvede upravljavec TK omrežja.

22. člen

(KKS omrežje)

(1) Novi objekti na območju OPPN imajo možnost priključitve na obstoječe KKS omrežje, ki poteka v Delavski cesti ob vzhodnem robu obravnavanega območja, pod pogoji upravljavcev tega omrežja.

(2) Za priklope novih objektov na KKS omrežje je treba izdelati projektno dokumentacijo v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami, ki mora biti skladna z zahtevami upravljavca KKS omrežja.

(3) V primeru gradbenih del v območju obstoječih KKS naprav je treba izdelati projektno dokumentacijo in izvesti potrebne prestavitve oziroma zaščite obstoječih KKS naprav v skladu s predpisi in pogoji pristojnega upravljavca.

23. člen

(plinovodno omrežje)

(1) Novi objekti na območju OPPN imajo možnost priključitve na obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje (1 bar z možnostjo povišanja do maksimalno 4 bar), ki poteka v Delavski cesti (v delu ob glavni cesti G2-104/1136 Kranj-Brnik).

(2) Za priključitev na obstoječe plinovodno omrežje je treba izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti izdelana skladno s pogoji operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina.

(3) V primeru kakršnih koli gradbenih posegov v varnostni pas plinovoda (varnostni pas plinovoda do 5 bar poteka v širini 2 m na vsako stran plinovoda, merjeno od njegove osi) mora investitor naročiti zakoličbo plinovoda in pridobiti pogoje za izvajanje del.

(4) Za vse posege in ureditve v varovalnem pasu distribucijskega plinovoda je treba pridobiti soglasje operaterja distribucijskega sistema.

24. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Na območju OPPN je treba zagotoviti skupno odjemno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odpadno embalažo.

(2) Skupno odjemno mesto mora biti locirano na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno pred vremenskimi vplivi, biti mora vizualno zastrto in/ali ozelenjeno. Biti mora prometno dostopno za komunalna vozila.

(3) Količino zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov in njihovo velikost natančno določi pooblaščena organizacija izvajalca javne službe ravnanja z odpadki v fazi izdaje soglasja k priključitvi.

(4) Ravnanje z odpadki mora biti urejeno v skladu z veljavnim odlokom o zbiranju komunalnih odpadkov na območju občine Šenčur in drugimi akti s področja varstva okolja.

25. člen

(pogoji za prometno urejanje)

Ureditve na območju občinske ceste

(1) Območje OPPN je dostopno iz Delavske ceste, ki se na južni strani navezuje na glavno cesto G2-104/1136 Kranj-Brnik.

(2) Z Delavske ceste je dostop na območje OPPN predviden preko obstoječega križišča z dostopno cesto za objekte Delavska cesta 22, 24 in 26 ob jugovzhodni strani območja ter preko dveh novih cestnih priključkov, predvidenih neposredno z javne ceste na severovzhodni strani območja.

(3) Nova priključka z Delavske ceste se uredita s poglobitvijo obstoječih cestnih robnikov.

(4) Ob križišču z dostopno cesto za objekte Delavska cesta 22, 24 in 26 je treba upoštevati ureditev križišča s pločnikom, ki je predvideno v Odloku o OPPN za območje urejanja Šenčur ŠE-32 – 1. faza (Uradno glasilo Slovenskih Občin, št. 54/16).

(5) Ureditev cestnih priključkov mora biti načrtovana in izvedena v skladu z veljavno področno zakonodajo in občinskimi akti.

(6) Vsi priključki morajo biti urejeni tako, da omogočajo varno priključevanje vozil na javno cesto.

Ureditve na območju OPPN:

(7) Na območju OPPN je na južni strani predvidena ureditev dodatnega uvoza iz dostopne poti za objekte Delavska cesta 22, 24 in 26.

(8) Za potrebe načrtovane gradnje je na območju OPPN treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Glede na namembnosti ali dejavnosti v objektu je treba pri izračunu parkirnih mest upoštevati normative, predpisane z OPN Občine Šenčur.

(9) Parkirna mesta za potrebe načrtovane gradnje so predvidena na terenu in v kletni garaži, pri čemer je treba najmanj 75% parkirnih mest zagotoviti v kletni garaži.

(10)  Poleg zahtevanega števila parkirnih mest je treba zagotoviti še najmanj 20% dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.

(11)  Pri določanju parkirnih mest za dele stavb z javno funkcijo je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe (vsaj 5%).

(12)  Ob parkirnih površinah na terenu je treba predvideti zadostne manipulacijske površine, ki bodo omogočale čelno priključevanje vozil na javno cesto.

(13)  Prometne ureditve so razvidne iz grafičnega dela OPPN.

VII. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

26. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) Območje OPPN se nahaja v vplivnem območju kulturne dediščine naselja Šenčur EŠD 14469 Šenčur – Vas in EŠD 2414 Šenčur – Cerkev sv. Jurija.

(2) Zaradi varovanja prostorskega pomena vasi in cerkve je predvidena gradnja zasnovana tako, da predstavlja zvezen prehod med obstoječo stanovanjsko pozidavo ter obstoječimi poslovnimi objekti.

(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

(4) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi ZVKDS omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del mora o dinamiki gradbenih del obvestiti ZVKDS Kranj vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.

VIII.    Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave

27. člen

(varstvo narave)

Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij, pomembnih območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti ali območij, predvidenih za zavarovanje.

28. člen

(varstvo zraka)

(1) V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. S sprotnim vlaženjem sipkih materialov je treba preprečevati prašenje gradbišča in okolice, treba je upoštevati predpise o emisijah gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter preprečevati raznos materiala z gradbišč.

(2) Med uporabo objektov morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje dima skladni z veljavno zakonodajo, snovi, ki se izpuščajo v ozračje, pa ne smejo presegati predpisanih mejnih količin.

29. člen

(varstvo voda)

(1) Območje OPPN ne tangira poplavnih, vodnih ali priobalnih zemljišč, niti ne posega na območje varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja.

(2) Varstvo voda se zagotavlja z odvajanjem komunalnih odpadnih vod v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo, z rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema ter z vodenjem onesnaženih padavinskih odpadnih vod iz vseh povoznih utrjenih površin preko lovilcev olj v padavinsko kanalizacijo z odtokom v ponikovalnice.

(3) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do čezmernega poslabšanja stanja voda in da se omogoči varstvo pred škodljivim delovanjem voda.

(4) Za čas gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda ali podtalnice, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi, oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje.

30. člen

 (varstvo tal)

(1) Posege v tla je treba izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine je treba prednostno uporabiti obstoječe infrastrukturne površine in druge manipulativne površine. Čas in obseg gradnje je treba omejiti na območje, določeno za gradbišče, in za gradnjo določen čas. 

(2) Pri gradnji je treba uporabljati transportna sredstva in gradbene stroje, ki so tehnično brezhibni, ter materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Predvideti je treba nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi, zaradi nezgod na tehnoloških površinah.

(3) Pri vseh posegih znotraj in izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo komunalne in energetske infrastrukture, je treba zagotoviti, da se stanje tal po dokončanju del povrne v izhodiščno stanje.

31. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Obravnavano območje se v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.

(2) Zagotavljanje varstva pred hrupom v času gradnje in v času obratovanja se mora urejati v skladu z veljavno področno zakonodajo.

32. člen

(svetlobno onesnaženje)

(1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu z veljavnimi predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu.

IX. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

33. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom)

(1) Območje OPPN ni poplavno ogroženo in se ne nahaja na plazljivih ali erozijskih območjih.

(2) Pri načrtovanju novih objektov in z njimi povezanih ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal (0,225g), geološko sestavo in namembnost objekta ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost in ustrezne tehnične rešitve gradnje.

(3) Požarno varstvo vseh objektov na območju mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:

·   pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,

·   odmike od meje parcel in med objekti ter morebitne potrebne protipožarne ločitve,

·   neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila,

·   vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (hidrantno omrežje v skladu s predpisi),

·   površine za potrebe evakuacije.

(4) V okviru izdelave OPPN je bilo izdelano Strokovno mnenje požarne varnosti (izdelal Ekosystem d.o.o. pod številko projekta 0079-04-18 SMPV v maju 2018), v katerem so določene usmeritve za načrtovanje požarne varnosti območja, ki jih je treba upoštevati pri pripravi projektne dokumentacije za gradnjo objektov in pripadajočih ureditev na območju OPPN.

(5) V fazi izdelave projektne dokumentacije za predvideno gradnjo je treba, če to zahtevajo požarni predpisi, izdelati študijo oziroma zasnovo požarne varnosti.

(6) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz javnega hidrantnega omrežja, ki mora zagotavljati odvzem vode najmanj 10 l/s, s trajanjem najmanj 2 uri. Če pretok vode ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.

(7) Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim standardom. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje oziroma ozelenitev ter omogoča vožnjo gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton.

(8) V projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz nove stavbe na proste površine ob njej in dalje do javnih cest.

X.  Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje prostorske ureditve

34. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Dopustna je etapna izvedba novo predvidene gradnje, če zgrajeni del predstavlja funkcionalno in prostorsko zaključeno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov načrtovane ureditve.

(2) Etapnost izgradnje je pogojena s sočasno izvedbo takega dela infrastrukturne opreme in prometne ureditve, da je zagotovljeno nemoteno funkcioniranje etape, in z zagotavljanjem zadostnih parkirnih kapacitet.

35. člen

(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(1) Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do obstoječih objektov ter pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.

(2) Pri izvedbi je treba zagotavljati ukrepe za varstvo naravnega in bivalnega okolja, naravnih in ustvarjenih danosti in virov ter temu primerno prilagoditi etapnost, organizacijo in tehnologijo izgradnje.

(3) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin.

(4) Vse poškodbe na cesti, zemljiščih in komunalnih napravah, ki bi lahko nastale pri izvedbi predvidenih del, ter postavitev morebitne potrebne prometne signalizacije in cestnih ogledal ob javni cesti, bremenijo investitorja. Vse navedene poškodbe, ki bi lahko nastale v času gradnje, mora investitor nemudoma odpraviti.

(5) Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je treba upoštevati tudi pogoje in omejitve iz smernic in mnenj vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora ter vso veljavno področno zakonodajo.

XI. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

36. člen

(dopustna odstopanja)

Splošno:

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(2) Odstopanja v OPPN določenih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom, zanje pa je treba pridobiti soglasja organov oziroma organizacij, v delovno področje katerih posegajo.

(3) Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka.

Odstopanja pri oblikovanju, legi in velikosti objektov:

(4) V grafičnem delu OPPN so poleg prikaza območja, znotraj katerega se lahko umešča načrtovano gradnjo (omejeno z gradbeno mejo GM za postavitev stavb 1 in 2 ter gradbeno mejo kleti GMk), opredeljeni tudi okvirni gabariti predvidene pozidave in višinske kote, ki pa niso zavezujoči. Natančna umestitev in tlorisna velikost načrtovane gradnje z vsemi pripadajočimi ureditvami se ob upoštevanju gradbenih mej in dopustnih faktorjev izkoriščenosti območja OPPN natančneje opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(5) Za odstopanje števila etaž navzdol ni omejitev. Nad predpisano etažnostjo (K+P+2N) je dopustno postaviti le tehnične naprave za obratovanje stavb, dostope na streho, dvigalne jaške, strojne inštalacije in telekomunikacijske naprave (tudi v pokritih in zaprtih tehničnih prostorih).

(6) Za odstopanje od predpisanega višinskega gabarita (do nadmorske višine 408 m) navzdol ni omejitev. Preseganje predpisane višine je dopustno le v primeru, če so novi objekti zakriti z drugimi enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa. Za tako preseganje mora biti pridobljeno soglasje Agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije.

Odstopanja pri zunanjih ureditvah:

(7) Prikaz dreves in ostalih zasaditev v grafičnih načrtih OPPN je zgolj informativen; natančne količine in pozicije dreves ter drugih zasaditev se ob upoštevanju predpisanega faktorja zelenih površin (Fzp) in zahtevanega minimalnega števila dreves na območju OPPN določi v projektni dokumentaciji.

(8) Pozicije uvozov na območje, uvozno/izvoznih klančin oziroma dostopov v kletno garažo ter pozicije in število vhodov v objekt se lahko prilagajajo arhitekturnim rešitvam. Za spremembo pozicij uvozov na zemljišče je treba pridobiti soglasje pristojnega upravljavca ceste.

Odstopanja od predvidene parcelacije:

(9) Na območju OPPN je dovoljena delitev parcele za gradnjo.

Odstopanja pri izgradnji komunalne infrastrukture:

(10)  Pri prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih ureditvah so dopustna odstopanja od v grafičnem delu prikazanih potekov tras, priključnih mest, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. Odstopanja so dopustna, če gre za prilagajanje stanju na terenu, prilagajanje zasnovi stavb oziroma za izboljšave tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, krajinskega, finančnega ali okoljevarstvenega vidika. Zaradi odstopanj ne sme biti ovirana izvedba z OPPN predvidenih ureditev, prav tako se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji, z odstopanji pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

(11)  Dopusten je tudi potek posameznih infrastrukturnih vodov in naprav po drugih zemljiščih (tudi izven območja OPPN), kot je prikazano v grafičnem načrtu 4.2 »Zbirna karta komunalnih vodov«, pod pogojem, da so za drugačne rešitve pridobljena soglasja pristojnih organov in organizacij, ki jih ta odstopanja zadevajo.

(12)  Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko šteje tudi gradnja druge prometne, komunalne, energetske, komunikacijske in druge gospodarske javne infrastrukture, ki ni določena s tem odlokom, pod pogojem, da se z njeno izvedbo ne onemogoča izvedba in uporaba prostorske ureditve po tem odloku.

Odstopanja pri ureditvi intervencijskih dostopov in površin:

(13)  V skladu s projektno rešitvijo je dopustna sprememba dostopov do objektov in lokacij delovnih površin za intervencijska vozila, ki morajo biti zagotovljeni v skladu z veljavnimi predpisi.

XII. Končne določbe

37. člen

(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)

Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:

·   odstranitev naprav in objektov,

·   vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in novogradnje na mestu odstranjenih objektov (do s tem odlokom dopustnih gabaritov in faktorjev izrabe območja),

·   postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni na območju OPPN,

·   spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne na območju OPPN,

pod pogojem, da je na gradbeni parceli zagotovljeno zadostno število parkirnih mest.

38. člen

(vpogled)

OPPN je na vpogled na Občini Šenčur in na Upravni enoti Kranj.

39. člen

(nadzorstvo)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

40. člen

(veljavnost)

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin ter na spletni strani Občine Šenčur in začne veljati osmi dan po objavi.

Številka: 350-19/2017-13

Datum: 26.9.2018