Na podlagi 52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št.
33/07,
70/08
– ZVO-1B,
108/09,
80/10
– ZUPUDPP,
43/11
– ZKZ-C,
57/12,
57/12
– ZUPUDPP-A,
(109/12),
76/14
– odl. US in
14/15
– ZUUJFO),
odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-121/2011/56 z dne
15.9.2015 in 16. člena
Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) je Občinski svet
Občine Zreče na 7. redni seji dne 21.10.2015 sprejel
|
|
ODLOK |
O
OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE ZREČE |
|
1 Uvodne določbe |
|
1.
člen |
(predmet Občinskega prostorskega načrta) |
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Zreče (v
nadaljevanju OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del in ga je
izdelalo podjetje URBANA urbanizem, projektiranje, Kočar in Kočar,
d.o.o., pod št. projekta 615/12. |
(2) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih
aktov, razvojnih potreb Občine Zreče (v nadaljevanju besedila tudi
občina) in varstvenih zahtev določa: |
·
izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine; |
·
zasnovo prostorskega razvoja občine; |
·
zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
lokalnega pomena; |
·
okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana; |
·
okvirna območja razpršene poselitve; |
·
usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo; |
·
usmeritve za razvoj v krajini; |
·
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč; |
·
usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
(3) Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora (EUP)
določa: |
·
območja namenske rabe prostora; |
·
prostorske izvedbene pogoje; |
·
območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. |
|
2.
člen |
(vsebina in oblika OPN) |
(1)
OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze ter je izdelan v
digitalni in analogni obliki. |
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz poglavij: |
TOC \o "1-4" \n \u
1 Uvodne določbe
2 Strateški del
2.1
Splošne določbe
2.2
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2.3
Zasnova prostorskega razvoja občine
2.4
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega
javnega dobra
2.4.1 Splošne določbe za GJI
2.4.2 Prometna infrastruktura
2.4.3 Elektronska komunikacijska infrastruktura
2.4.4 Energetika, skladno z lokalnim energetskim konceptom
2.4.5 Infrastruktura komunalnega in vodnega gospodarstvo ter varstva
okolja
2.4.6 Druga področja GJI
2.5
Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana
2.6
Okvirna območja razpršene poselitve
2.7
Usmeritve za prostorski razvoj občine
2.7.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
2.7.1.1 Razvoj naselij in dejavnosti po naseljih
2.7.1.2 Sanacija in prenova razpršene gradnje
2.7.1.3 Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve
2.7.1.4 Urbanistično oblikovanje naselij
2.7.1.5 Koncepti prostorskega razvoja urbanega središča, za
katerega je izdelan urbanistični načrt
2.7.2 Usmeritve za razvoj v krajini
2.7.2.1..............................................................
Razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
2.7.2.2............................................................................
Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih
2.7.2.3Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja
zaščite in reševanja
2.7.2.4.........................................................................................................
Usmeritve za obrambne potrebe
2.7.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2.7.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
3 Izvedbeni del
3.1
Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora
3.1.1 Enote urejanja prostora
3.1.2 Namenska raba prostora
3.1.3 Dopustna izraba prostora
3.1.4 Namembnost in vrste posegov v prostor
3.1.4.1 Splošna določila glede
namembnosti in vrste posegov
3.1.4.2 Dopustne vrste objektov,
gradenj, posegov v prostor in dopustne dejavnosti
3.1.5 Lega objektov
3.1.5.1 Lega objektov na parceli
namenjeni gradnji
3.5.1.2 Odmiki objektov
3.1.6 Velikost in oblikovanje objektov in posegov v prostor
3.1.7 Pogoji in merila za parcelacijo
3.1.8 Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro
3.1.9 Varstvo kulturne dediščine
3.1.10 Ohranjanje narave
3.1.11 Varstvo okolja in naravnih dobrin
3.1.12 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
3.1.13 Varovanje zdravja
3.1.14 Začasni PIP za območja, kjer so predvideni OPPN
3.2
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja
prostora
3.2.1 Enota urejanja prostora UN1
3.2.2 Enota urejanja prostora RO2
3.2.3 Enote urejanja prostora VP3, VP4 in VP11
3.2.4 Enoti urejanja prostora AP5 in AP6
3.2.5 Enote urejanja prostora OP7, OP8 in OP9
3.2.6 Enota urejanja prostora PP10
4 Prehodne, posebne in končne določbe |
5 Priloge |
5.1 Priloga 1: Pregled strokovnih podlag na katerih temeljijo
rešitve v OPN |
|
|
|
(3)
Grafični prikazi OPN vsebujejo: |
A
Strateški del vsebuje grafične prikaze v merilu 1:50000: |
1 Zasnova prostorskega razvoja občine Zreče |
2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture v občini Zreče |
3 Zasnova poselitve: prikazi okvirnih območij naselij, vključno
z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene
poselitve |
4.1 Usmeritve za prostorski razvoj občine: za poselitev in
celovito prenovo |
4.2 Usmeritve za prostorski razvoj občine: za razvoj v krajini: |
4.2.1 razvojna območja za dejavnosti vezane na naravne vire |
4.2.2 prostorski razvoj na posebnih območjih |
4.2.3 območja za potrebe obrambe in območja za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter območja za zaščito in reševanje
|
4.3 Usmeritve za prostorski razvoj občine: za določitev namenske
rabe zemljišč |
4.4 Usmeritve za prostorski razvoj občine: za določitev
prostorskih izvedbenih pogojev |
B
Izvedbeni del vsebuje grafične prikaze: |
1 Pregledni prikaz občine z razdelitvijo na liste v merilu
1:50000 |
2 Pregledni prikaz občine s prikazom osnovne namenske rabe in
ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:50000 |
3 Prikaz osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora,
območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v
merilu 1:5000 na 23 kartah DKN z oznako od 3.1 do 3.23: |
·
3.01 - H2731 (Ruše 31) 3.13 - H2615 (Sl. Bistrica 15) |
·
3.02 - H2732 (Ruše 32) 3.14 - H2622 (Sl. Bistrica 22) |
·
3.03 - H2741 (Ruše 41) 3.15 - H2623 (Sl. Bistrica 23) |
·
3.04 - H2742 (Ruše 42) 3.16 - H2624 (Sl. Bistrica 24) |
·
3.05 - H2743 (Ruše 43) 3.17 - H2625 (Sl. Bistrica 25) |
·
3.06 - H2602 (Sl. Bistrica 2) 3.18 - H2632 (Sl. Bistrica 32) |
·
3.07 - H2603 (Sl. Bistrica 3) 3.19 - H2633 (Sl. Bistrica 33) |
·
3.08 - H2604 (Sl. Bistrica 4) 3.20 - H2634 (Sl. Bistrica 34) |
·
3.09 - H2605 (Sl. Bistrica 5) 3.21 - H2635 (Sl. Bistrica 35) |
·
3.10 - H2612 (Sl. Bistrica 12) 3.22 - H2642 (Sl. Bistrica 42) |
·
3.11 - H2613 (Sl. Bistrica 13) 3.23 - H2643 (Sl. Bistrica 43) |
·
3.12 - H2614 (Sl. Bistrica 14) |
4 Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture v merilu 1:5000 na 23 kartah DKN z oznako od 4.01 do 4.23 |
5 Legenda |
|
3.
člen |
(priloge k OPN) |
Priloge k OPN vsebujejo: |
(1)
Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja
Slovenije (OdSPRS; Uradni list RS, št. 76/04). |
(2)
Prikaz stanja prostora, s št. proj. PSP
96/2009, z datumom oktober 2009, dopolnjeno marec 2011 in junij 2014; ki
ga je izdelalo podjetje GEOFOTO d.o.o. - podjetje za geodetske in
računalniška storitve, Slovenske Bistrica. |
(3)
Strokovne podlage, na katerih temeljijo
rešitve v OPN in so navedene v Prilogi 1 in Urbanistični načrt za urbano
središče Zreče. |
(4)
Smernice in mnenja nosilcev urejanja
prostora. |
(5)
Obrazložitev in utemeljitev OPN. |
(6)
Povzetek za javnost. |
(7)
Okoljsko poročilo za občinski prostorski
načrt občine Zreče (dopolnjeno gradivo), s št. proj. OP_02_12, z datumom
december 2011 – april 2012, dopolnitev oktober / november 2013,
dopolnitev št. 2 december 2013, ki ga je izdelalo podjetje Matrika ZVO,
Zdravje, Varnost, Okolje, d.o.o., Ljubljana. |
|
4.
člen |
(uporaba kratic) |
(1) Kratice, ki so največkrat uporabljene v tem odloku, imajo naslednji
pomen: |
·
DPN je državni prostorski načrt; |
·
EUP je enota urejanja prostora; |
·
GJI so gradbeno inženirski objekti, namenjeni izvajanju gospodarske
javne infrastrukture; |
·
MOEUP je manjše območje znotraj EUP; |
·
ONRP je osnovna namenska raba prostora; |
·
OPPN je občinski podrobni prostorski načrt; |
·
PIA je veljavni prostorski izvedbeni akt – odlok; |
·
PIP so prostorski izvedbeni pogoji; |
·
PNRP je podrobnejša namenska raba prostora; |
·
RPE je register prostorskih enot; |
·
SP so strokovne podlage; |
·
UN je urbanistični načrt; |
·
ZGO je veljavni Zakon o graditvi objektov. |
(2)
Druge uporabljene kratice so obrazložene ob njihovi prvi uporabi v tem
odloku. |
|
2 Strateški del |
|
2.1 Splošne določbe |
|
5. člen |
(splošne določbe) |
Osnove
za izdelavo strateškega dela OPN so: |
·
Izhodišča iz do sedaj veljavnega prostorskega plana Odloka o spremembah
in dopolnitvah prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine
Slovenske Konjice za obdobje 1986 – 2000 - dopolnjen 1993 in 1994 in
družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno
obdobje 1986 – 1990 za območje Občine Zreče (Uradni list SRS, št. 23/87,
Uradni list RS, št. 29/98, 64/99, 68/03, 53/08, 97/09, 14/10, 17/11 in
34/12); v nadaljevanju VPA 2009. |
·
Izhodišča iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS;
Uradni list RS št. 76/04, 33/07-ZPNačrt) ter iz Uredbe o prostorskem
redu Slovenije (UoPRS; Uradni list RS št. 122/04, 33/08-ZPNačrt). |
·
Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt;
Uradni list RS št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09,
80/10
– ZUPUDPP,
43/11
– ZKZ-C,
57/12,
57/12
– ZUPUDPP-A,
(109/12),
76/14
– odl. US in
14/15
– ZUUJFO) s podzakonskimi predpisi. |
·
Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega
načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in
območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07), v
nadaljevanju Pravilnik o OPN. |
·
SP za OPN Zreče – analiza stanja in razvojnih možnosti (SP-602/08-ASRM)
ter SP za posege v prostor, ki so navedene v Prilogi 1 (Pregled
strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve v OPN) k temu odloku. |
·
Upoštevanje razvojnih ciljev občine. |
|
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
6. člen |
(ugotovitve iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja
občine) |
(1)
Občina Zreče je s površino 67,02 km2 in okoli 6.410
prebivalci ena od občin širše Celjske regije. Občina leži v
severovzhodnem delu Slovenije, s širšim prostorom jo povezuje regionalna
cesta Maribor-Celje, ki poteka preko južnega dela občine. Priključek na
avtocesto Maribor - Ljubljana je v oddaljenosti okrog 7,5 km (Tepanje).
Občina je od svojega nastanka v letu 1994 vlagala predvsem v razvoj
stanovanjske gradnje, podjetništva, družbenih dejavnosti in v izgradnjo
komunalne in prometne infrastrukture ter skupaj z Uniorjem Zreče v
razvoj turizma. |
(2)
Območje občine obsega gornji del južnega Pohorja, vse od vrha Rogle do
podnožja Pohorja in se nadaljuje kot gričevnat svet v smeri Brinjeve
gore in Gračiča v dolino Dravinje, na drugi strani pa se vzpenja v
gričevje do Male gore. Osrednji del občine (Skomarje, Boharina, Padeški
vrh) je močno razčlenjen, severnejši del nad 1000 m nadmorske višine pa
preide v sploščeno zaobljeno gorovje. Na južni strani zapira območje
občine zahodno pobočje Konjiške gore kot del zadnjih izrastkov Karavank.
Severni del občine je pretežno gozdnat, osrednji del gozdnat prepleten s
pašniki, v gričevnatem obrobju ravnice pa se prepletajo gozdovi, pašniki
in travniki, v ravninskih delih ob reki Dravinji pa so kmetijske
površine. Občinsko središče mesto Zreče leži na terasi med reko Dravinjo
in potokom Koprivnica. Območje občine se deli na dravinjsko in savinjsko
povodje. Razgiban teren z obsežnimi gozdovi in z relativno ugodnimi
geološkimi pogoji daje prostoru pomembno ekološko kakovost, zdravo
mikroklimo, krajinsko pestrost ter sončno lego. |
(3)
Poselitev se je razvijala zaradi specifičnih potreb industrije ter
razvoja termalnega zdravilišča Zreče predvsem v dolinskih predelih, v
občinskem središču Zreče ter v manjšem obsegu na Stranicah. Obe naselji
sta locirani na prometno sorazmerno ugodni legi ob regionalni cesti
Ljubljana – Maribor. Glede na potrebe prebivalcev na podeželju so se
širila tudi pohorska, vaška naselja predvsem za potrebe kmečkih
gospodarstev, dopolnilne stanovanjske gradnje ter gradnje za turistične
dejavnosti. Občina Zreče je skrbela za uravnotežen prostorski razvoj ter
je zagotavljala ohranjanje števila prebivalcev predvsem v avtohtonih
vaseh Gorenje, Resnik in Skomarje. Pri razvoju naselij so bili varovani
in upoštevani obstoječi poselitveni vzorci, značilnost arhitekturnih
tipov pozidave in vključevanje novih objektov v kulturno krajino
Pohorskega pogorja. |
(4)
Razvojni trendi v Občini Zreče so pozitivni, kar se izkazuje predvsem v
ugodnem razvoju gospodarskih dejavnosti ter v razvoju turizma, katerega
nosilca sta Terme Zreče in klimatsko turistični center KTC Rogla.
Gospodarska rast temelji na uspešnih podjetjih Unior Zreče, SwatyComet
in GKN Driveline Slovenija, ki so svoje razvojne programe nadgradila in
uspešno konkurirajo na svetovnem trgu. Razvoj gospodarstva in turizma je
povečal potrebe po stanovanjski gradnji in spremljajočih dejavnostih,
kar se odraža predvsem v mestu Zreče. |
(5)
Občina je precejšnjo pozornost namenila povezovanju v regiji predvsem s
sosednjimi občinami na področju turizma in razvoja podeželja. Območje
KTC Rogla se razteza na območju več občin, ki s svojimi programi
usklajujejo interese in razvojne projekte na celotnem območju. |
|
7.
člen |
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije) |
(1) V
občini so povečane potrebe po stanovanjski gradnji in spremljajočih
dejavnostih. To se odraža predvsem v mestu Zreče, kjer je potrebno
zagotoviti površine za gradnjo predvsem večstanovanjskih objektov.
Potrebe po gradnji prosto stoječih enodružinskih hiš se pojavljajo v
vseh naseljih v občini enakomerno. |
(2)
Obstoječa opredeljena območja za centralne dejavnosti v občinskem
središču Zreče ter na Stranicah zadoščajo za razvoj centralnih
dejavnosti ob ukrepih zgoščevanja ter aktiviranja nezadostno
izkoriščenih površin. |
(3) Na
področju gospodarskih dejavnosti je za nadaljnji razvoj ključnih
podjetij zagotovljen prostor v okviru proizvodne cone Unior II., od
koder so tudi dolgoročne možnosti za širitev cone v smeri proti Radani
vasi. Za omogočanje razvoja drobnega gospodarstva se kaže potreba po
izgradnji manjših proizvodno obrtnih delavnic ter urejanje parkirnih
površin za prevozniške dejavnosti posebej na predelu Stranic, ob
regionalni cesti. |
(4) Na
področju turizma in rekreacije v naravnem okolju je potrebno uskladiti
namenske rabe zemljišč na območju KTC Rogla ter Zreč, da bo omogočen
razvoj skladno s prostorskimi načrti in programom razvoja. V Zrečah je
potrebno zagotoviti prostor za širitev obstoječega termalnega
zdravilišča Zreče na predel proti akumulaciji Koprivnice. |
|
8. člen |
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) |
Prostorski razvoj občine Zreče se usmerja v povezavi s prostorskim
razvojem sosednjih mejnih občin na področju izgradnje GJI. Poudarjeno
sodelovanje s sosednjimi občinami poteka na področju turizma in
rekreacije v naravnem okolju, predvsem pri urejanja KTC Rogla. Razvoj se
usmerja v dopolnjevanje programov, ki niso razviti v sosednjih občinah.
|
|
9. člen |
(cilji prostorskega razvoja občine) |
(1) V OPN bo občina določila namensko rabo zemljišč za trajnostno
naravnan prostorski razvoj, kar bo zagotovilo sožitje med interesi
različnih uporabnikov prostora. Takšna vizija razvoja izhaja tudi iz
Strategije prostorskega razvoja RS, katere eden od ključnih ciljev je
upoštevanje načel varstva okolja, naravne in kulturne dediščine kot
osnove za skladen gospodarski, socialni in kulturni razvoj. Ti cilji
bodo osnovna izhodišča občine Zreče pri načrtovanju prostorskega razvoja
občine. |
(2) Uravnotežen prostorski razvoj občine prispeva h krepitvi kvalitet in
prepoznavnosti slovenskega prostora s preudarnim izkoriščanjem
prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo
krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter z upoštevanjem povezav v
prostoru. |
(3) Ob
upoštevanju izhodišč ter ciljev nadrejenih prostorskih aktov, sektorskih
dokumentov in dosedanjega razvoja, so razvojni cilji občine Zreče
sledeči: |
a)
Racionalen in učinkovit trajnostni prostorski razvoj: |
·
usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da se ustvarja največje
pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit
razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. |
b)
Zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalcev: |
·
izboljšanje negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi
ukrepi (prenova in notranji razvoj naselij, širitev obstoječih naselij,
sanacija razpršene in degradirane poselitve z upoštevanjem avtohtonega
vzorca poselitve, sanacija in dograjevanje komunalne javne
infrastrukture). |
c)
Kvaliteten razvoj občinskega središča Zreče in drugih naselij: |
·
zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno
infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in
storitvenih dejavnosti ter uravnotežen razvoj podeželja; |
·
zagotavljanje vodo oskrbe ter odvajanja in čiščenja odplak; |
·
zagotavljanje varstva ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
d)
Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij: |
·
izkoriščanje prostorskega potenciala Pohorja za razvoj raznolikih
kmetijskih in turističnih dejavnosti; |
·
dopolnjevanje funkcij naselij in podeželja z razvojem dopolnjujočih
dejavnosti. |
e)
Upoštevanje prostorskih omejitev za prostorski razvoj: |
·
usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne
in druge nesreče; |
·
spodbujanje ohranjanja in razvoja kulturne raznovrstnosti kot osnove za
prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno okolje in socialno varnost. |
f)
Preudarna raba naravnih virov: |
·
ohranjanje potenciala tal za kmetijsko in gozdarsko rabo; |
·
uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami. |
g)
Varstvo kulturne dediščine: |
·
ohranjanje območij in objektov kulturne dediščine z vključevanjem v
urejanje prostora. |
h)
Ohranjanje narave: |
·
ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov
ter zagotavljanje vključevanja biotske raznovrstnosti v urejanje
prostora. |
i)
Varstvo okolja: |
·
vključevanje posameznih sestavin varstva okolja v prostorski razvoj; |
·
racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki. |
j)
Skladen razvoj območij: |
·
skladen razvoj občine v regiji; |
·
povezanost z mejnimi občinami in drugimi urbanimi območji. |
k)
Usklajen razvoj turizma v občini v povezavi regijo in zavarovanimi
območji ter drugimi prepoznavnimi vrednotami. |
|
10. člen |
(okoljski cilji OPN) |
Z
vključevanjem posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje
trajnostnega prostorskega razvoja bo občina Zreče poleg ciljev
prostorskega razvoja, ki so navedeni v prejšnjem členu, upoštevala še
naslednje okoljske cilje: |
a)
ohranjanje kakovosti tal; |
b)
ustrezno čiščenje komunalnih odpadnih voda; |
c)
dobro stanje površinskih in podzemnih vod; |
d)
zagotovljena poplavna varnost; |
e)
umeščanje poselitvenih območij stran od virov emisij v zrak; |
f)
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; |
g)
obremenjenost stanovanjskih območij s hrupom pod mejnimi vrednostmi; |
h)
upoštevanje strateških usmeritev celostnega varstva kulturne dediščine; |
i)
izboljšanje krajinske podobe območja; |
j)
ohranjanje stopnje biotske raznovrstnosti z ohranjanjem ugodnega stanja
ogroženih vrst in habitatnih tipov na območju občine; |
k)
ohranitev oziroma doseganje ugodnega stanja habitatov vrst in habitatnih
tipov, za katere so opredeljena območja, pomembna za ohranitev biotske
raznovrstnosti (ekološko pomembnih območij, območij Natura) na območju
občine; |
l)
ohranitev lastnosti, zaradi katerih so deli narave na območju občine
opredeljeni za naravno vrednoto določene zvrsti ter v največji
možni meri tudi vseh drugih lastnosti naravne vrednote; |
m)
racionalna raba naravnih virov; |
n)
učinkovito ravnanje z odpadki; |
o)
umeščanje območij stanovanj izven varovalnih pasov elektroenergetskega
omrežja (visokofrekvenčni viri sevanja); |
p)
zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavo za 45% in optimiziranje
obratovanja, upravljanja in vzdrževanja javne razsvetljave. |
|
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
11. člen |
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) |
(1)Na
osnovi analize razporeditve dejavnosti v prostoru in stanja rabe tal,
identifikacije potreb in teženj v prostoru ter ob upoštevanju okvirnih
strateških ciljev razvoja v prostoru, ki si jih je zastavila občina
Zreče, se razvojne možnosti občine lahko uresničujejo na opredeljenih
prednostnih območjih za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti v prostoru
občine Zreče. |
(2)
Prostor občine Zreče omogoča nadaljnji razvoj primarnih dejavnosti
gozdarstva in kmetijstva, saj je skoraj 90% občinskega prostora
namenjeno tema osnovnima rabama prostora, predvsem gozdarstva in v
manjšem obsegu kmetijstva. Prednostna območja za razvoj gozdarstva so v
okviru sedanjih gozdnih površin s poudarjanjem in upoštevanjem funkcij
gozdov (ekološke, socialne in lesno proizvodne). Glede na reliefne
razmere je prostor občine mogoče razdeliti v dva tipa kmetijskih
zemljišč. Zaključene ravninske površine, na katerih je zaradi reliefa
omogočena intenzivna kmetijska pridelava (njivske površine) ležijo na
ravninskih predelih občine ob vodotoku Dravinja na območju Radane vasi
in Gabrovelj in manjši del ob vodotoku Tesnica; po obsegu različne
zaključene površine večjih naklonov, kjer se pojavljajo sadovnjaki,
pašniki, njive in travniki; te površine se pojavljajo razpršeno, večkrat
med gozdnimi površinami, na gričevnatih in hribovitih območjih občine do
nadmorske višine okrog 600 m, nad njo pa predvsem kot pašniške površine. |
(3)
Bodoči razvoj poselitve sloni na ohranjanju koncepta obstoječih naselij
glede na njihovo funkcijo v omrežju naselij in morfološke značilnosti.
Na obstoječa naselja, kjer že obstaja zgrajena GJI, je smiselno
navezovati nove površine za potrebe stanovanjske in poslovne gradnje, z
zagotavljanjem zelenih in rekreacijskih površin ter varovanjem in
vključevanjem naravnih vrednot in kulturne dediščine, ki zagotavljajo
prepoznavnost prostora in kvaliteto bivanja v občini. |
(4)
Pred širjenjem naselij na nova območja bo občina urejala poselitev z
notranjim razvojem naselij in racionalno rabo zemljišč; to je mogoče
realizirati z boljšo izkoriščenostjo in kvalitetnejšo rabo praznih in
neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih
objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih
površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo
degradiranih območij. |
(5)
Naselja se bodo širila v primerih, da v naseljih ni več primernih
zemljišč za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih dejavnosti, za
večjo socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja, za delovanje
trga nepremičnin in za razvoj različnih proizvodnih in storitvenih
dejavnosti. |
(6)
Možnosti za organizirano stanovanjsko gradnjo so v okviru območja
Ureditvenega načrta Zreče (na Dobravi in pod Borkom) ter na Stranicah.
Individualno stanovanjsko gradnjo bo občina namenoma usmerjala tudi v
pohorska naselja, ki se praznijo (Skomarje, Resnik, Gorenje). Za
ohranjanje poseljenosti podeželskega prostora bo občina zagotavljala
možnosti za gradnjo stanovanjskih objektov v okviru avtohtonih kmetij,
pri čemer bo spodbujala in omogočala tudi gradnjo objektov za dodatne
dejavnosti na kmetijah. |
(7)
Možnosti za razvoj centralnih dejavnosti so na sedanjih lokacijah v
Zrečah, na Stranicah ter v Gorenju. |
(8)
Dolgoročne možnosti za širitev in krepitev gospodarskih dejavnosti, ki
potrebujejo večje proizvodne površine, so na predelu med proizvodno cono
Unior II. in naseljem Radana vas. Potencialne površine za razvoj
drobnega gospodarstva so v okviru obstoječe poselitve v vseh naseljih
(Zgornje in Spodnje Zreče), kjer lokacije zagotavljajo sprejemljive
vplive dejavnosti na okolje; za usmerjen razvoj pa so primerne lokacije
ob regionalni cesti Slovenske Konjice – Celje, na predelu Stranic in na
območju kamnoloma Stranice. |
(9) Na
območju Zreč je kot sestavni del naselja mogoče oblikovati zeleni sistem
naselja, v katerega se vključi zelene površine naselja, vodni in obvodni
prostor Koprivnice ob zajezitvah ter kmetijske in gozdne površine.
|
(10)
Potencialna območja za razvoj turizma so tisti deli občine, ki jih
odlikuje prisotnost objektov in območij kulturne dediščine ter naravnih
vrednot in kjer je mogoče brez prevelikih tveganj za naravno ravnovesje
ter okrnitev kvalitet kulturne krajine razvijati sprejemljive oblike
turistične ponudbe: širši pohorski prostor z vključno KTC Rogla kot
osrednjim generatorjem turističnega razvoja ter mesto Zreče s svojo
posebno funkcijo zdraviliško turističnega centra. |
|
12. člen |
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) |
(1)
Spodbuja se policentrični razvoj poselitve. |
(2)
Skladno z ZPNačrt-om ter na osnovi Strategije RS so bila občinskemu
središču Zreče ter naseljem z razvojnimi možnostmi v občini Zreče
določene funkcije in sicer: |
a)
Na
osnovi fiziognomskih, morfoloških, funkcijskih meril in kazalcev: |
·
manjše mesto: Zreče; |
·
drugo urbano naselje: Stranice; |
·
vas z jedrom: Bezovje nad Zrečami, Bukovlje pri Stranicah, Črešnova,
Dobrovlje, Gorenje pri Zrečah, Radana vas, Resnik, Skomarje, Zlakova; |
b)
Na
osnovi funkcij v omrežju naselij: |
·
pomembnejše lokalno središče –
občinsko središče: Zreče; |
·
lokalno središče: Stranice. |
(3) V
policentričnem urbanem sistemu Slovenije se mesto Zreče razvija kot
občinsko središče v povezavi z njegovo posebno funkcijo zdraviliško
turističnega centra, ki presega občinske okvire. Kot občinsko središče
zagotavlja enakomeren dostop do različnih gospodarskih, storitvenih ter
centralnih dejavnosti vključno z dejavnostmi socialnega varstva ter
nižjega in srednješolskega izobraževanja. Zaradi močne industrije so
Zreče tudi pomembno zaposlitveno središče. |
(4) Na
občinskem nivoju se v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo,
primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami
razvija naselje Stranice kot lokalno središče. Preostala naselja so
pretežno ruralnega značaja, kjer sta prevladujoča kmetijska funkcija in
bivanje. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti,
upoštevajoč razvojne pobude in omejitve. |
(5)
Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve ima območje KTC
Rogla ter pohorska naselja Skomarje, Resnik in Gorenje, kjer se spodbuja
razvoj turističnih dejavnosti v povezavi z razvojem KTC Rogla. |
|
13. člen |
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
(1)
Občina Zreče leži v severovzhodnem delu Republike Slovenije, v
oddaljenosti 7,5 km od avtoceste Ljubljana – Maribor, prečka pa jo tudi
regionalna cesta Celje – Maribor, ki omogoča občini povezave s
sosednjimi občinami in s celotnim slovenskim prostorom. |
(2)
Občina bo v največji možni meri v svojih razvojnih projektih izkoristila
svojo lego v severovzhodnem slovenskem prostoru ter posodobila prometno
infrastrukturo na celotnem območju občine, uredila kolesarske povezave
ter turistične pešpoti v navezavi s sosednjimi občinami in izvajala
aktivnosti za preusmeritev tranzitnega tovornega prometa iz lokalnih
cest in podeželja. |
(3)
Pomembnejše regionalne ceste v občini potekajo v smereh Maribor – Celje,
Slovenske Konjice – Vitanje, Zeče – Zreče – Pesek. |
(4)
Dosedanji razvoj prometnega omrežja je pokazal, da je bila ukinitev
železniške proge iz Poljčan do Zreč prehitra. Varuje se trasa proge, ki
poteka od južnega roba mesta Zreče po stari trasi ozkotirne železnice do
občinske meje z občino Slovenske Konjice. |
|
14. člen |
(druga za občino pomembna območja) |
(1)
Glede na Strategijo RS leži višinski, pohorski del občine v območju
ugotovljene naravne krajine, kjer naj se pri razvoju upošteva cilj
trajnega ohranjanja kakovosti, nižinski del občine pa leži v območju
ugotovljene kulturne krajine, kjer naj razvoj temelji na kulturni in
krajinski raznolikosti ter na lokalnih virih. |
(2)
Prostor občine Zreče odlikuje bogata kulturna dediščina in območje
nacionalne prepoznavnosti Južno Pohorje. Že do sedaj je občina
prenavljala številne objekte in območja kulturne dediščine (vas
Skomarje, grobišče talcev na Stranicah, sakralni objekti). Občina bo
objekte kulturne dediščine še naprej vključevala v svoje prostorske akte
in jim dala novo vsebino in prepoznavnost ter s tem možnosti za prenovo. |
(3)
Prostor občine Zreče bogatijo obsežna območja z naravnimi kakovostmi. Na
območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske
raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot ob upoštevanju sektorskih
zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s
prostorom. |
(4) V
celotnem nadaljnjem prostorskem razvoju (dejavnosti v krajini,
poselitev, izgradnja infrastrukture) se ohranjajo vsi pomembni elementi
prepoznavnosti in naravnih kakovosti prostora občine Zreče, ker poleg
bivanjskih kvalitet predstavljajo tudi osnovo in prednost za razvoj
turizma in rekreacije v naravnem okolju. Območja prepoznavnosti in
naravnih kakovosti prostora občine Zreče sovpadajo z območji kulturne
dediščine ter območji naravnih kakovosti. |
(5)
Prostor občine je bogat z mineralnimi surovinami. Za območji kamnolomov
na Stranicah in v Gračiču je občina Zreče opredelila obveznost zaključka
pridobivanja. V občini Zreče so z geološkimi raziskavami odkrita na
osmih lokacijah območja naravnega kamna v takšnem obsegu, da bodo
gospodarsko pomembna in jih je mogoče prednostno opredeliti za tovrstno
uporabo prostora. |
15. člen |
(urbano središče z UN) |
Za
mesto Zreče se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnega
načrta. |
|
2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in
grajenega javnega dobra |
|
2.4.1 Splošne določbe za GJI |
|
16. člen |
(splošne določbe za razvoj GJI) |
(1) Za
zagotavljanje enakovredne okoljske, komunikacijske in energetske
opremljenosti, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe
predvidenih razvojnih programov v občini se vzpostavljajo nova ter
rekonstruirajo in dopolnjujejo obstoječa infrastrukturna omrežja.
Načrtovanje in gradnja novih ter prenova obstoječih omrežij
infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta namen se
okoljska in energetska infrastruktura razvijata kot sanacija stanja in
opremljanje razvojnih območij. |
(2)
Projekti, v okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem
zagotavlja tudi sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo
prioritetno. Za vse nove investicije se izdelajo podrobni programi
opremljanja za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine
ali za posamezna manjša območja. |
(3) Z
načrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi
racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in
obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki
komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture
praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar
namenska raba ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa
vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. Na ta način se zagotavlja
večnamenbnost koridorjev gospodarske javne infrastrukture in povečuje
možnosti za njihovo sprejemljivejše vključevanje v prostor. |
(4)
Infrastrukturni vodi se na varovanih območjih narave in kulturne
dediščine praviloma izvajajo podzemno, nadzemno pa le v primeru, če bi
podzemna izvedba bistveno ogrozila enote varstva narave ali arheološke
dediščine. |
(5) Za
celotno območje občine so z Lokalnim energetskim konceptom, ki je
temeljni dokument o oskrbi z energijo (EK-1-2; 2009, Mitraka d.o.o.
Maribor; v nadaljevanju LEK) opredeljene nadaljnje aktivnosti, povezane
s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov
energije. S tem se vzpostavi okvir za zmanjšanje vplivov na podnebne
spremembe in onesnaženost zraka zaradi rabe neobnovljivih virov
energije. Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih
iz naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove potrebujejo manj
energije in ki vsaj del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz
alternativnih virov energije. |
|
2.4.2
Prometna infrastruktura |
|
17.
člen |
(cestna infrastruktura, mirujoč promet ter javni potniški promet) |
(1)
Cestna infrastruktura občine sestoji iz obstoječe cestne mreže, ki jo
tvorijo državne in lokalne ceste ter javne poti. Pomembnejše so
regionalne ceste R2 430 Maribor - Celje (Tepanje - Višnja vas), R2 431
Slovenske Konjice - Vitanje (Zgornji Dolič - Stranice), R3 701 Zreče -
Lovrenc na Pohorju (Pesek - Rogla - Zreče). Omrežje javnih cest (cest,
pločnikov in sprehajališč, kolesarskih stez in poti) se povezuje v
urejen in varen sistem, opremljen z ustrezno urbano opremo prostora.
Lokalne ceste tvorijo skupaj z javnimi potmi notranjo prometno omrežje v
občini. Večinoma so v asfaltni izvedbi, kar omogoča krajanom dobre
povezave z lokalnih središčem. |
(2)
Omrežje državnih in občinskih cest se prenavlja postopoma, skladno z
ugotovljenimi potrebami. Na območjih naselij se v njihovem okviru
gradijo povezovalne ceste, uredijo križišča ter ustrezne ureditve za
pešce in kolesarje. Z rekonstrukcijami oziroma novogradnjami se izboljša
prometno povezanost med občinskim središčem in ostalimi naselji občine.
Zagotovi se dober dostop do območij centralnih in gospodarskih
dejavnosti, stanovanjskih območij in območij s turističnim potencialom
ali pomenom. |
(3)
Površine za mirujoč promet za potrebe tovornih vozil so urejene na
območju Spodnjih Stranic. Ob vseh javnih objektih, turističnih objektih
ter pri večstanovanjskih objektih (blokovna gradnja) v mestu Zreče ter v
drugih naseljih se zgradi ustrezno število javnih parkirnih mest.
Urejene parkovne površine in zelenice se načeloma ne namenjajo za
urejanje parkiranja. Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v
bližini pomembnih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar
izven naravnih vrednot in drugih varstvenih območij. |
(4)
Javna parkirišča, lahko tudi kot parkirne hiše, se prednostno
zagotavljajo ob postajališčih javnega potniškega prometa ter na vstopni
delih na območje KTC Rogla ter v mesto Zreče. |
(5)
Javni potniški promet se ureja na območjih obstoječih pozidav v večjih
naseljih, med večjimi naselji ter razvija na območjih novih pozidav in
širitev naselij, sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega
omrežja. |
(6) Med
mestom Zreče, turističnim centrom Rogla in sosednjimi občinskimi
središči vključno z njihovimi zaledji se vzpostavi učinkovit javni
potniški promet (prilagoditev in številčno povečanje avtobusnih prog s
povezavami na železniški promet ter z uskladitev voznih redov vlakov in
avtobusov). |
(7)
Avtobusna postaja v Zrečah se ohranja na obstoječi lokaciji. V vseh
naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma
posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih
gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe
vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna
postajališča ter stojišča za potnike, kar se glede na potrebe predvidi
sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest. |
|
18. člen |
(omrežje kolesarskih poti in kolesarskih stez, pešpoti in drugih
rekreacijskih poti) |
(1) Za
varno odvijanje kolesarskega in peš prometa se v naseljih uredijo
ustrezne površine. Na regionalnih in posameznih občinskih cestah se na
odsekih skozi naselja dogradijo hodniki za pešce. Obstoječe in nove
kolesarske steze in poti, pešpoti, tematske, konjeniške in podobne poti
se urejajo in povezujejo v sistem pešpoti za rekreacijske in turistične
namene. |
(2)
Vzpostavi se daljinska kolesarska povezava ob regionalni cesti Celje –
Maribor. Na ravninskih predelih občine se uredi kolesarska prometna pot
v navezavi na kolesarsko pot iz smeri Slovenskih Konjic, kar lahko
predstavlja začetni del večjega kolesarskega omrežja, za kar se v čim
večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno.
|
(3) Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti se
bo na območjih ohranjanja narave načrtovalo po že obstoječih poteh ter
ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev, s čimer se bo
zagotavljalo ohranjanje naravnih vrednot in biotska raznovrstnost. |
|
19. člen |
(železniška infrastruktura) |
Ohranja
se rezervat za vzpostavitev trase opuščene železniške proge Poljčane –
Zreče (mestni in medmestni promet) od južnega roba naselja Zreče do
občinske meje proti Slovenskim Konjicam. |
|
20.
člen |
(letališče in helioporti) |
Občina
Zreče se pretežno nahaja pod zračnimi potmi, zato je potrebno pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo vplivati na
varnost zračne plovbe, upoštevati vse predpise s področja zračne plovbe. |
|
21.
člen |
(omrežje žičnic) |
Na območju rekreacijsko turističnega
centra Rogla je za potrebe zimskega turizma zgrajenih več smučarskih
žičnic in sedežnic.
Nadaljnja gradnja
smučarskih žičnic in sedežnic na območju rekreacijsko turističnega
centra Rogla se izvaja ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev, s
čimer se bo zagotavljalo ohranjanje naravnih vrednot in biotska
raznovrstnost. |
|
2.4.3
Elektronska komunikacijska infrastruktura |
|
22.
člen |
(komunikacijsko omrežje) |
(1) V
obstoječem (podzemnem in nadzemnem) telefonskem omrežju niso predvidene
večje spremembe; v prostoru občine obstajajo telefonske centrale tipa LC
(lokalni koncentratorji) v Zrečah, Boharini, Gorenju in na Rogli,
telekomunikacijsko medkrajevno omrežje simetričnih in optičnih
telekomunikacijskih kablov ter RR zvez. Na območju občine se bodo
izvajale rekonstrukcije obstoječega TK omrežja ter izgradnja novega
skladno s potrebami. |
(2)
Zagotovita se povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij.
Zagotovi se več internetnih priključkov za gospodinjstva ter vzpostavi
notranje lokalne optične kabelske povezave, ki bodo tvorile osnovo za
vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na način in prostorsko
prerazporeditev dela. |
(3)
Vzpostavi se učinkovit sistem elektronskega upravljanja in se ga prek
državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za
zagotavljanje sistema sodobnih komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi
povezavami (optičnimi kabli) povežejo vsi večji centri ter zagotovi
nadaljnjo povezanost sistemov. |
(4) Za zagotavljanje storitev mobilnih
brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in
dopolnjuje omrežje baznih postaj, ki se nadgradi s sistemom UMTS,
omogoči pa se tudi vpeljava prihajajočih tehnologij. Ker se pričakuje
povečanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor ter pokrivanje
območja s signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne
ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.
Umestitev baznih postaj na objektih in območjih, ki so varovani kot
kulturni spomenik, ni dopustna. Na objektih in območjih, ki so varovani
kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev baznih
postaj dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar
je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine. |
(5) V
strnjenih naseljih se vzpodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov
ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo
komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij
in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj,
širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v
sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja
tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve
omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami. |
|
2.4.4
Energetika, skladno z lokalnim energetskim konceptom |
|
23.
člen |
(oskrba z energijo - splošno) |
(1) Na celotnem območju občine se zagotavlja dolgoročna in kakovostna
oskrba z energijo iz raznovrstnih virov, pri čemer se za vsa območja
občine spodbuja povečevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov ter
učinkovita in racionalna raba energije. |
(2) Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega
razvoja občine in LEK-u. Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo
prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije
(zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov
energije. |
(3) Pri načrtovanju poteka novih vodov
se posebno pozornost nameni rešitvam v območjih naravnih kakovosti in
prepoznavnosti prostora, pri prečkanju reliefno izpostavljenih območij
ter pri prečkanju območij, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje
naravne ohranjenosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000) in
objektov ter območij, ki so varovana kot kulturna dediščina. Objekti
in naprave (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije
merilno-regulacijskih postaj) se načrtujejo tako, da se v največji možni
meri zmanjšajo vplivi na relief, krajinsko podobo, naravne kakovosti,
prepoznavnost prostora in bivalno okolje. |
(4)
Spodbuja se izraba lesne biomase predvsem za manjše, individualne
sisteme ogrevanja in za skupinske sisteme v naseljih, kjer ni
zagotovljena oskrba z drugimi energenti. Spodbuja se izvedba raziskav za
izrabo geotermične energije. |
|
24.
člen |
(elektroenergetska oskrba, plin, naftni derivati) |
(1)
Preko južnega dela občine poteka trasa DV 2 x 110 kV Pekre - Selce
(D-1035). |
(2)
Občina se pretežno napaja iz razdelilne transformatorske postaje RTP
110/20 kV v Slovenskih Konjicah. Za razdeljevanje električne energije na
manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20
kV, transformatorske postaje 20/0,4 kV ter pripadajoče nizkonapetostno
omrežje. Kabelsko omrežje se pojavlja v območju mesta Zreče in na
predelu Rogle. |
(3)
Zasnova elektroprenosnega omrežja temelji na razvojnih planih
elektroenergetske infrastrukture v občini Zreče, kjer se vključuje
gradnja elektroenergetskih objektov na demografsko ogroženih območjih
občine Zreče. Realizacija elektroenergetskih objektov se bo časovno
prilagajala predvsem letnim planom občine. |
(4)
Potencialni energetski vir predstavljajo Dravinja s hudourniškimi
pritoki, kar je delno izkoriščeno (tri male hidroelektrarne). Na osnovi
strokovnega gradiva (Vodnogospodarski biro Maribor - januar 1997) je za
gradnjo MHE opredeljenih še sedem možnih lokacij. Morebitne gradnje
vodnih elektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje
in s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok
ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe. |
(5) Hidroenergetska raba vode se izvaja ob upoštevanju varstvenih
usmeritev, s čimer se zagotavlja ohranjanje lastnosti zaradi katerih je
Dravinja s pritoki opredeljena za naravo vrednoto in območje Natura
2000. Gradnja MHE na vodotokih, ki imajo naravovarstveni status, se
izvaja le v primeru zagotavljanja ohranjanje lastnosti zaradi katerih
imajo poseben status ter ob pogoju zagotavljanja ekološko sprejemljivega
pretoka v strugi in pretoka, ki bo omogočal naravo hidrodinamiko.
|
(6) Preko občine Zreče poteka primarni plinovod P142, od R14 v km
16+605-MRP, ki je v upravljanju pristojnega upravljavca. Plinovod poteka
iz smeri Slovenske Bistrice in napaja obrate SwatyComet in Unior. V
Zrečah je izgrajeno plinovodnega omrežja za široko potrošnjo. |
(7) Preko severovzhodnega dela občine Zreče poteka trasa načrtovanega
prenosnega plinovoda R21AZ, za katerega je sprejeta Uredba o državnem
prostorskem načrtu za prenosne plinovodne zanke do Zreč (Uradni list RS,
št. 15/14). |
(8)
Na območju občine Zreče ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in
njenih derivatov. |
|
2.4.5 Infrastruktura komunalnega in vodnega gospodarstvo ter varstva
okolja |
|
25.
člen |
(vodni viri in oskrba s pitno vodo) |
(1)
Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode. |
(2)
Zagotovi se stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varujejo se
obstoječi in potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova
obstoječih delov vodovodnega sistema. Obseg aktivnosti za izboljšanje
kvalitete vodooskrbe in zagotovitev nadomestnih vodnih virov, ki ne bodo
izpostavljeni vplivom kaljenja in intenzivnega kmetijstva, se povečuje.
Obstoječa vodovodna omrežja se povezuje v enotni sistem vodooskrbe za
celotno občino skladno z načrtovano porabo vode. |
(3)
Obstoječe vodne vire (Loška gora I, II, Dobrava I, II, Fijavž, Zg. Zreče
I, Jamnik) in nove vodne vire se varuje pred morebitnim onesnaženjem. Na
vodovarstvenih območjih ter na območjih potencialnih vodnih virov se
zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov dejavnosti umešča na
območja najmanjše ranljivosti, raba pa se tehnološko prilagodi tako, da
se ohranjata tako kvaliteta kot tudi količina podzemnih voda. Dokončna
sanacija vodnih virov in okolja se zagotovi z izgradnjo čistilnih naprav
za čiščenje odpadne vode z vodovarstvenih območij. Potencialne nove
vodne vire se razišče in ustrezno zavaruje. |
(4)
Varovanje vodnih virov z ukrepi za varstvo vodnih virov, predvsem pa
programi varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov se
usklajujejo s sosednjimi občinami. |
(5) Za
zmanjšanje porabe pitne vode se spodbuja izkoriščanje čiste padavinske
vode za sanitarne namene, na glede na priključek na javno vodovodno
omrežje. |
|
26.
člen |
(odvajanje, čiščenje odpadne vode in odvajanje čistih in odpadnih
padavinskih voda ) |
(1) Občina Zreče ima delno zgrajeno kanalizacijsko omrežje za odvajanje
komunalnih vod v Zreče ter delno na območju KTC Rogla, v drugih naseljih
prevladujejo greznice s ponikovalnicami in nekaj manjših čistilnih
naprav. Urejeno čiščenje odplak je v skladu s sanacijskimi programi
podjetij Unior Zreče, SwatyComet in GKN Driveline Slovenija na
proizvodnih območjih (v Zrečah ter v industrijski coni Unior II.) |
(2) Izgradnja čistilnih naprav v občini že poteka skladno z občinskim
Operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih vod (oznaka 12/07,
marec 2008, Limnos, d.o.o. Ljubljana), v katerem so glede na državna
izhodišča določena območja naselij ali delov naselij na območju občine
Zreče, ki morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in za katera je
treba načrtovati in izvesti investicije ali investicijsko vzdrževanje
objektov javne kanalizacije, kar je tudi opredeljeno z najkasnejšimi
roki. |
(3) Na območjih brez kanalizacijskega omrežja je obvezna lokalna uporaba
ustreznih, nepretočnih grezničnih sistemov ali drugih malih komunalnih
čistilnih naprav, prioritetno zlasti na vodovarstvenih in občutljivih
območjih. |
(4) Vsi objekti morajo imeti zagotovljen
odvod padavinskih vod tako, da odvodnjavanje ne povzroča škode na
sosednjih zemljiščih in napravah. Padavinske vode iz območij poselitve
je treba, če ni možnosti priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno
ponikati, pri čemer morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva
povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje na terenu ni možno, kar
je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v
bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu.
Odvajanje padavinskih voda z okvirnih
območij naselij mora biti načrtovana in izvedena tako, da bo v
čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin,
kar pomeni, da
je potrebno
predvideti zadrževanje padavinskih voda pred končnim iztokom v
kanalizacijo oziroma površinske odvodnike. |
(5) Ureditev odvodnje na hribovitih terenih mora biti načrtovana tako,
da bodo padavinske vode speljane izven plazovitih in erozijsko ogroženih
območij; v primeru, da to ni mogoče, mora biti odvodnja po erozijsko
nestabilni, plazoviti ali ogroženi brežini načrtovana in izvedena s
kanaletami ali drugače utrjenimi muldami. |
|
27.
člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1)
Občina Zreče ima izbranega koncesionarja za oddajo koncesije za
izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja in
prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov ter
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
(2) Spodbuja se zmanjševanje nastanka
odpadkov na izvoru ter
se vzpostavi tak sistem
ravnanja z odpadki na vseh potrebnih ravneh, da bo odstranjevanju
namenjena le minimalna količina že sortiranih odpadkov. |
(3) V občini je potrebno zagotoviti varno ravnanje z odpadki vseh vrst z
uvedbo 5-stopenjske hierarhije ravnanja z odpadki, ki se upošteva kot
prednostni vrstni red pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi.
Hkrati je potrebno preprečiti njihovo nekontrolirano
odlaganje v prostoru, dosledno ohranjati in dograjevati sistem odlaganja
pogojno neuporabnih industrijskih odpadkov, regijsko urediti
problematiko ravnanja z nevarnimi odpadki, preprečiti vsakršno divje
odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno sanirati. |
(4)
Evidentirajo in sanirajo se divja odlagališča odpadkov, pripravijo se
sanacijski načrti ter izvajajo ustrezni ureditveni in omilitveni ukrepi.
|
(5)
Lokacije za predelavo in ravnanje z drugimi odpadki (gradbeni, odpadne
surovine, odslužena vozila, inertni odpadki) se lahko določijo na
podlagi posebne prostorske in okoljske preveritve v postopku sprememb
OPN ter priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Pri
ureditvah se upoštevajo predpisi s področja varstva okolja ter se
zagotavljajo rešitve, ki ne bodo razvrednotile kakovosti bivalnega ali
naravnega okolja. |
|
2.4.6 Druga področja GJI |
|
28.
člen |
(ogrevanje) |
Nekateri elementi toplovodnega ogrevanja obstajajo v mestu Zreče, kjer
so iz centralne kotlovnice ogrevani deli mesta (blokovna gradnja).
Omrežje cevovodov za toplovodno ogrevanje je omejeno na mestni prostor.
|
|
29.
člen |
(pokopališča) |
(1) V
občini je pet pokopališč: v Zrečah staro opuščeno ter novo na lokaciji
proti Križevcu, v Skomarju, na Stranicah ter v Gorenju. Predvidene so
širitve pokopališč v Zrečah, na Stranicah ter v Gorenju okviru
obstoječih stavbnih zemljišč naselij. |
(2) Na
območju občine imajo Strokovne službe Ministrstva za delo, družino in
socialne zadeve v svojih evidencah lokacije
enajstih vojnih grobišč, in sicer: tri lokacije v Zrečah, po dve
lokaciji na Resniku in v Bukovljah ter po eno lokacijo v Lukanji, na
Skomarju, v Gorenju pri Zrečah in na Stranicah. V prej navedenih
evidencah so na območju občine tudi tri lokacije prikritih vojnih
grobišč: dve lokaciji na Polajni ter ena na Stranicah. Pri posegih na
lokacijah grobišč, ki so opredeljena v izvedbenem delu tega odloka,
je potrebno upoštevati zakonodajo s področja vojnih grobišč.
|
|
2.5
Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana |
|
30.
člen |
(kontinuiteta prostorskega urejanja) |
(1) Pri usmerjanju prostorskega razvoja je občina Zreče že v preteklih
obdobjih upoštevala težnjo po zagotavljanju ohranjanja narave, ob
dograjevanju prostorske prepoznavnosti in varovanju kulturne dediščine.
Pri tem je občina upoštevala varstvo in izboljševanje bivalnega in
delovnega okolja. Prednostna naloga je bila predvsem zagotavljanje
uravnoteženega razvoja za posamezne dejavnosti in zagotavljanje njihovih
prostorskih potreb ter ustvarjanje pogojev za nove posege v prostor v
smislu vzdržnega razvoja. Pri opredeljevanju razvojnih usmeritev je bilo
upoštevano usklajevanje javnih koristi in zasebnih interesov ter
dolgoročno naravnano prostorsko načrtovanje v skladu z državnimi
usmeritvami. |
(2) Občina Zreče je do sprejetja tega odloka o OPN svoje težnje po
prostorskem razvoju zagotavljala z VPA 2009, kjer je v smislu
uravnoteženega prostorskega razvoja poselitev usmerjala v območja, ki so
bila opredeljena kot ureditvena območja naselij, ki se jih ohranja.
Skladno z ZPNačrt-om se kot okvirna območja naselij v tem OPN upoštevajo
vsa ureditvena območja naselij. |
(3) Po
RPE pokriva celotno ozemlje občine Zreče (šifra občine 144) 27 naselij.
Naselja po ZPNačrt-u v tem OPN niso identična naseljem po RPE. V
nadaljevanju odloka se pojem naselja nanaša na okvirno območje naselja
kot ga definira ZPNačrt. V primeru, da se pojem nanaša na naselje po RPE
je to posebej navedeno. |
|
31.
člen |
(območja naselij po RPE) |
(1)
Območja naselij po RPE v občini Zreče so prikazana v grafičnih prikazih
strateškega dela tega odloka. |
|
(2)
Naselja po RPE so glede na tipologijo naselja, število prebivalcev in
funkcijo v omrežju naselij občine Zreče razporejena: |
·
središče občinskega pomena, ki ne presega 5000 prebivalcev: Zreče; |
·
lokalno središče, ki ne presega 500 prebivalcev: Stranice; |
·
skupina razloženih naselij z mešano kmetijskimi gospodarstvi,
stanovanjskimi objekti ter nekaterimi objekti centralnih dejavnosti ter
turizma in s prepoznavnim jedrom naselja, ki ne presegajo 300
prebivalcev (4): Bukovlje, razloženo naselje Križevec, Dobrovlje,
Skomarje; |
·
skupina razloženih naselij z mešano kmetijskimi gospodarstvi,
stanovanjskimi objekti ter nekaterimi objekti centralnih dejavnosti ter
turizma in s prepoznavnim jedrom naselja, ki ne presegajo 150
prebivalcev (6 naselij): Črešnova, Gorenje, Resnik (z Roglo), Radana
vas, Zlakova; |
·
skupina razloženih naselij s pretežno kmetijskimi gospodarstvi, ki ne
presegajo 300 prebivalcev (4): Boharina, Spodnje Stranice, Loška gora
pri Zrečah, Planina na Pohorju; |
·
skupina razloženih naselij s pretežno kmetijskimi gospodarstvi, ki ne
presegajo 150 prebivalcev (11): Bezovje nad Zrečami, Čretvež, Gračič,
Gornja vas, Koroška vas na Pohorju, Lipa, Mala gora, Osredek, Padeški
vrh, Polajna, Zabork. |
|
32.
člen |
(okvirna območja naselij) |
(1) V občini Zreče je določenih 38 okvirnih območij naselij; od tega je
5 okvirnih območij naselij določenih kot posledica sanacije razpršene
gradnje, na podlagi določil 29. člena Pravilnika o OPN (območje sanacije
razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje). |
(2) Okvirna območja naselij v občini Zreče so prikazana v grafičnih
prikazih strateškega dela tega odloka, v grafičnih prikazih izvedbenega
dela pa so določena z manjšimi območji znotraj enot urejanja prostora.
Pregled okvirnih območij
naselij je razviden iz Priloge 2 (Pregled okvirnih območij naselij v
OPN) k temu odloku. |
|
2.6
Okvirna območja razpršene poselitve |
|
33.
člen |
(okvirna območja razpršene poselitve) |
Na
območju občine so kot območja z avtohtonim poselitvenim vzorcem
razpoznavna naslednja območja: |
·
Hribovito območje avtohtone poselitve, ki obsega predele občine nad
višinsko mejo okrog 500 m nadmorske višine do okrog 1000 m nadmorske
višine, ki ga predstavljata dve prostorsko zaključeni območji: po obsegu
manjši predel pod Konjiško goro in večji pohorski del vključno z
vzhodnim delom Loške gore. |
·
Razpršena poselitev izven naselij, ki jo predstavljajo površine
razpršene poselitve (oznaka stavbnih zemljišč A). |
|
2.7
Usmeritve za prostorski razvoj občine |
|
2.7.1
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo |
|
2.7.1.1
Razvoj naselij in dejavnosti po naseljih |
|
34.
člen |
(splošne določbe za razvoj, prenovo in širitev naselij) |
(1)
Razvoj naselij v občini Zreče bo potekal v skladu z njihovo vlogo in
pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kvalitet
pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih
omejitev v prostoru. |
(2) V
občini Zreče obstajata dve območji, naselje Zreče in območje KTC Rogla,
kjer poteka razvoj poselitve hitreje in tako blagodejno vpliva na
gospodarski razcvet občine. |
(3) V
naseljih ali primernih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo
možnosti za stanovanjsko gradnjo, za gospodarske in družbene dejavnosti
ter za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi
ob turistično zanimivih lokacijah. |
(4)
Naselja se praviloma razvijajo znotraj okvira določenih stavbnih
zemljišč, s pozidavo še nepozidanih površin, ki jih po urbanistični in
krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih ali kot dele zelenih
sistemov naselij. |
(5)
Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in drugi prostorsko ter
programsko pomembnejši predeli naselij, ki so degradirani in moteči za
druge dejavnosti in uporabnike v prostoru zaradi opuščene ali neustrezne
rabe in vzdrževanja ali zaradi nedokončanosti prostorskih ureditev.
Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve,
gradovi, ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge
prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo.
|
(6)
Širitve naselij ali nova naselja se načrtujejo praviloma kot območja za
kompleksno gradnjo, in sicer na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo
pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev. Naseljem se
zapolnijo, povežejo in zaokrožijo obstoječa stavbna zemljišča, na
podeželju pa se razvoj ohranja tudi kot posamična stavbna zemljišča,
katerim se zagotovi zaokrožanje obstoječih stavbnih zemljišč. |
(7)
Gradnja počitniških objektov se lahko izvaja kot prenova prostih površin
v naseljih ali kot prenova obstoječih objektov izven naselij. Površine
za izključno počitniško gradnjo so opredeljene v naseljih Bukovlje – 3,
Resnik – Nune, Padeški vrh – 1, Padeški vrh – 2, Planina – Ostruh,
Skomarje – vikendi, Stranice – Rozman in Rogla. |
|
35.
člen |
(notranji razvoj naselij, zgostitve in prenova naselij) |
(1)
Naselja se prednostno razvijajo v okviru sedanjih stavbnih zemljišč. Za
pozidavo se izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne
druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih
preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo (območja stanovanjske
pozidave na Dobravi v Zrečah ter na Stranicah; območje proizvodnih
dejavnosti Unior II., območja centralnih dejavnosti v Zrečah). Obstoječi
opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo
z ustreznejšimi ob upoštevanju namembnosti in oblikovnih značilnosti
okoliškega prostora. |
(2) Pri
načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi
izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in
dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja dopolnilnih dejavnosti
turizma in podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne
dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Razpoložljiva stavbna
zemljišča se prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in
polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti vključno s
turistično ponudbo. |
(3)
Prenove in novogradnje na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo
se urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu
zagotavljanja tipološke enotnosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih
arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških
značilnosti naselij in arhitekture objektov. |
(4)
Prenova naselij lahko vključuje prenovo celega naselja ali le nekaterih
delov naselja. Cilji prenove so v izkoristku notranje prostorske rezerve
naselja ter v izboljšanju kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim
urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih (staro jedro
naselja Zreče, šolsko območje v Zrečah). Pri načrtovanju prenove se
upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške
krajine. |
(5)
Dolgoročno se zagotovi prenova naselij, ki so po merilih varstva
kulturne dediščine opredeljena kot zavarovana naselbinska dediščina (vas
Skomarje). Prenova se načrtuje na podlagi konservatorskih programov
pristojnih institucij s ciljem zagotavljanja kakovostnih bivalnih razmer
in razvojnih možnosti. Prenova se zagotovi tudi na degradiranih območjih
naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo
neizkoriščene površine (staro območje industrije Unior v Zrečah).
|
(6) V
občinskem središču Zreče, kjer zaradi prostorskih omejitev ter morebitne
nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam,
se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanističnega,
krajinskega in okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij na
lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj
kmetije. |
(7) Pri
načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se mora
izboljševati raven opremljenosti z GJI. Povečevati se mora obseg
grajenega javnega dobra (prometne površine, trgi, igrišča, parki,
zelenice, prostori za druženje in počitek, ipd.) z vključevanjem teh
površin v strukture naselij. Prebivalcem naselij se omogoča čim večja
dostopnost do zelenih in drugih javnih odprtih površin, ki naj bodo
raznolike glede na vlogo, uporabnost in pomen za prepoznavnost naselja.
V središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne,
družbene, storitvene) v povezavi s stanovanjskimi, zelenimi ter drugimi
odprtimi javnimi površinami. |
(8)
Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne
sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij
kot sestavni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru
načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial
gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov. Zagotavlja se
uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave
z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave na predelih
obstoječih naselij, kjer so predvidena zgoščevanja ter na načrtovanih
širitvah naselij. |
(9)
Območja naselij, ki so razvrednotena, se sanirajo z umeščanjem
ustreznejših rab in dejavnosti, čemur se prilagaja tudi opremljanje
zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno
izkoriščenih ali opuščenih objektov. |
|
|
36.
člen |
(zmanjšanja, zaokrožitve in širitve naselij ter nova naselja) |
(1)
Površine za stanovanja in razvoj dejavnosti se zagotavljajo tudi s
širitvami in zaokrožitvami okvirnih območij naselij. Pregled sprememb
okvirnih območij naselij je razviden v Prilogi 2 (Pregled okvirnih
območij naselij v OPN) k temu odloku. Nova območja za pozidavo se
načrtujejo tako, da bodo zagotovljeni dostopnost, organizirana
infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih
kakovosti prostora ter varstvo okolja. |
(2)
Naselja, v katerih so načrtovane manjše širitve v smislu zaokrožitve
zazidljivih površin so naslednja: Resnik – Nune, Črešnova, Zreče – Loška
gora, Zlakova, Zreče, Stranice – Rozman in Dobrava – 2. |
(3) V
naselju Rogla – KTC so načrtovane širitve zaradi uskladitve namenske
rabe zemljišč skladno s prostorskimi načrti in programom razvoja. |
(4)
Nova naselja se oblikujejo tam, kjer gre za sanacijo razpršene gradnje s
povezavo obstoječih stavbnih zemljišč. Tako določena nova naselja so:
Zlakova – 2, Zlakova – 3, Gračič, Dobrovlje – 1 in Sp. Stranice – 1. |
|
37.
člen |
(razvoj dejavnosti po naseljih) |
(1)
Različne dejavnosti se umeščajo v naselja tako, da se dosega prepletanje
funkcij bivanja in dela, kar zmanjšuje število in razdalje voženj. Rabe
urbanih površin in dopustne dejavnosti se določajo tako, da so
medsebojno združljive in ne motijo druga druge. |
(2)
Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja, ki
so pretežno namenjena za stanovanja, spremljajoče in dopolnilne
dejavnosti ter na območja centralnih dejavnosti. V mestu Zreče so
stanovanjske površine prednostno namenjene različnim oblikam gradnje
(večstanovanjski bloki, vrstne hiše, atrijske, prosto stoječe hiše,
ipd.), v preostalih naseljih občine pa se zagotavljajo predvsem
avtohtone oblike bivanja v individualnih stanovanjskih objektih v okviru
stavbnih zemljišč ter na domačijah kmetij. Med posebne oblike
stanovanjske gradnje se uvrščajo domovi za starejše. Gradnja varovanih
stanovanj se lahko umešča v naselja, ki imajo urejeno osnovno preskrbo
prebivalcev ter imajo dober dostop do zdravstvene oskrbe. |
(3)
Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo predvsem v
občinsko središče Zreče ter v lokalno središče Stranice, kjer se jim
zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost prednostno z
javnim potniškim prometom, kolesarskimi in pešpotmi. Po potrebi se lahko
oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti umeščajo tudi v druga
naselja. |
(4)
Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se praviloma umeščajo v
obstoječe in predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne
razvojne površine, izboljšata se njihova prometna dostopnost in
infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje
negativnih vplivov na okolje. Nove gospodarske cone se oblikujejo
predvsem v navezavi na dobro prometno dostopnost (ob regionalni cesti
Slovenske Konjice – Celje) na površinah, ki so degradirane zaradi
vplivov prometa na kmetijska zemljišča. Na območja gospodarskih con se
lahko umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive
dejavnosti. V manjše gospodarske cone (Spodnje Stranice) se lahko
umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske,
storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja. |
(5)
Poudarjen razvoj turističnih dejavnosti poteka v okviru klimatsko
turističnega centra Rogla, kjer so razmeščene površine skladno z
veljavnim prostorskim aktom. Na KTC Roglo se navezuje razvoj turističnih
dejavnosti širšega prostora s hribovskimi območji bližnjih vasi
(Skomarje, Resnik, Gorenje). |
(6) V
podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno
namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za
razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. Dopustne
so predvsem dejavnosti, povezane s kmetijstvom, dopolnilnimi dejavnostmi
v kmetijstvu ter s stanovanjskimi nameni. |
(7) V
podeželska naselja se lahko umeščajo tudi druge dejavnosti, za katere se
na osnovi prostorske in urbanistične preveritve ugotovi, da niso moteče
za kmetijstvo in bivanje ter je zanje možno urediti dostop in komunalno
opremo. Dopuščen je razvoj centralnih dejavnosti, ki se načrtujejo
predvsem v jedru naselja, družbenih dejavnosti, turističnih dejavnosti v
navezavi na celovito ponudbo naselja in okolice (npr. apartmaji kot
objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt
in storitve, ki ne obremenjujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih
dejavnosti v bivalnem okolju. |
(8)
Dejavnosti, ki so sicer povezane s kmetijskimi ali dopolnilnimi
dejavnostmi na podeželju zaradi bližine surovin (žage, proizvodnja
lesenih izdelkov, vrtnarije, drevesnice, živinorejske farme ipd.) in
lahko pomenijo motnjo za bivalno okolje, se lahko po prehodni prostorski
in okoljski preveritvi načrtujejo na lokacijah izven naselja, ob pogoju,
da imajo zagotovljeno dobro dostopnost z omrežja javnih poti in možnost
za komunalno opremljanje. |
|
2.7.1.2
Sanacija in prenova razpršene gradnje |
|
38.
člen |
(sanacija razpršene gradnje) |
(1)
Razpršena gradnja je v OPN prikazana kot zemljišče pod stavbo izven
območij stavbnih zemljišč. Razpršena gradnja se lahko oblikovno in
komunalno sanira. Pogoji sanacije se določijo s prostorskimi izvedbenimi
pogoji skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega
načrta. |
(2)
Novo opredeljena naselja, ki predstavljajo območje sanacije razpršene
gradnje, so naslednja: Zlakova – 2, Zlakova – 3, Gračič, Dobrovlje – 1
in Sp. Stranice – 1. |
(3) Sanacija razpršene gradnje se bo izvajala na način, da bo
zagotovljeno ohranjanje zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in
biotske raznovrstnosti ter značilnih elementov krajine (travniški
sadovnjaki, posamezna drevesa in skupine, grmišča, živice in drugo) in
ohranjanje zavarovanih objektov in območij kulturne dediščine. |
|
2.7.1.3
Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve |
|
39.
člen |
(razvoj na območjih razpršene poselitve) |
(1) Na
območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni
poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in
funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih
objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke,
morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve. Pri
načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe
razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in
razvijati kulturno krajino. |
(2) Pri
gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske
dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih
območij, pridobivanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in
izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega
premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
javne infrastrukture, je potrebno ohranjati skladnost med funkcijami
območja, obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da
se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo
prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj
izpostavljene površine. |
(3)
Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti
naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo
(kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, pridobivanje mineralnih
surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in
kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti
vidnega razvrednotenja prostora. |
(4)
Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve
dopustna na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave. |
(5)
Izven naselij ali na robovih se predvidi umestitev prostorskih ureditev,
ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v
naseljih in ob pogoju, da gre za celovito urejanje prostora. |
(6)
Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih
kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij s
tehnološkim razvojem, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v
razvoju ali moteče za razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg
kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati
obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne
sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi
prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in
dopolnilne dejavnosti tako, da bo na kmetijah in funkcionalnih ter
obdelovalnih površinah omogočeno sodobno kmetovanje, da bo neoviran
dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso
potrebno infrastrukturo. |
(7) Vse
umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove
programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa
naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z
vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev ter se
določijo omilitveni ukrepi. |
|
2.7.1.4 Urbanistično oblikovanje naselij |
|
40.
člen |
(oblikovna podoba naselij) |
(1)
Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v
naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna
prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z
upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s
pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in
krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega
bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto
zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim
oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno
rabo energije. |
(2) Pri
urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo
ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet
in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja
in posameznih objektov se vzpodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se
gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za
potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih
dejavnosti. |
(3)
Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so
del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski
videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in
prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva
kulturne dediščine. |
(4)
Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim
prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na
ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo tako, da se ohrani vizualna
podoba s tipologijo strnjenih vasi. |
|
2.7.1.5
Koncepti prostorskega razvoja urbanega središča, za katerega je
izdelan urbanistični načrt |
|
41.
člen |
(koncept razvoja mesta Zreče) |
(1)
Vloga naselja v urbanem sistemu: Mesto Zreče se razvija kot središče
občinskega ob vzporedni krepitvi vloge naselja kot zdraviliško
turistično rekreacijskega in industrijskega območja s poudarjenim
razvojem oskrbnih, storitvenih, družbenih in turističnih dejavnosti
znotraj obstoječega ureditvenega območja in predvidenih širitev.
|
(2)
Območje UN: |
·
Območja urbanističnega načrta naselja Zreče zajema strnjeno območje
sedanje pozidave mesta Zreče in predlagane širitve vključno s primestnim
prostorom, ki se razteza ob mestnih površinah. V urbanistični načrt so
vključene zelene, pretežno kmetijske in deloma gozdne površine, obvodni
prostor Dravinje ter akumulacije potoka Koprivnica. Vse te površine
predstavljajo mestu pripadajoče zelene površine, potrebne za kvalitetno
in zdravo bivanje. Območje UN Zreče je določeno tako, da so vanj
vključena stavbna zemljišča, ki so že sedaj funkcionalno povezane z
mestom in ki so opredeljena kot primestna avtohtona poselitev (A). Izven
mestni prostor urbanističnega načrta predstavlja potencialne, prednostne
površine za razvoj različnih dejavnosti naselja (predvsem turistično
rekreacijskih, stanovanjskih in gospodarskih), ki bodo aktivirane
dolgoročno, na osnovi kasneje definiranih razvojnih programov. |
(3) V
razvoju mesta Zreče se upošteva koncept in cilje razvoja: |
a)
Pozitivna rast števila prebivalcev: Ohranjati
je potrebno pozitivno rast števila prebivalcev, ki se za mesto Zreče za
obdobje od leta 1999 do leta 2007 izkazuje z indeksom 102 in označuje
Zreče kot privlačno naselje tudi za doseljevanje. |
b)
Krepitev vloge mesta Zreče v omrežju naselij. |
c)
Racionalna, vendar razvojno usmerjena raba
prostora: znotraj mestnega tkiva kot tudi v primestnem prostoru Zreč s
prenovo posameznih območij, dopolnilno gradnjo znotraj še nezazidanih
območij ter delno širitvijo površin za poselitev. Racionalna raba
mestnega prostora z notranjim razvojem posameznih območij (prenova,
sanacija in zgoščevanje ekstenzivno izrabljenih območij). |
(4)
Razporeditev dejavnosti: |
a)
Stanovanjska gradnja za potrebe enostanovanjske in večstanovanjske
gradnje se načrtuje kot prenova in sanacija predvsem na območjih
večstanovanjske gradnje v naselju Zreče. Prav tako se v smislu
aktiviranja ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč enostanovanjska
gradnja usmerja na območja Dobrave, večstanovanjska gradnja pa na
območje južno od osrednjega dela naselja. Širitev površin naselja za
potrebe usmerjene stanovanjske gradnje se načrtuje na vznožju Borka na S
strani naselja. |
b)
Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se razvijajo v okviru
obstoječih območij za centralne dejavnosti znotraj območja UN Zreče.
|
c)
Območja industrijskih in proizvodnih dejavnosti se načrtujejo kot
širitev obstoječe gospodarske cone tovarne Unior II v smeri proti Radani
vasi, ki leži ob spodnji povezovalni cesti, ki je namenjena predvsem za
potrebe proizvodnih dejavnosti in tranzita tako, da se s prometom ne
obremenjuje stanovanjski in zdraviliško turistični del naselja. Za
potrebe tovarne SwatyComet in drugih proizvodnih dejavnosti je
predvidena širitev proti severu. |
d)
Na področju turizma in rekreacije v naravnem okolju bo najpomembnejša
lokacija zdraviliški kompleks v Zrečah. Načrtuje se širitev obstoječega
termalnega zdravilišča Zreče na predel proti akumulaciji Koprivnice ter
z aktiviranjem še neizkoriščenih površin znotraj naselja ob zdraviliškem
predelu. Dolgoročno je možna širitev v smeri proti jugozahodu (kmetija
Jurak). |
e)
Dolgoročno se načrtuje širitev območij za šport ob obstoječem stadionu v
smeri proti SV in JZ in širitev območij zelenih sistemov naselja od
akumulacije Koprivnice proti jugu. |
f)
Na območju občinskega središča Zreče je že izoblikovan zeleni sistem
naselja, v katerega so vključene zelene površine naselja, vodni in
obvodni prostor Dravinje in Koprivnice ter kmetijske in gozdne površine.
Zelene površine z vegetacijskimi členitvami, zlasti pa gozdnimi,
kmetijskimi ali drugimi zelenimi površinami preprečujejo zlivanje
posamičnih zaokroženih grajenih površin v monotona poselitvena območja.
|
g)
Prednostne funkcije gozdnih površin v območju UN (in širše v bližini
Zreč) so predvsem ekološke (hidrološka in klimatska) in socialne
(rekreacijska, turistična, higiensko – zdravstvena, estetska in poučna).
Ekološka funkcija je pomembna tam, kjer so prisotne posebne vrednote
okolja ali tudi ekološko zahtevnejše razmere (območje stanovanjske
gradnje na Dobravi, območje rekreacijskih površin ob zajezitvah in
potoku Koprivnica), socialna funkcija pa povsod, kjer so prisotni
ljudje, bodisi v okolici njihovih bivališč, kot tudi v predelih, ki so
zanimivi za rekreacijo in turizem. |
h)
Pri določanju meje območja UN Zreče so bile v območje vključene nekatere
zaključene ravninske površine z intenzivno kmetijsko pridelavo. Večje
ravninske površine na obeh straneh Dravinje v smeri proti Radani vasi
predstavljajo dolgoročno edino možno smer razvoja proizvodnih dejavnosti
za Unior in GKN Driveline. Slovenija in ostalih potencialnih
investitorjev, še posebej ob upoštevanju cilja, da se proizvodne
dejavnosti usmerjajo iz mesta Zreče proti jugu. Manjša območja
kmetijskih zemljišč na obrobjih mesta so v območje UN vključena kot
zaokrožitev funkcionalnih površin mesta; te površine so dolgoročno
pomembne za razvoj turističnih dejavnosti, stanovanjske in obrtno
poslovne gradnje, saj že sedaj predstavljajo prehodni prostor med mestom
in odprtim prostorom ter so funkcionalno povezane z zdraviliškim delom
Zreč. Kmetijske površine znotraj območja UN ohranjajo svojo primarno
funkcijo (najboljša in druga kmetijska zemljišča), ki pa se prepleta z
zdraviliško in turistično rekreacijskimi dejavnostmi. |
i)
Kmetije se iz območja mesta Zreče postopno preselijo na ustreznejše
površine ali pa svojo dejavnost prilagodijo drugim dejavnostim in
omejitvam. |
(5)
Prometna infrastruktura in javni potniški promet: |
a)
Glavno cestno prometno žilo znotraj mesta Zreče predstavlja regionalna
cesta R3 701 Zreče - Lovrenc na Pohorju (Pesek - Rogla - Zreče), ki
razdeli mestni prostor, saj poteka v smeri jugovzhod - severozahod preko
osrednjega dela naselja. Obstoječe cestno omrežje, ki ga poleg
regionalne ceste tvorijo še lokalne ceste, zadovoljivo povezuje
najbližja naselja z mestom. |
b)
Notranja mreža lokalnih cest in javnih poti je bila grajena na osnovi
usmeritev iz zazidalnih in drugih prostorskih načrtov. Sestavni del
prometne zasnove so tudi ureditve površin za parkiranje osebnih
avtomobilov. |
c)
Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov
(križišča, priključki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter
dodatne ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa. |
d) V
urbanističnem načrtu mesta Zreče je evidentirana trasa za ponovno
vzpostavitev železniške proge Poljčane - Zreče, katere koridor poteka po
vzhodnem delu urbanističnega načrta in se konča ob tovarni Unior. V
primeru aktiviranja železniške proge bo potrebno poiskati nadomestno
traso. |
e)
Javni potniški promet je vezan na cestno mrežo in glede na frekvenco in
smeri potovanj razporejena postajališča avtobusnega javnega potniškega
prometa. V centru Zreč (ob veleblagovnici) je osrednja avtobusna
postaja. |
f)
Da bi v največji možni meri zmanjšali negativne vplive cestnega
motornega prometa na prostorski razvoj in okolje, se poudarja razvoj
vseh oblik nemotoriziranega prometa (kolesarski, peš promet). |
g)
Po skoraj celotni dolžini območja urbanističnega načrta Zreče je
predvidena kolesarska steza, ki poteka od Radane vasi ob lokalnih in
regionalni cesti do Loške gore. |
(6)
Temeljne strukture naselja, izhodišča za razvoj in ohranjanje oblikovne
podobe naselja in naselbinskih jeder, zeleni sistem naselja: |
a)
Razvoj mesta se prilagaja historični in naravni prostorski zgradbi, tako
da se smiselno prilagaja osnovni urbanistični zasnovi mesta Zreče.
Ohranja se območje ob cerkvi sv. Egidija in kakovostne mestne nepozidane
prostore (zeleni robovi terase med Dravinjo in Koprivnico, pasovi gozdov
kot ločitev stanovanjskih območij, območje športno rekreacijskega centra
ob Dravinji, prehodna ožina med Zrečami in Loško goro, obrobne kmetijske
površine kot prehod v odprt, obvodni prostor ob Dravinji). Poselitev
novejših delov naselja se oblikuje kot urbana struktura z večjo gostoto
in z ustreznimi dimenzijami objektov. |
b)
Spoštuje se ugotovljene značilnosti podobe mesta kot so: vredno grajeno
okolje (osnovna urbanistična zasnova), vredno manjše grajeno okolje
(območje cerkve sv. Egidija, staro pokopališče), oblikovno pomembni
obstoječi objekti (stanovanjski bloki v okviru osnovne urbanistične
zasnove, hotelski kompleks, območje osnovne šole), oblikovno pomembni
vidni poudarki (cerkvi sv. Martine in sv. Neže), oblikovno pomembne
zelene površine, vidne poti, vozlišča in vstopi v naselje. |
c)
Zagotovi se postopna prenova in sanacija vidno močno razvrednotenih
površin in robov (gričevje pod Brinjevo goro / razpršena gradnja z
ostanki vinogradov, območje Zg. Zreč in Loške gore, staro industrijsko
območje / Unior, SwatyComet, območje novih turistično poslovnih objektov
na robu terase) ter oblikovno motečega vidnega poudarka (industrijski
dimnik). |
(7) Kulturna dediščine in naravne
vrednote: Za vse posege v območjih naravnih vrednot in kulturne
dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega
ministrstva za ohranjanje narave ter za varstvo kulturne dediščine.
|
(8)
Prostorske ureditve, ki se nanašajo na varstvo okolja: Upoštevajo se
določila vseh členov tega odloka, ki se nanašajo na varstvo okolja. |
(9)
Koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo ter lokalni
energetski koncept: Upoštevajo se določila vseh členov tega odloka, ki
se nanašajo GJI. |
|
2.7.2 Usmeritve za razvoj v krajini |
|
2.7.2.1
Razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
|
|
42.
člen |
(kmetijstvo) |
(1)
Kmetijske površine predstavljajo okrog 29% oziroma 1.953,69 ha
občinskega prostora. V svojih prostorskih odločitvah namerava Občina
Zreče na področju kmetijstva uresničevati predvsem naslednje strateške
cilje: |
·
Najboljša kmetijska zemljišča se bodo ohranjala za kmetijsko obdelavo. |
·
V skladu s programom o razvoju podeželja se bo vzpodbujal razvoj
specializiranih kmetijskih dejavnosti in prepoznavnih kmetijskih
proizvodov, zdrava pridelava kmetijskih pridelkov ter kmečki turizem v
povezavi s kulturno krajino. |
·
V razvoj podeželja aktivno vključiti turizem, rekreacijo, kmečki
turizem. |
·
Povezovanje kmetijskih dejavnosti v regiji. |
(2) Na območju občine se spodbuja sonaraven način kmetovanja z
upoštevanjem državnih kmetijsko okoljskih programov. Zaraščanje
kmetijskih zemljišč se preprečuje s spodbujanjem različnih oblik
sonaravnega kmetovanja, zlasti na pohorskih območjih kulturne krajine
oziroma na območjih ugotovljene avtohtone poselitve. Za ohranjanje
poseljenosti podeželskega prostora se na kmetijah ter na območjih
ugotovljene avtohtone poselitve omogoča izvajanje dopolnilnih in
dodatnih dejavnosti. |
(3) Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom
kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska
raba zemljišč za ohranjanje kakovostne kulturne krajine. Spodbuja se
ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje
primernega dohodka za kmetije. Razvoj kmetijstva v občini se prilagaja
naravnim razmeram ob sočasnem razvijanju novih, tržno zanimivih oblik
pridelovanja hrane. V občini se razvijajo različne kmetijske panoge
(živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo, vinogradništvo in
zelenjadarstvo), specializirane kmetijske dejavnosti (zeliščarstvo,
cvetličarstvo, prepoznavni kmetijski proizvodi, zdrava pridelava
kmetijskih pridelkov) in čebelarstvo. |
(4) Na
območjih za poljedelstvo, zlasti na območjih večjih kompleksov
najboljših kmetijskih zemljišč lahko pa tudi na vinogradniških območjih,
se lahko hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišč izvajajo komasacije,
pri čemer je potrebno ohranjati značilnosti krajinske strukture.
Agromelioracije se lahko izvajajo z upoštevanjem usmeritev za ohranjanje
narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajine ter načrtovanih
infrastrukturnih koridorjev. |
(5) Na
vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo,
dopustne so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno.
Dopustna je izkrčitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka
razen tam, kjer ima gozd varovalno funkcijo. Dopustna je tudi postavitev
objektov in pripadajočih zunanjih ureditev, skladno z drugimi pogoji, ki
veljajo za vinogradniška območja. |
(6) Za
potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo
vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na
območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti
za rabo vode v kmetijske namene. Zadrževalniki in novo oblikovani
obvodni prostori se urejajo sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi
zahtevami ter s ciljem, da se omogoči večnamenbnost novega vodnega in
obvodnega prostora. Na drugih kmetijskih površinah se za potrebe
kmetijstva urejajo manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo.
|
(7) Na
območjih varstva vodnih virov se kmetijska dejavnost omejuje ali
tehnološko prilagaja pogojem varstva. |
(8) Za
vitalne kmetije so dopustne preselitve kmetij izven strnjenih območij
naselij, če se zanje ugotovi prostorska utesnjenost ali oviran dostop.
|
(9)
Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na kmetijsko
pridelavo. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno
vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje
kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah
ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za
prostočasne dejavnosti. Za izgradnjo ali povečanje turističnih
zmogljivosti se najprej izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji.
Kmetijam se zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje
kompleksne turistične ponudbe na osnovi presoje in utemeljitve z
urbanističnega vidika. |
(10)
Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri
vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji
drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih
kmetijskih površin. |
(11) Na
površinah v zaraščanju in na degradiranih območjih se omogoča
vzpostavljanje kmetijskih zemljišč. |
43.
člen |
(gozdarstvo) |
(1)
Gozdovi v občini predstavljajo okrog 62% zemljišč oziroma 4.149,03 ha in
se pojavljajo kot tri oblike krajin, kmetijsko – primestna krajina,
gozdnata krajina ter gozdna krajina. Geomorfološko so razlike med
krajinami velike, najbolj je razgibana gozdnata krajina z globokimi
dolinami, stisnjenimi naselji na dnu in posameznimi kmetijami po
pobočju. V gozdnati in gozdni krajini se pojavljajo manjše površine v
zaraščanju, neprimerne za kmetijsko rabo. Usmerjanja razvoja gozdov v
skladu z njihovimi funkcijami je potrebno za vse gozdne površine.
Upošteva se poudarjenost posameznih splošno koristnih funkcij gozdov. |
(2) Gozdove se kot naravni vir in naravno bogastvo ohranja ob hkratnem
upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v
gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Prostorski razvoj v občini
se usmerja ob upoštevanju ciljev razvoja gozdarske dejavnosti:
|
·
Zaradi težjega usklajenega gospodarjenja v primeru razdrobljene posesti
je potrebno preprečevati nadaljnje drobljenje posesti na območju gozdov. |
·
Zagotavljati je potrebno vsestransko (biološko in mehansko) stabilnost
in odpornost gozdov v primeru naravnih ujm. Stabilnost se zagotavlja z
izogibanjem posegom v gozd, zlasti na njegov rob. Omogočati je potrebno
večfunkcionalnost gozdov. |
·
Pri umeščanju novih gozdnih in javnih cest ter infrastrukturnih objektov
je potrebno upoštevati reliefne značilnosti terena, zagotoviti sprotno
sanacijo poškodovanih površin in možne vplive na okolje omejiti ne
minimum. |
·
Dosledno in v največji možni meri je potrebno uveljaviti varstvo gozda
kot varstvo naravnega vira. V primeru umeščanja novih dejavnosti v
prostor je potrebno izdelati študijo ranljivosti. |
(3) V občini Zreče so opredeljene naslednje kategorije gozdov:
kategorija 1: strogo varovana območja, kategorija 2: druga območja
gozdov in gozdnega prostora s poudarjenimi ekološkimi in okolje
ohranjajočimi socialnimi funkcijami, kategorija 3: sklenjena območja
gozdov in kategorija 4: območja gozdov in gozdnega prostora s širšim
večnamenskim značajem. V kategoriji 1: strogo varovana območja gozdov je
potrebno: |
·
Dosledno ohranjati in varovati obstoječe naravne in ustvarjene sestavine
krajine, ter tiste njihove lastnosti, ki jim dajejo posebno vrednost. |
·
Skladno s predpisanimi režimi varovati zakonsko zavarovana območja.
Režim in stopnja varovanja sta določena glede na vrsto funkcij. |
·
Dopustni so le gozdnogospodarski ukrepi in posegi, ki so opredeljeni v
aktih o zavarovanju oziroma veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti in
zagotavljajo večnamensko vlogo gozdov. Gozdnogospodarsko izkoriščanje je
omejeno. |
|
44.
člen |
(upravljanje z vodami) |
(1) V
občini Zreče poteka razvodnica med dvema povodjema: večji severovzhodni
del občine predstavlja povodje Dravinje, povodje Savinje pa predstavlja
manjši jugozahodni del občinskega prostora; občina leži tako v dveh
vodnogospodarskih območjih. Ločnica med njima poteka med straniško
planoto na JZ strani ter podoljem Dravinje na SV strani. Vode
dravinjskega povodja so Dravinja, Srednja Dravinja (Ločnica), Gradiški
graben, Sopočnica (Boharinščica), Ločnica in Koprivnica; Vode
savinjskega povodja so Prevalski potok in Tesnica. Akumulacije -
zadrževalniki na Koprivnici so povzročili povečanje obsega površin voda.
|
(2)
Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda,
vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče
stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega
zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene
struge in prodišča, ki jih voda še občasno poplavlja, močvirja in
zemljišče, ki ga je voda poplavila zaradi posega v prostor. Površinske
vode se razvrščajo v 1. in 2. red. Voda Dravinja je opredeljena kot voda
1. reda; vode Srednja Dravinja (Ločnica), Gradiški graben, Sopočnica
(Boharinščica), Ločnica, Koprivnica, Prevalski potok in Tesnica so
opredeljene kot vode 2. reda. |
(3)
Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče
celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda
(reka Dravinja) 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m
od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah
1. reda zunaj območij naselij sega najmanj 40 m od vodnega zemljišča. |
(4) Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred
visokimi vodami, pri tem pa se uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva
se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retencijske površine in
mokrišča, vode se zadržuje v povirnem delu. |
(5) Na
območjih ohranjanja narave v katera so vključene vode s priobalnim
prostorom se upoštevajo ukrepi za zagotavljanje varstva naravnih vrednot
in ohranjanja biotske raznovrstnosti: |
·
Raba vode se izvaja le ob zagotavljanju ohranjanja lastnosti zaradi
katerih so vodotoki opredeljeni za naravne vrednote ter ob zagotavljanju
takega pretoka v strugi, ki bo ekološko sprejemljiv in bo omogočal
hidrodinamiko vodotokov. |
·
Omogoča se delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih, ki
zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. |
·
Izboljša se hidromorfološko stanje reguliranih vodotokov. |
·
Upošteva se ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, ohranja se naravna
ohranjenost vodotokov, obstoječih delov razgibanih naravnih brežin,
zalivov, mrtvih rokavov, tolmunov in plitvin, mokrišč in vodnih površin
v gozdu. |
|
45.
člen |
(vodni viri) |
Obstoječe vodne vire (Loška gora I, II, Dobrava I, II, Fijavž, Zg. Zreče
I, Jamnik) in nove vodne vire se varuje pred morebitnim onesnaženjem.
Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z
varstvenimi režimi, kjer se upoštevajo naslednje usmeritve: |
·
Odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje
odpadnih voda. |
·
Odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje
in čiščenje, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (vodotesne
nepretočne greznice, rastlinske čistilne naprave, individualne biološke
čistilne naprave). |
·
Gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez
iztoka in vodotesne, uredijo se ustrezne nepropustne gnojne jame ali
lagune, gnojevka in gnojnica se odvaža na za to primerne površine.
|
·
Vsi lokalni vodni viri (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali)
se ohranijo oziroma očistijo in ustrezno vzdržujejo. |
|
46.
člen |
(turizem in rekreacija v naravnem okolju) |
(1)
Turistične in rekreacijske dejavnosti v naravnem okolju se razvijajo kot
eno temeljnih strateških usmeritev za uveljavitev vloge občine Zreče kot
prepoznavno turistično območje v slovenskem prostoru. Razvoj turizma
temelji na odlikah prostora občine Zreče kot so krajinska raznolikost in
kvaliteta ter bogatost naravne in kulturne dediščine. Na tej osnovi ter
ob nastavkih že obstoječih oblikovanih območij s programi za razvoj
turizma in rekreacije se realizira ena najpomembnejših razvojnih
usmeritev občine Zreče. Spodbuja se povečanje raznolikosti turistične
ponudbe vsebinsko in po obsegu, vendar ob upoštevanju sprejemljivosti
prostora. |
(2)
Najpomembnejše območje za turizem v povezavi s športnimi in
rekreacijskimi površinami predstavlja območje klimatsko turističnega
centra Unior Rogla (KTC Rogla), ki posega delno tudi v območja drugih
občin in predstavlja pomemben zimski smučarski in poletni rekreativni
center v zaledju Pohorskih gozdov. V OPN se na osnovi veljavnega ZN
določa podrobna namenska raba za to območje, da bo omogočen razvoj
skladno s prostorskimi načrti in programom razvoja (stadion, golf
igrišče, planinski tabor – šotorišče, dodatna smučišča, območje za
sankanje, smučarska pot, dodatne žičnice, parkirišča, čistilna naprava).
Potencialna območja za razvoj turizma in rekreacije so na širšem
prostoru hribovskih območji bližnjih vasi (Skomarje, Resnik, Gorenje) in
gozdov Pohorja. |
(3)
Drugo najpomembnejše območje za zdraviliški turizem je v Zrečah -
termalno zdravilišče Terme Zreče, ki ima možnosti širitve le izven mej
naselja Zreče (v smeri proti Križevcu). |
(4) Zaradi ugodnega turističnega razvoja občine – predvsem klimatsko
turističnega centra Rogla, je območje občine Zreče zanimivo tudi za
gradnjo počitniški objektov, ki jih je občina omogočila na nekaj
izbranih manj izpostavljenih lokacijah. |
(5) Pri
urejanju prostora za razvoj turizma in rekreacije se upoštevajo
naslednja izhodišča: |
·
Podeželje se vključuje v turizem v naravnem okolju ter kmečki turizem.
Omogočajo se možnosti za širjenje športnih in rekreacijskih dejavnosti v
odprtem prostoru. Kvalitetne zelene površine se zavarujejo pred interesi
po pozidavi. |
·
Elemente odprtega prostora kot proste površine, zelena obrežna območja,
površine za organizirano rekreacijo in fizično kulturo ter hribovska
območja se ureja za potrebe aktivne in pasivne rekreacije. Za rekreacijo
in oblikovalsko funkcijo teh elementov se s posebno skrbjo urejajo mejna
območja odprtega prostora, kot so gozdni robovi, obrežja vodnih površin,
značilnosti reliefa, objekti kulturno zgodovinskih in naravnih
značilnosti z značilnim rastlinjem in živalstvom, geološke posebnosti in
podobno. |
·
Nasprotja med turistično - rekreacijsko in gozdno ter kmetijsko rabo je
potrebno reševati selektivno glede na gospodarski učinek, prvobitnosti
krajine in ekološko zmogljivost okolja. Območja za rekreacijo se urejajo
v predelih, kjer je potrebnih najmanj novih posegov v pokrajino, kjer
obstajajo naravni in zgodovinski potenciali in je omogočena dostopnost z
že obstoječo infrastrukturo. |
·
Območja počitniških naselij se urejajo v zaključenih prostorskih
celotah, ki upoštevajo pokrajinske značilnosti okolja. |
|
47.
člen |
(pridobivanje mineralnih surovin) |
(1) Zagotavlja se uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami v občini,
pri čemer se upoštevajo okoljski in naravovarstveni cilji ter cilji
varstva prepoznavnosti prostora. |
(2) V
občini Zreče so štirje pridobivalni prostori, za katere je država
podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine
(dva v Loški gori ter na Stranicah in v Gračiču). Za kamnoloma na
Stranicah ter v Gračiču je občina Zreče opredelila obveznost zaključka
pridobivanja ter sanacije in vrnitve površin v prejšnjo rabo na območju
kamnoloma Gračič. Na območju kamnoloma na Stranicah je kamnolom presegel
meje pridobivalnega prostora ter skoraj tudi raziskovalnega prostora.
Kamnolom – brežine je potrebno na osnovi ureditvenega načrta sanirati,
bodoča namenska raba na platoju kamnoloma pa je opredeljena kot območje
za obrtno proizvodne dejavnosti za dolgoročne potrebe razvoja Občine
Zreče. |
(3)
V občini Zreče so s posebnimi geološkimi raziskavami odkrita območja
rudnin (vrste naravnega kamna) v takšnem obsegu, da bodo gospodarsko
pomembna in jih je mogoče prednostno opredeliti za tovrstno uporabo
prostora in sicer na lokacijah: Preskar ali Boharina- Francuz, Gorenje –
Črešnova, Bork – Trunkl, Stranice – Kralj, Grače pri Bukovljah, Lipa in
Polajna. Za ureditev novih pridobivalnih prostorov se zagotovi izdelava
vsakokratnih strokovnih prostorskih preveritev in utemeljitev ter
določitev ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov ter za sprotno in
končno sanacijo. |
|
48.
člen |
(degradirana območja v krajini) |
Neurejene in nelegalne deponije zemeljskega in gradbenega materiala ter
drugih materialov se sanira bodisi z ustrezno nadomestno rabo, z
rekultivacijo in vzpostavitvijo prejšnje rabe ali s prepuščanjem
naravnim procesom. Način oziroma oblika sanacije se izbere na podlagi
razvojnih pobud in prostorskih, predvsem krajinskih preveritev. Urejanje
degradiranih območij se načrtuje s sanacijami, za katere se pripravi
ustrezne programe in prostorsko dokumentacijo. |
|
2.7.2.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih
|
|
49.
člen |
(ohranjanje prepoznavnosti) |
(1) Pri usmerjanje razvoja ter urejanje prostora v občini Zreče se
spoštuje in ohranja vse elemente prepoznavnosti prostora. V območja
pomembna za prepoznavnost prostora se ne vnaša novih dejavnosti ali
prostorskih ureditev, ki bi zaradi svojih lastnosti lahko negativno
vplivale na elemente prepoznavnosti. |
(2) Na
območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja
krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske
prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter
objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote.
|
|
50.
člen |
(varstvo kulturne dediščine) |
(1) Zagotavlja se celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezna uporaba
dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja ter ob tem
obravnavanje dediščine kot dejavnika vzdržnega prostorskega razvoja, kot
razvojnega dejavnika in prostorski potencial. |
(2) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana in
sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo)
in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in
preostala dediščina). |
(3) Varstvo na večjih območjih dediščine (naselbinska dediščina,
kulturna krajina, arheološka dediščina)
se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem
podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki
s prostorom gospodarijo (kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev,
infrastruktura in drugi). |
(4) Poleg objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve
prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti
delovanja dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena iz
zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja
prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki se
varujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja
poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in
ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem
območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vidno
izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja.
|
(5) Območja naselbinske dediščine, stavbne sakralne dediščine, vključno
z njihovim okoljem, profane stavbne dediščine, memorialne dediščine
(predvsem vezane na dogodke med 2. svetovno vojno) in arheološke
dediščine se praviloma varujejo in situ. |
(6) Ohranja se etnološka dediščina (stare kmečke hiše, domačije ter
posamične kašče, sušilnice, zidanice itd.) ter se jo v večji meri poveže
s turističnimi razvojnimi možnostmi, kar velja tudi za grajske stavbe. |
(7) Kulturna dediščina se vključuje v tematske kulturne ali rekreacijske
poti, v katere se po možnosti vključujejo tudi objekti in območja
memorialne dediščine. |
(8)Pri
varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših
arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih
območij (prezentacija in situ). Novi posegi v prostor se arheološkim
najdiščem načeloma izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj
poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih
rešitev in le na osnovi rezultatov arheoloških raziskav. |
(9) Na območju stavne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne
umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta
območja ne umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje
napada v primeru oboroženega spopada. |
(10) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani
po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju
objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki,
vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine,
registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. Objekti in
območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je
veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je
njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva
kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o
določitvi varstvenih območij dediščine). Kulturnovarstveno soglasje je
treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno
posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje
urejanja. |
(11) Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet
posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi
posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti
predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna
javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno
soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine. Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo
vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz,
strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali
ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To
so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje
objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi
v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka
OPN ali drugih predpisov. |
Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: |
·
gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in |
·
rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote
objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
(12) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in
drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno
ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega
odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne
dediščine. Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati
pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in
območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi,
vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih
sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne
smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
|
51.
člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju
občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave. |
(2) Kakršnihkoli posegov in dejavnosti na območjih naravnih vrednot,
ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih (območjih
Natura 2000), ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti le – teh,
naj se ne načrtuje ali izvaja. |
(3) Na ekološko pomembnih območjih se posegi in dejavnosti načrtujejo
tako, da se v čim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov
ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta
ter povezanost habitatov populacij, omogoča ponovna povezanost, če bi
bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena. |
(4) Na posebnih varstvenih območjih (Natura 2000) se posegi in
dejavnosti načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna
razširjenost
habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, da se
ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih
tipov, njihove specifične strukture, naravne procese ali ustrezno rabo
ter da se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in
živalskih vrst, zlasti bistvenih za najpomembnejše življenjske faze.
|
(5) Na posebnih varstvenih območjih (Natura 2000) se pri izvajanju
posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s varstvenimi
usmeritvami za posebna varstvena območja, izvedejo vsi možni tehnični in
drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali
ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja
dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim
ciklom živali in rastlin tako, da se: |
·
živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne
ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir
oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti,
vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih
oblik ter prezimovanja; |
·
rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje
ali druge oblike razmnoževanja. |
(6) Na območjih Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih
vrst ter gensko spremenjenih organizmov. Posegov in dejavnosti naj se ne
načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov
rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno območje Natura
2000 (npr. drstišča, gnezdišča, selitvene poti), razen tistih
dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega
območja. |
(7) Naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za
posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni
vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za
izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. |
(8) Na območjih pričakovanih naravnih vrednot pristojne ustanove
spremljajo (odkrivanje novih tovrstnih naravnih vrednot, zagotavljanje
njihovega dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje) posege v naravo,
zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja
novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih
geomorfoloških. |
(9) Habitatni tipi in značilni elementi krajine so pomembni za
ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju občine Zreče ni bilo
izvedeno kartiranje habitatnih tipov, zato je pred odločitvijo o
prostorskih ureditvah in rešitvah, ki se nanašajo na območja s
predvidenimi spremembami rabe prostora oziroma razmestitvijo dejavnosti
v prostoru, treba ugotoviti prisotnost habitatnih tipov na teh območjih
in njihovo stanje ohranjenosti. Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem
stanju tako, da se posegi in dejavnosti načrtujejo in izvajajo tako, da
je njihov neugoden vpliv čim manjši. |
(10) Ohranjajo in ponovno se vzpostavljajo tiste značilnosti krajine, ki
so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju občine
Zreče se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni
travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v
odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah. |
|
2.7.2.3 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
območja zaščite in reševanja |
|
52.
člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in reševanje) |
(1) V prostoru občine Zreče so kot ogrožena območja evidentirana
potresna, poplavna in erozijska območja. |
(2) Območje občine leži v 7. stopnji
(coni) potresne ogroženosti (vir:
ARSO http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/), zato je
potrebno predvideti potresno varen način gradnje objektov. |
(3) V planskih aktih občine Zreče je načrtovana protierozijska zaščita
hudourniških potokov, preprečitev nastanka erozijskih žarišč, priprava
strokovnih podlag za določitev varnostnih pasov vodnih virov, raba vode
za druge namene – ribogojnice
in male hidroelektrarne ter program izgradnje fekalnih kolektorjev in
čistilnih naprav. Občina Zreče pristopa k navedenim programom postopoma
in v skladu z občinskimi plani ter razpoložljivimi sredstvi. |
(4)
Cilj urejanja prostora je, da se poselitev oziroma novogradnje usmerjajo
izven poplavno ogroženih območij. Ohranjanje poselitve ter v izjemnih
primerih morebitna nova poselitev na teh poplavno ogroženih površinah
sta mogoči na osnovi predhodno izvedenih protipoplavnih ukrepih. Pred
podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih se zagotovi
strokovno preveritev in določitev območij visokih voda, pri čemer se
upošteva prepoved gradnje na poplavnih območjih ter na drugih površinah
v 5 m širokem pasu ob vodotokih in območjih njihovih visokih voda.
Izjema so rabe prostora, za katere niso potrebni posebni in večji ukrepi
za preprečevanje poplav (ekstenzivni travniki, rekreacijske površine
ipd.). |
(5) Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in
skladiščenja nevarnih snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini
koridorjev prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju, je potrebno razvoj
naselij načrtovati in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje
niso ogroženi. Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega
na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi
ali drugih nesreč. |
(6) Na potencialno ogroženih območjih se z uveljavljanjem prostorskih,
urbanističnih, gradbenih, arhitekturnih in drugih tehničnih ukrepov
preprečuje in zmanjšuje morebitne posledice ter omogočajo zaščita,
reševanje in pomoč. Na obstoječih območjih strnjene poselitve, ki so
obenem ogrožena območja, se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih
ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah. |
(7) Za primer naravnih in drugih nesreč se
zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah
obstoječih pokopališč. Gradbeni in drugi odpadki se odložijo na za to
urejenih površinah oziroma se po potrebi določijo dodatne površine,
vendar le te ne smejo biti na poplavnih območjih. Ob množičnem poginu
živali se določi lokacija za odlaganje kadavrov. |
|
2.7.2.4 Usmeritve za obrambne potrebe |
|
53. člen |
(obramba) |
Na območju občine se upošteva območje možne izključne rabe (Stolpnik).
Območja možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe so primarno
namenjena za druge potrebe, ki se jih v primeru izrednega ali vojnega
stanja lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje
vojske oziroma so za potrebe obrambe v souporabi. Ureditve za obrambne
dejavnosti morajo na teh lokacijah upoštevati veljavno zakonodajo s
področja vplivov na
okolje. |
|
2.7.3
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
54.
člen |
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) |
(1) V strateškem delu OPN so določena območja osnovne namenske rabe
prostora (ONRP): stavbna, kmetijska in gozdna zemljišča, vode ter druga
zemljišča. Na osnovi ONRP iz strateškega dela so v izvedbenem delu OPN
določena območja in površine podrobnejše namenske rabe prostora (PNRP). |
(2) Stavbna zemljišča so določena na podlagi prikaza stanja prostora iz
3. člena tega odloka ter na podlagi strokovnih podlag, v katerih so
utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter
njihova lokacija. PNRP v okviru stavbnih zemljišč je določena na prej
navedenih osnovah, ter na osnovi VPA 2009 iz 5. člena tega odloka in
veljavnih prostorskih izvedbenih aktov občine Zreče. |
(3) Kmetijska in gozdna zemljišča so določena na podlagi prikaza stanja
prostora iz 3. člena tega odloka. Ločitev kmetijskih zemljišč na
najboljša in druga kmetijska zemljišča je določena na osnovi VPA 2009 iz
5. člena tega odloka ob upoštevanju širitev oziroma zmanjšanja obsega
stavbnih zemljišč. |
(4)
Vodna in druga zemljišča ter površine regionalnih cest so določene na
podlagi prikaza stanja prostora iz 3. člena tega odloka. |
(5)
Bilanca zemljišč glede na ONRP ter PNRP je razvidna iz Priloge 4
(Bilance površin v OPN) k temu odloku. |
|
2.7.4
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
55.
člen |
(oblikovanje enot urejanja kot prostorski okvir razvoja) |
(1) V strateškem delu OPN je glede na geografske značilnosti, rabo
zemljišč, prometne povezave ter dosedanji razvoj poselitve, ter na
osnovi opredelitev razpršene poselitve kot avtohtonega vzorca poselitve
v Analizi stanja in razvojnih možnosti, celoten prostor občine Zreče
deljen na pet območij s podobnimi skupnimi značilnostmi: |
a)
Območje občinskega središča Zreče, ki predstavlja prostor intenzivne
poselitve in razvoja centralnih dejavnosti, turistično rekreacijskih v
povezavi z zdraviliškimi dejavnostmi in gospodarskih dejavnosti v
občinskim središču in se ureja na osnovi urbanističnega načrta Zreče
(UN). |
b)
Območje klimatsko turističnega centra Rogla (KTC), ki posega delno tudi
v območja drugih občin in predstavlja pomemben zimski smučarski in
poletni rekreativni center v zaledju Pohorskih gozdov (RO). |
c)
Višinski predel nad poselitveno mejo, ki obsega prostor občine nad
višinsko mejo okrog 1000 m nadmorske višine, ki predstavlja tudi mejo
poselitve (VP). |
d)
Hribovito območje avtohtone poselitve, ki obsega predele občine nad
višinsko mejo okrog 500 m nadmorske višine do okrog 1000 m nadmorske
višine (AP). |
e)
Območje odprtega prostora, pod nadmorsko mejo okrog 500 m, kjer
prevladujeta kmetijska in gozdarska raba prostora, vmes pa so praviloma
tudi manjša naselja (OP). |
(2) Na
osnovi zgoraj navedenih skupnih značilnosti prostora, ob upoštevanju
lege posameznih značilnih območij ter ob upoštevanju trase prenosnega
plinovoda R21AZ, ki razdeli severni del območja odprtega prostora, je za
prostor občine Zreče določenih enajst enot urejanja prostora. Znotraj
EUP so zajeta glede na osnovno namensko rabo prostora (ONRP) zemljišča:
stavbna zemljišča (okvirna območja naselij ter stavbna zemljišča izven
naselij in regionalne ceste), kmetijska zemljišča, gozdovi in vodne
površine. |
|
(4)
PIP določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste
gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču,
velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno
komunalno opremo, merila za priključevanje objektov na GJI in grajeno
javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in
pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter za
pripravo OPPN. |
|
3 Izvedbeni del |
|
56.
člen |
(razmerje med skupnimi in podrobnimi PIP) |
(1) Skupni prostorski izvedbeni pogoji so določeni in veljajo za ves
prostor občine Zreče oziroma za vse enote urejanja prostora (EUP), ki so
navedene v 57. členu tega odloka. |
(2) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji so določeni na osnovi
posebnosti, ki so značilne za posamezne EUP oziroma njihova manjša
območja znotraj enot urejanja prostora (MOEUP). Kadar se določila v
podrobnih PIP razlikujejo od določil v skupnih PIP, se upoštevajo
določila v podrobnih PIP. |
|
3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora |
|
3.1.1 Enote urejanja prostora |
|
57.
člen |
(enote urejanja prostora) |
Prostor
občine Zreče je v izvedbenem delu razdeljen na enajst enot urejanja
prostora (EUP): |
·
UN1: za mesto Zreče; |
·
RO2: za območje klimatsko turističnega centra Rogla (KTC); |
·
VP3: za višinski, južni predel občine nad poselitveno mejo; |
·
VP4: za višinski večji severovzhodni predel občine nad
poselitveno mejo; |
·
AP5: za območje avtohtone razpršene poselitve pod Konjiško
goro; |
·
AP6: za območje avtohtone razpršene poselitve na Pohorju in na
vzhodnem delom Loške gore; |
·
OP7: za območje jugozahodnega dela odprtega prostora občine;
|
·
OP8: za območje severovzhodnega dela odprtega prostora občine; |
·
OP9: za območje severozahodnega dela odprtega prostora občine; |
·
PP10: za območje trase prenosnega plinovoda R21AZ; |
·
VP11: za višinski manjši severozahodni predel občine nad
poselitveno mejo. |
|
58.
člen |
(manjša območja znotraj enot urejanja prostora) |
|
|
3.1.2 Namenska raba prostora |
|
59.
člen |
(območja osnovne namenske rabe prostora) |
V
prostoru občine Zreče so zemljišča, glede na osnovno namensko rabo
razdeljena na: |
·
I. območja stavbnih zemljišč, |
·
II območja kmetijskih zemljišč, |
·
III. območja gozdnih zemljišč, |
·
IV. vode, |
·
V. druga zemljišča. |
|
60.
člen |
(območja podrobne namenske rabe prostora) |
(1)
Zemljišča osnovne namenske rabe iz prejšnjega člena so deljena na
zaključena območja podrobne namenske rabe, na katerih je dovoljena
naslednja pretežna raba: |
|
oz. |
Ime |
pretežna raba |
Območja stavbnih zemljišč |
SS |
stanovanjske površine |
stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi |
SB |
stanovanjske površine za posebne namene |
stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene
občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva
(otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin) |
SK |
površine podeželskega namena |
površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij
z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju |
SP |
površine počitniških hiš |
površine počitniških hiš, ki so namenjene za počitek |
CU |
osrednja območja centralnih dejavnosti |
osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja
historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje
trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih,
zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in
podobnih dejavnosti ter bivanje |
IP |
površine za industrijo |
površine za industrijo, ki so namenjene industrijskim
dejavnostim |
IG |
gospodarske cone |
gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim,
prometnim, trgovskim, poslovnim, in proizvodnim dejavnostim |
IK |
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene
kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo
živali |
BT |
površine za turizem |
površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in
drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev |
BC |
športni centri |
športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni
športnim aktivnostim in športnim prireditvam |
ZS |
površine za oddih, šport in rekreacijo |
površine za oddih, šport in rekreacijo, ki so namenjene oddihu,
rekreaciji in športom na prostem |
ZP |
parki |
parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju |
ZD |
druge urejene zelene površine |
druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno
oziroma drugo funkcijo |
ZK |
pokopališča |
pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na
umrle |
PC |
površine cest |
površine cest, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja prometa |
PO |
ostale prometne površine |
površine namenjene objektoma transportne infrastrukture ter
objektom in napravam za odvijanje prometa (mejni prehodi,
prometni terminali, večja postajališča avtobusnega in
železniškega prometa) |
E |
območja energetske infrastrukture |
območja energetske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike |
O |
območja okoljske infrastrukture |
območja okoljske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja
odpadnih voda ter ravnanja z odpadki |
A |
površine razpršene poselitve |
površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v
krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi starih kmetij,
zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih,
razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik manjših
gručastih naselij (manjša gručasta naselja) |
Območja kmetijskih zemljišč |
K1 |
najboljša kmetijska zemljišča |
kmetijska dejavnost in dopolnilne dejavnosti na kmetiji |
K2 |
druga kmetijska zemljišča |
kmetijska dejavnost in dopolnilne dejavnosti na kmetiji |
Območja gozdnih zemljišč |
G |
gozdna zemljišča |
zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju
in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju,
ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd |
Območja voda |
VC |
celinske vode |
območja površinskih voda, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti s področja rabe voda |
Območja drugih zemljišč |
LN |
površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
območja mineralnih surovin, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin |
|
(2) V
nadaljevanju besedila tega odloka se za pretežno rabo posameznih območij
lahko navajajo tudi kratice pretežne rabe. |
|
3.1.3 Dopustna izraba prostora |
|
61.
člen |
(dopustna izraba prostora) |
(1)
Dopustna izraba prostora se določi na podlagi stavbne tipologije, kot
faktor izrabe na območju posamezne MOEUP, kjer je podrobna namenska raba
razdeljena na območja stavbnih zemljišč. |
(2)
Dopustna raba prostora se določi kot zahtevana absolutna površina
odprtih zelenih ali drugih površin (npr. parki, trgi), ki služijo skupni
rabi prebivalcev tega območja in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne
služijo kot prometne površine ali površine, ki so namenjene uporabi in
delovanju objektov (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za
ekološke odpadke). |
|
3.1.4 Namembnost in vrste posegov v prostor |
|
3.1.4.1 Splošna določila glede namembnosti in vrste posegov |
|
62.
člen |
(vrste objektov) |
(1)
Vrste objektov glede na namen so določene na osnovi enotne klasifikacije
vrst objektov in so lahko naslednje: |
a)
stanovanjske stavbe: |
·
enostanovanjske stavbe, namenjene stalnemu bivanju; |
·
enostanovanjske stavbe, namenjene počitku; |
·
večstanovanjske stavbe; |
·
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine; |
b)
ne stanovanjske stavbe: |
·
gostinske stavbe; |
·
poslovne in upravne stavbe; |
·
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; |
·
stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; |
·
industrijske stavbe in skladišča; |
·
stavbe splošnega družbenega pomena; |
·
druge ne stanovanjske stavbe kmetijske narave; |
·
druge ne stanovanjske stavbe obredne; |
c)
objekti prometne infrastrukture: |
·
ceste; |
·
železniške proge; |
·
mostovi, viadukti, predori, podhodi; |
·
jezovi in vodne pregrade ter drugi vodni objekti; |
d)
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: |
·
daljinski cevovodi, daljinska hrbtenična komunikacijska omrežja in
daljinski prenosni elektroenergetski vodi; |
·
lokalni cevovodi, lokalni distribucijski elektroenergetski vodi in
lokalna dostopovna komunikacijska omrežja; |
e)
industrijski gradbeni kompleksi; |
f)
drugi gradbeni inženirski objekti: |
·
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; |
·
drugi gradbeni inženirski objekti. |
(2) Za
določevanje vrst objektov glede na zahtevnost in namen (pomožnih
objektov – nezahtevnih in enostavnih) se uporabljajo določila predpisov,
ki urejajo to področje. |
|
63.
člen |
(vrste novo gradenj, posegov na obstoječih objektih, drugih posegov in
ureditev v prostoru) |
Vrste
novo gradenj, posegov na obstoječih objektih, drugih posegov in ureditev
v prostoru so določene na osnovi ZGO in so lahko naslednje: |
a) novo gradnja: |
·
gradnja novega objekta: nov objekt, dozidava k obstoječemu objektu,
nadzidava obstoječega objekta; |
·
rekonstrukcija objekta; |
·
odstranitev objekta; |
b) poseg na obstoječem objektu: |
·
sprememba namembnosti; |
·
vzdrževanje objekta; |
c) drugi posegi in ureditve v prostoru: |
·
agrarne operacije; |
·
drugi posegi in ureditve. |
|
64.
člen |
(vrste dejavnosti) |
Vrste
dejavnosti so določene na osnovi standardne klasifikacije dejavnosti in
so lahko naslednje: |
·
kmetijstvo, lov gozdarstvo, ribištvo; |
·
rudarstvo; |
·
predelovalne dejavnosti; |
·
oskrba z električno energijo, plinom, paro; |
·
oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja; |
·
gradbeništvo; |
·
vzdrževanje in popravila motornih vozil; |
·
promet in skladiščenje; |
·
gostinstvo; |
·
informacijske in komunikacijske dejavnosti; |
·
finančne in zavarovalniške dejavnosti; |
·
poslovanje z nepremičninami; |
·
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; |
·
druge raznovrstne poslovne dejavnosti; |
·
dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti; |
·
izobraževanje; |
·
zdravstvo in socialno varstvo; |
·
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; |
·
druge dejavnosti; |
·
dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za
lastno rabo. |
|
3.1.4.2 Dopustne vrste objektov, gradenj, posegov v prostor in dopustne
dejavnosti |
|
65. člen |
(splošni pogoji za namembnost in vrste posegov) |
Dopustne vrste objektov, gradenj, posegov v prostor in dopustne
dejavnosti na območjih s podrobno namensko rabo za stanovanja (S),
centralne dejavnosti (C), proizvodne dejavnosti (IG), posebna območja
(B), območja zelenih površin (Z) in območja razpršene poselitve (A) so
določena v poglavju 3.2 (Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
posamezne enote urejanja prostora) tega odloka, ob upoštevanju
posebnosti, ki so značilne za posamezne EUP oziroma njihove MOEUP. |
|
66. člen |
(posebni pogoji za dopustne nezahtevne in enostavne objekte) |
(1)
Umeščanje nezahtevnih in enostavnih objektov iz Uredbe o vrstah objektov
glede na zahtevnost je dovoljeno ob upoštevanju naslednjih pogojev: |
a)
Namembnost objekta mora biti skladna z osnovno oziroma podrobno namensko
rabo (PNRP), ki je na osnovi 60. člena tega odloka določena za zemljišče
na katerega se umešča objekt. PNRP je razvidna iz grafičnih prikazov
izvedbenega dela OPN. |
b)
Namembnost objekta mora biti skladna z vrsto dodatno dovoljenih
dejavnosti, v kolikor so te določena za zemljišče na katerega se umešča
objekt. Dodatno dovoljene dejavnosti so navedene v poglavju 3.2.
(Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja) tega
odloka. |
c)
Zaradi umestitve objekta ne sme biti presežen faktor dopustne izrabe
prostora, v kolikor je ta določen za zemljišče na katerega se umešča
objekt. Dopustne izrabe prostora so navedene v poglavju 3.2. (Podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja) tega odloka. |
d)
Pri umeščanju objekta morajo biti upoštevani pogoji za izkoriščenost
parcel namenjenih gradnji glede na PNRP, v kolikor so ti določeni za
zemljišče na katerega se umešča objekt. Pogoji so navedeni v 82. členu
tega odloka. |
e)
Pri umeščanju objekta v prostor morajo biti upoštevani vsi pogoji za
odmike objektov, ki so navedeni v poglavju 3.5.1.2 (Odmiki objektov)
tega odloka. |
(2)
Postavljanje premičnih objektov (kontejnerjev, bivalnih prikolic,
šotorov in podobno) je dovoljeno le na za to določenih in označenih
mestih, ki jih določi Občina Zreče s svojim predpisom. |
(3) V primeru neskladja določb tega člena z varstvenimi režimi kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine in
obvezna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne
službe. |
(4) Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 70. člena tega odloka. |
|
67. člen |
(posebni pogoji za namembnost in vrste posegov na območjih proizvodnih
dejavnosti - IG) |
Na območjih proizvodnih dejavnosti (gospodarske cone - IG), ki mejijo
neposredno na stanovanjska območja je za vsako dejavnost, ki se na novo
umešča v prostor ali za pomembno spremembo obstoječih dejavnosti oziroma
naprav, potrebno pridobiti: |
·
strokovno mnenje inštitucije, ki ima pooblastilo ministrstva za
ocenjevanje celotne obremenitve zunanjega zraka; velja za posege, za
katere presoja vplivov na okolje po zakonodaji ni potrebna; |
·
strokovno mnenje inštitucije, ki ima pooblastilo ministrstva za
ocenjevanje hrupa v okolju, pri čemer je potrebno smiselno upoštevati
določila Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju. |
|
68. člen |
(posebni pogoji namembnost in vrste posegov na območjih pokopališč – ZK) |
Na območjih pokopališč (ZK) so dovoljeni posegi, ki omogočajo nemoteno
delovanje pokopališča, ob upoštevanju vseh predpisov v zvezi s
pokopališko dejavnostjo. |
|
69.
člen |
(namembnost in vrste posegov na območjih prometne – P, komunikacijske –
T, energetske – E in okoljske infrastrukture – O) |
(1) Skladno z opredelitvami iz strateškega dela OPN so na območjih
prometnih površin ter na območjih komunikacijske, energetske in okoljske
infrastrukture dovoljeni naslednji posegi: |
·
rekonstrukcije prometnega omrežja (regionalne ceste, lokalne ceste,
javne poti) pri čemer se v rekonstrukcijo šteje tudi izvedba hodnikov za
pešce ob obstoječih trasah, avtobusnih postajališč, parkirnih prostorov
ter drugih objektov prometne infrastrukture; na posameznih odsekih cest
v naseljih (ravni odseki, nevarne točke) se lahko na podlagi funkcije
ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo
ukrepi za umirjanje prometa; |
·
posegi za normalno funkcioniranje okoljske infrastrukture (kanalizacija,
vodovod), komunikacijske in energetske infrastrukture (omrežje in
objekti za prenos električne energije, plinovodno omrežje). |
(2) Posegi v območja prometnih površin ter območja komunikacijske,
energetske in okoljske infrastrukture so praviloma dovoljeni le ob
poprejšnjem soglasju upravljavcev infrastrukturnih objektov in naprav. |
(3) Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 70. člena tega odloka. |
|
70.
člen |
(namembnost in vrste posegov na kmetijskih zemljiščih – K1 in K2) |
(1)
Območja namenske rabe kmetijskih zemljišč se urejajo z določili zakona o
kmetijskih zemljiščih, praviloma na podlagi agrokart, pri tem pa je na
opredeljenih območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine potrebno
čimbolj ohraniti obstoječo rabo kmetijskih površin. Območja obstoječih
in predvidenih trajnih nasadov je potrebno varovati za nadaljnjo uporabo
v te namene. |
(2) Na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč se lahko brez spremembe
namenske rabe načrtujejo naslednji nezahtevni in enostavni objekti iz
uredbe, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje: |
a)
pomožni objekti v javni rabi: |
·
stavbe: dopustna le nadkrita čakalnica na postajališču kot enostavni
objekt in sicer le ob rekonstrukciji lokalne ceste, |
·
pomožni cestni objekt: dopustno le ob rekonstrukciji lokalne ceste; |
b)
podporni zid: dopustno le v okviru agromelioracije; |
c)
mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar,
vodnjak, vodomet; |
d)
priključek na objekte javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja:
dopustni vsi, razen priključka na cesto, ki je dopusten le ob
rekonstrukciji lokalne ceste; |
e) vodno zajetje, ki je dopustno samo za zajem pitne in tehnološke
vode in objekti za akumulacijo vode in namakanje, kot so grajeni namakalni
sistemi s črpališčem in vodni zbiralniki; |
f)
pomožni kmetijsko – gozdarski objekti: |
·
stavbe: dopustna vse razen kleti in vinske kleti, |
·
stolpni silos: dopustno, |
·
gradbeno inženirski objekti: dopustni vsi razen grajena gozdna
prometnica, |
·
dvojni kozolec: dopustno, |
·
zbiralnik gnojnice ali gnojevke: dopustno; |
·
Pomožni kmetijsko – gozdarski objekti (stavbe, stolpni silos in
zbiralnik gnojnice ali gnojevke) se lahko umeščajo v oddaljenosti 20 m
od legalno zgrajenih obstoječih objektov kmetije, kjer se prebiva in se
s tem štejejo vsi obstoječi objekti znotraj območja kmetije, če je eden
od teh objektov stanovanjski objekt, v katerem prebiva nosilec kmetijske
dejavnosti. Kot merilo oddaljenosti štejemo najmanjšo razdaljo med
najbližjim od obstoječih objektov kmetije in načrtovanim objektom, pri
čemer ta ne sme presegati 20 m. |
g)
pomožni komunalni objekt: dopustno; |
h)
pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov: dopustni so le pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in
naravnih pojavov. |
(3) Na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč se lahko brez spremembe
namenske rabe načrtujejo naslednji drugi objekti in posegi na kmetijska
zemljišča: |
a)
agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih
zemljišč; |
b)
gradbeno inženirski objekti, ki so po enotni klasifikaciji vrst objektov
in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini: |
·
221 – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja
in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, |
·
222 – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi
in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; |
c)
posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami; |
d)
rekonstrukcija lokalnih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje
načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi,
nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti
GJI, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi
rekonstrukcije lokalne ceste; |
e) premični čebelnjak, pomožna kmetijsko gozdarska oprema (npr.
brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči,
opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter
opora za trajne nasade), poljska pot, premični tunel in nadkritje,
zaščitna mreža, lovska preža; |
f)
premični objekti, s pogojem, da je po odstranitvi premičnih objektov
treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili
postavljeni objekti: |
·
pomol, to je vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni
privez čolnov, |
·
odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot del
gostinskega obrata, |
·
oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, |
·
cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, |
·
začasna tribuna za gledalce na prostem, |
g)
smučišča, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami; |
h) sezonski objekti za rejo živali, postavljeni za čas ene sezone
(največ 8 mesecev) in se jih po prenehanju rabe lahko odstrani, s
pogojem, da je po odstranitvi objektov treba vzpostaviti prvotno stanje
na zemljišču, na katerem so bili postavljeni. |
(4) Ob načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj je potrebno določiti
neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po
obstoječih poljskih in gozdnih poteh in cestah oziroma urediti prehodno
nadomestne poljske poti. |
(5) Vse zemljiške operacije na območju celotne občine se urejajo skladno
z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča. |
(6)
Gnojenje kmetijskih površin mora biti v skladu z uredbo o vnosu nevarnih
snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) in
Navodilom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list
RS, št. 34/00). |
|
71.
člen |
(namembnost in vrste posegov na gozdnih zemljiščih - G) |
(1)
Območja namenske rabe gozdnih zemljišč se urejajo z določili zakona o
gozdovih, z gozdnogospodarskimi načrti in skladno z določili tega
odloka. Za vse posege v območju gozdov je potrebno predhodno pridobiti
soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Celje. |
(2) Na
območjih namenske rabe gozdnih zemljišč je dovoljeno: |
·
izvajanje gozdarsko - investicijskih del skladno z zakonom o gozdovih in
gozdnogospodarskimi načrti; |
·
krčenje gozda v kmetijske namene, če je osnovna namenska raba zemljišča
kmetijsko zemljišče oziroma krčitve do največ 0,5 ha, če je osnovna raba
zemljišča gozd in če krčitev ne bo ogrozila evidentiranih funkcij gozda; |
·
sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega
izkoriščanja in širitve; |
·
urejanje hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve. |
(3) Na
območjih gozdnih zemljišč je dovoljena izvedba le nekaterih enostavnih
objektov iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, in sicer: |
·
ograje za pašo živine nižje od 1,5 m oziroma obore za živino v skladu s
soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije; |
·
ograje za zaščito mladja pred divjadjo ali varstva gozdov oziroma
ograje, potrebne zaradi zaščite vodnih zajetij, naravnih vrednot in
območij, zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave, kulturnih
spomenikov ali znanstveno-raziskovalnih proučevanj; |
·
pomožni objekti v javni rabi: le spominsko obeležje in pomožni cestni
objekti; |
·
mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica in rezervoar, če
jih ni mogoče umestiti drugje; |
·
priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja; |
·
pomožni kmetijsko - gozdarski objekti: gozdne prometnice, čebelnjak,
ribnik kot vodno zajetje, krmišče za potrebe lovstva; |
·
pomožni komunalni objekti; |
·
kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne; |
·
vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje; |
·
pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov. |
(4) Pri
gradnji se mora ohranjati gozdni rob, v primeru poškodb pa ga je
potrebno ustrezno sanirati oziroma ponovno vzpostaviti. |
(5) Za
transport lesa naj se na problematičnih območjih (erozija, pomembni
habitati oziroma rastišča, ipd.) se uporabijo začasne žičnice. |
(6) Ob
načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj je potrebno določiti
neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po
obstoječih poljskih in gozdnih poteh oziroma urediti prehodno ustrezne
nadomestne poti. |
(7)
Krčitve se smejo izvajati le v primeru spreminjanja terena v kmetijska
zemljišča in v primeru tras koridorjev infrastrukture, kjer niso možne
druge izpeljave tras. Pri takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih
robov. Na opredeljenih območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine
krčitve niso dovoljene. Za vse predvidene krčitve gozdov, ki so
namenjene povečavi kmetijskih zemljišč, je potrebno predhodno uskladiti
kategorizacijo kmetijskih zemljišč. |
(8)
Melioracije gozdnih zemljišč se naj na opredeljenih območjih izvajajo
skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Pogozdovanje naj praviloma
upošteva vegetacijo, ki je primerna rastišču glede na naravno sestavo
drevesnih vrst oziroma ugotovljeno gozdno združbo na tem rastišču. Še
posebej to velja na opredeljenih območjih ohranjanja narave in kulturne
dediščine. |
(9) V
okviru gozdnih zemljišč so posebej opredeljeni varovalni gozdovi in
gozdovi s posebnim pomenom, kjer je omejena možnost gospodarjenja z
gozdovi. V teh gozdovih so prepovedane golosečnje in krčitve, dovoljena
so le tista dela, ki so opredeljena z gozdnogospodarskimi načrti. |
|
72.
člen |
(namembnost in vrste posegov na vodnih zemljiščih - VC) |
(1) Za
vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali
stanje voda je potrebno pridobiti vodno soglasje. |
(2) Na območjih vodnih zemljišč, ki so opredeljena v 44. členu tega
odloka, se prostorske ureditve in dejavnosti načrtujejo ob upoštevanju
naslednjih pogojev: |
a)
Ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umeščajo izven
območij voda z ustreznim odmikom, ki na priobalnem zemljišču ohranja
nepozidanost in javno dostopnost. |
b)
Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost. Z ureditvami se ne
sme poslabšati stanje voda in vodni režim oziroma se zagotovijo
izravnalni ukrepi. |
c)
Ohranjajo se retencijske sposobnosti območij in se zagotavlja njihova
ponovna vzpostavitev. Spreminjanje obsega retencijskih površin ali
vodnega režima je možno le v javnem interesu ob ustrezni nadomestitvi
teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov. |
d)
Zagotavlja se dostop do vodnega dobra in dopušča se splošna raba vodnega
dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih
določa zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno
postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob
vodnem dobru. |
(3) Na poplavnih in erozijskih območjih je potrebno prostorske ureditve
in dejavnosti izvajati tako, da ne bodo sprožili naravnih procesov, ki
lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove
dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotokov se usmerja k vzdrževanju vodnega
režima ob uporabi sonaravnih ureditev in obnovitev obrežij ter vodnih
objektov (jezovi, pragovi in drugi objekti). V obvodnih krajinah in
mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug, obrežna
vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih
so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati.
|
(4) Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in
obrežja. Na Dravinji in pritokih se opravljajo le vzdrževalna dela, ki
so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Vzpostavijo se
ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora Dravinje ter
pritokov, vzdržujejo se vodni objekti na teh vodotokih. Sanacija jezov
se prioritetno izvaja na vodotokih, na katerih je zaradi razdrtih jezov
kritičen nizek vodostaj in je zato ogroženo življenje v vodi. Pri
morebitnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih mora ostanek
pretoka vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih
in obvodnih biotopov. Izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati
obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok
oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej. |
(5) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor razen za
izjeme: |
·
gradnjo objektov GJI; |
·
gradnjo objektov javnega dobra; |
·
ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda; |
·
ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave; |
·
gradnjo objektov potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne
pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču, za
zagotovitev varnosti plovbe in za zagotovitev varstva pred utopitvami v
naravnih kopališčih; |
·
gradnji objektov namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem; |
·
gradnji objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(6) Za
obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem
zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča
rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja če se s tem
ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost oziroma ogroženost; se ne
poslabšuje stanje voda; je omogočeno izvajanje javnih služb; se s tem ne
ovira obstoječe posebne rabe voda; to ni v nasprotju s cilji upravljanja
z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od
meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje. |
(7) Dopustne so obnove in prenovitve starih objektov, ki so vezani na
vodo (žage, mlini, jezovne zgradbe). Objekti se lahko namenijo tudi
novim rabam, če to zagotavlja njihov dolgoročni obstoj in ni v nasprotju
z režimi varstva. |
(8) Z
vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin
ali podzemnih voda je potrebno pridobiti vodno pravico. Pred vsakim
posegom v vodno ali priobalno zemljišče je potrebno preveriti ali na
območju posega obstaja že pridobljena pravica, ki bi ovirala izvedbo
posega. |
(9)
Na priobalnih
zemljiščih se uporaba gnojil in sredstev za varstvo rastlin izvaja v
skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. |
(10) Prepovedano je posegati oziramo vznemirjati ribe na drstiščih rib
in v varstvenih revirjih. Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in
vodni režim se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih
vrst, ki poseljujejo vodni prostor. Odvzem plavin (proda, gramoza,
peska) in drugi posegi v drstišča so prepovedani. |
(11) Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 70. člena tega odloka. |
|
73.
člen |
(namembnost in vrste posegov na drugih zemljiščih / pridobivalni
prostori – LN) |
(1) Za
območja vseh delujočih kamnolomov morajo biti opredeljeni načini ter
trajanje pridobivanja mineralnih surovin z obveznostjo sprotne in rokom
končne sanacije prostora, ki je bil degradiran zaradi delovanja
kamnoloma. |
(2) Do
sprejetja OPPN so na območjih predvidenih za sanacijo ali za
pridobivanje rudnin dovoljena prehodna raziskovalna dela ter ukrepi, ki
služijo varovanju in zaščiti pred negativnimi vplivi na okolje. |
(3) Na
območjih LN, kjer ni bila izdana koncesija oziroma ustrezno dovoljenje
za pridobivanje, je dovoljena le sanacija kopa, ki naj se prepusti
naravni poti. V primeru, da bi se pristopilo k sanaciji kopa je potrebno
upoštevati naslednje omilitvene ukrepe: |
·
prehodi bočnih brežin v okoliški teren naj bodo mehki in postopni, brez
novo izdelanih ovir v prostoru, oziroma čim bolj prilagojeni reliefu
sosednjega pobočja; |
·
za preprečitev erozije na pobočjih je potrebno urediti ustrezno
odvodnjavanje; |
·
ohraniti se mora gozdna raba zemljišč. |
|
74.
člen |
(namembnost in vrste posegov na obstoječih objektih razpršene gradnje
izven stavbnih zemljišč) |
(1)
Obstoječi objekti razpršene gradnje izven stavbnih zemljišč, so v
grafičnih prikazih osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora
prikazani z grafičnim znakom kot zemljišče pod objektom izven območij
stavbnih zemljišč. Če zakonito zgrajen obstoječi objekt ni vrisan v
grafičnih prikazih osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora,
zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte. |
(2) Za
obstoječe zakonito zgrajene objekte se kot parcela namenjena gradnji
upošteva gradbena parcela, če je bila določena z gradbenim dovoljenjem
(gradbena parcela, funkcionalno zemljišče). Če gradbena parcela k
objektu ni bila določena, se za parcelo namenjeno gradnji šteje tisti
del površine zemljiške parcele, na kateri stoji objekt (stavbišče),
pomnožen s faktorjem 1,5. Kot sestavni del parcele namenjene gradnji se
upoštevajo tudi zemljišča, ki so kot stavbišče ali dvorišče vpisana v
zemljiško knjigo. |
(3) Na
zakonito zgrajenih obstoječih objektih, katerim je bila z gradbenim
dovoljenjem določena stanovanjska namembnost, so dovoljeni posegi le v
primeru, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v objektih. Dodajanje
novih bivalnih enot ni dovoljeno. |
(4) Ob zakonito zgrajenih obstoječih
objektih, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem določena stanovanjska
namembnost, so v okviru parcele namenjene gradnji dovoljeni naslednje
vrste objektov glede na zahtevnost in namen: nezahtevni
in enostavni objekti iz 70. člena tega odloka. |
(5) Na
zakonito zgrajenih obstoječih objektih, katerim je bila z gradbenim
dovoljenjem določena stanovanjska namembnost, so v okviru parcele
namenjene gradnji dopustne naslednje vrste gradenj in posegov: |
·
gradnja novega objekta kot dozidava k obstoječemu objektu, pri čemer ne
sme biti presežen faktor izrabe parcele 0,4, ki velja za obstoječi in
prizidani del skupaj; |
·
gradnja novega objekta kot nadzidava obstoječega objekta, pri čemer ne
sme biti presežena višina objekta, ki je določena za stanovanjske
objekte v PIP za velikost in oblikovanje; |
·
rekonstrukcija objekta; |
·
odstranitev objekta; |
·
vzdrževanje objekta. |
(6) Na
zakonito zgrajenih obstoječih objektih, katerim je bila z gradbenim
dovoljenjem določena namembnost nestanovanjska stavba kmetijske narave
so v okviru parcele namenjene gradnji dopustne naslednje vrste gradenj
in posegov: |
·
gradnja novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta; nov objekt
ima lahko po velikosti lahko do 20% večji tloris od obstoječega objekta,
po namembnosti pa mora biti nestanovanjska stavba kmetijske narave; |
·
gradnja novega objekta kot dozidava k obstoječemu objektu, pri čemer
lahko tlorisna velikost prizidanega dela doseže do 30% tlorisne
velikosti obstoječega dela objekta; |
·
gradnja novega objekta kot nadzidava obstoječega objekta, pri čemer ne
sme biti presežena višina objekta, ki je določena za nestanovanjske
stavbe kmetijske narave v podrobnih PIP za EUP v kateri se nahaja
obstoječ objekt iz katastra; |
·
rekonstrukcija objekta; |
·
odstranitev objekta; |
·
vzdrževanje objekta. |
(7) Na
zakonito zgrajenih obstoječih objektih, katerim je bila z gradbenim
dovoljenjem določena druga nestanovanjska namembnost so v okviru parcele
namenjene gradnji dopustne naslednje vrste gradenj in posegov: |
·
rekonstrukcija objekta; |
·
odstranitev objekta; |
·
vzdrževanje objekta. |
|
3.1.5 Lega objektov |
|
3.1.5.1 Lega objektov na parceli namenjeni gradnji |
|
75.
člen |
(pogoji glede lege objektov na parceli namenjeni gradnji) |
(1)
Parcela namenjena gradnji je zemljišče, ki je sestavljeno iz ene ali več
zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na
katerem je predvidena gradnja objekta in na katerem so urejene oziroma
je predvidena ureditev površin, ki zagotavljajo funkcioniranje objekta.
|
(2)
Gradbena linija je črta, do katere obvezno segajo fasade stavb vsaj z
enim robom. Gradbena meja je meja, do katere sme segati pozidava objeta. |
(3)
Odmiki novih objektov, to so novogradnje objektov, prizidave in
nadzidave obstoječih objektov, se določajo tako, da se odmik meri od
zunanjega roba zida objekta s pogojem, da napušč pri morebitno
predvideni izvedbi strehe ne presega 80 cm. Novi objekti in naprave
morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja
posest, da je možno vzdrževanje objektov in naprav ter, da so upoštevani
varstveni pogoji. |
(4)
Novogradnja mora biti oddaljena najmanj 4 m od najbližje točke parcelne
meje sosednje parcele. Oddaljenost je lahko izjemoma manjša, če s tem
soglaša lastnik sosednje meje, vendar ne manj kot 1,5 m. V tem primeru
je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele za odmik.
Objekti, ki nimajo kriterija višine morajo biti oddaljeni najmanj 1 m od
najbližje točke parcelne meje sosednje parcele. |
(5)
Odmik novega objekta ali naprave od sosednjega objekta mora biti najmanj
8 m. Manjši odmiki so dovoljeni v primerih, ko so zagotovljeni
požarnovarstveni ter sanitarni pogoji in če s takim odmikom soglaša
lastnik sosednjega objekta. |
(6) Če
gradbene linije v prostoru ni mogoče ugotoviti, je gradbena meja, do
katere lahko segajo objekti, pogojena s potekom cest in komunalnih vodov
oziroma z naslednjimi odmiki: |
·
vsaj 6 m od roba cestišča lokalne ceste; |
·
vsaj 4 m od roba javne poti; |
·
vsaj 4 m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele; odmik je
lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele; |
·
odmiki med objekti morajo biti enaki višini od terena do kapi višjega
objekta, razen ko je še nezgrajen objekt predviden južno, jugovzhodno
ali jugozahodno od obstoječega objekta in mora biti odmik enak 1,5
višine kapi predvidenega objekta; |
·
odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da zadoščajo požarno varnostnim
in zdravstvenim normativom. |
(7)
Zunanje ureditve objektov (robniki internega dovoza do objekta, zunanjih
utrjenih manipulativnih površin, parkirnih površin, zunanjih utrjenih
pohodnih površin, ipd.) morajo biti odmaknjene vsaj 1 m od najbližje
točke parcelne meje sosednje parcele; odmik je lahko manjši, če s tem
soglaša lastnik sosednje parcele. |
(8) Pri
določanju odmikov nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno
upoštevati naslednje pogoje: |
·
Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od meje
sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m (napušč oziroma najbolj
izpostavljeni del objekta). Izjema je rezervoar za utekočinjen naftni
plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč odmaknjen
najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za
vnetljive tekočine in pline. Če je odmik nezahtevnega in enostavnega
objekta manjši od 1,5 m, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno
overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč, v primeru rezervoarja za
utekočinjeni naftni plin ali nafto pa tudi zgraditi ustrezen požarni
zid. |
·
Odmik ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,30 m, če je
odmik manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno
pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov
sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob
ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti in si je
potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. |
·
Škarpe in podporni zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljeni
najmanj 1,0 m. Za manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti
pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje
zemljišče javna cesta, zgornji rob zidu oziroma lega ne sme posegati v
polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca
javne ceste. V primeru pogojno stabilnega terena je potrebno za
temeljenje pridobiti pogoje geomehanika. |
|
3.5.1.2 Odmiki objektov |
|
76.
člen |
(splošni pogoji glede odmikov objektov od tras GJI) |
(1)
Odmiki novih objektov od tras javne gospodarske infrastrukture morajo
biti v skladu s predpisi in tehničnimi normativi, ki veljajo za
posamezno vrsto infrastrukture. Pogoje za odmike novih objektov in
drugih posegov v prostor gospodarske javne infrastrukture in varovanih
koridorjih GJI določijo upravljavci v okviru projektnih pogojev in
soglasja k posegu. |
(2)
Lokalne vodovode in cevovode za odpadno vodo je dovoljeno graditi do
parcelne meje, v kolikor to ni v nasprotju z ostalimi določili tega
odloka. |
|
77.
člen |
(pogoji glede odmikov objektov od tras prometne infrastrukture) |
(1)
Odmiki novih objektov od javnih cest morajo biti pri usklajeni s pogoji
iz Zakona o cestah. |
(2) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta
v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od
tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče
ter znaša pri regionalnih cestah 15 m, pri državnih kolesarskih poteh 5
m. V varovalnih pasovih državnih cest je raba prostora omejena ob
upoštevanju pogojev: |
a) Vsak poseg v varovalni pas državne ceste je pogojen s prehodno
pridobitvijo soglasja upravljavca ceste. |
b) Posegi v varovalni pas državne ceste ne smejo biti v nasprotju z
njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in
prometa na njej, njene bodoče širitve zaradi razvoja prometa ter
varovanje njenega videza. |
c) V varovalnem pasu državne ceste je dopustno načrtovati takšne
dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto oziroma dejavnosti,
za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč (obremenitve s hrupom zaradi
prometa). |
(3)
Odmiki od nekategoriziranih cest in gozdnih prometnic praviloma ne smejo
biti manjši od 4 m. V naseljih, kjer se je potrebno prilagajati obcestni
zazidavi, so ti odmiki lahko manjši, za kar pa je potrebno pridobiti
soglasje upravljavca ceste. |
|
78.
člen |
(pogoji glede odmikov objektov od tras energetske infrastrukture) |
(1) V
občini Zreče potekajo DV 2x110 kV Slovenske Konjice – Selce ter
obstoječi in predvideni daljnovodi 20 kV s pripadajočimi
transformatorskimi postajami. |
(2) Varovalni pas elektroenergetskega
omrežja za 110kV napetostni nivo znaša 30 m, 15 m levo in 15 m desno od
osi daljnovoda. Varovalni pas za daljnovode 20 kV in pripadajoče
transformatorske postaje znaša 20 m, 10 levo in 10 desno od osi
daljnovoda, oziroma pripadajoče transformatorske postaje. Vsi posegi v
varovalni pas so možni le ob izdanih pogojih in soglasju ELES-a, za vsak
poseg v elektroenergetski koridor je potrebno izdelati ustrezno
projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja.
Dovoljena osnovna namenska raba prostora znotraj varovalnega pasu:
območje brez stanovanjskih stavb, brez športnih, zdravstvenih,
izobraževalnih, ipd. objektov, namenjena je le industrijski,
transportni, skladiščni ali drugi podobni dejavnosti. |
(3) Preko občine Zreče poteka primarni plinovod P142, od R14 v km
16+605-MRP ter trasa načrtovanega prenosnega plinovoda R21AZ oziroma
območje prenosne plinovodne zanke do Zreč. |
(4) Varovalni pasovi za prenosni sistem zemeljskega plina znašajo: za
prenosni plinovod 130 m, 65 m levo in 65 m desno od osi; za MPR
plinovoda 65 m od ograje; za kompresorsko postajo 100 m od ograje. Vsi
posegi v varovalni pas so možni le ob izdanih pogojih in soglasju
upravljavca prenosnega plinovoda. |
(5) Skladno s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje
in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom
nad 16 bar ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov
(Uradni list RS, št. 12/10) je opredeljen varnostni odmik objektov,
naprav in napeljav od plinovoda, ki za plinovode premera do vključno 250
mm znaša najmanj 5 m, merjeno od osi plinovoda, razen za območje
poseljenosti 1 (območja mestnih središč z visoko gostoto prebivalstva),
kjer znaša minimalni odmik najmanj 6 m, merjeno od osi plinovoda. |
|
79.
člen |
(pogoji glede odmikov objektov od robov območij, ki po rabi niso
stavbna zemljišča ) |
(1) Ob načrtovanju in izvajanju posameznih
gradenj in posegov v prostor je potrebno zagotoviti neoviran dostop do
posameznih kmetijskih oziroma gozdnih
zemljišč po obstoječih poljskih in gozdnih poteh in cestah oziroma
urediti predhodno nadomestne poljske poti. |
(2)
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj za eno
sestojno višino odraslega gozdnega drevja. Višino odraslega gozdnega
drevja na lokaciji določi Zavod za gozdove Slovenije v okviru izdaje
projektnih pogojev k posegu. V primeru, da predpisanega odmika od
gozdnega roba ni mogoče zagotoviti mora investitor skleniti z lastnikom
mejne gozdne površine pisni dogovor o ukrepanju in odgovornostih v
primeru ogrožanja novega objekta. Krčitev mejne gozdne površine zaradi
izgradnje novega objekta načeloma ni dovoljena, če se s krčitvijo
zagotavlja doseganje zahtevanega odmika. |
(3) Pri načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj in posegov v prostor
je potrebno upoštevati odmike od vodotokov, ki so določeni od vrha
neurejene brežine struge: |
·
vodotoka 1. reda v naselju vsaj 15 m, zunaj naselja pa vsaj 40 m; |
·
pri vseh ostalih vodotokih vsaj 5 m, v konkavah pa vsaj 10 m. |
V pasovih ob vodotokih, ki jih določajo navedeni odmiki, niso dovoljene
gradnje in posegi v prostor ter postavljanje začasnih objektov ali
deponiranje materiala. Navedeni pasovi morajo biti stalno prehodni za
vzdrževanje vodotoka. |
|
3.1.6 Velikost in oblikovanje objektov in posegov v prostor |
|
80.
člen |
(kriteriji za velikost in oblikovanje) |
(1)
Obstoječi objekt je zakonito zgrajen objekt na parceli namenjeni
gradnji. |
(2)
Prosto stoječi objekt je objekt, ki se ne stika z nobeno stranico s
sosednjim objektom. |
(3)
Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj
stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom. |
(4)
Enostanovanjska stavba je objekt, od katerega se vsaj polovica uporabne
površine uporablja za prebivanje v obsegu enega stanovanja in je po
obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih stavb; v
objektu je lahko do 40% BTP, ki so namenjene za okolje nemoteči poslovni
dejavnosti. |
(5)
Večstanovanjska stavba je objekt, od katerega se vsaj polovica uporabne
površine uporablja za prebivanje v obsegu dveh ali več stanovanj, s
skupnimi prostori. |
(6)
Nestanovanjske stavbe so objekti kot so glede na namen določeni v enotni
klasifikaciji vrst objektov. |
(7)
Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je vsota vseh etažnih površin
(vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena s svetlo višino nad 2,20
m. |
(8)
Parcela namenjena gradnji je zemljiška parcela oziroma več zemljiških
parcel ali njihovih delov na katerih je zgrajen objekt, oziroma
zemljiška parcela, ki je z občinskim prostorskim načrtom namenjena za
graditev. |
(9)
Faktor izrabe parcele (FI) je razmerje med BTP objekta in površino
pripadajoče parcele namenjene gradnji. |
(10) Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh
objektov na parceli in celotno površino parcele namenjene gradnji. |
(11) Odprte bivalne površine (OBP) so v okviru parcele namenjene gradnji
zelene ali tlakovane površine, ki so namenjene zunanjemu bivanju in ne
služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine (dovoz, dostop,
parkirišče, prostor za ekološki otok). |
(12)
Kot gradnja novega objekta - dozidava objekta se šteje dozidava, ko
prizidani del s tlorisno površino ne presega 30% tlorisne površine
obstoječega objekta in ima enako namembnost. Kriterij ne velja za
enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju. |
(13)
Nadzidava objektov je nadzidava obstoječega objekta do maksimalne višine
objekta določene v pogojih za oblikovanje objektov za posamezne vrste
objektov. |
(14)
Nižinska lega objekta je lega na zemljiščih, kjer je nadmorska višina
pod 800 m; višinska lega objekta je lega na zemljiščih, kjer je
nadmorska višina nad 800 m. |
|
81.
člen |
(splošni pogoji za velikost in oblikovanje) |
Novogradnje, dozidave in nadzidave vseh vrst objektov se morajo
prilagajati okoliškim objektom po naslednjih elementih, kadar so le-ti v
prostoru ugotovljeni kot značilnost: |
·
gradbenih linijah in gradbenih mejah; |
·
zasnovi izrabe zemljišč; |
·
tlorisni površini in višini, gradbenih linijah in gradbenih mejah; |
·
obliki arhitekturnih elementov in streh; |
·
videzu gradbenih materialov, ki so uporabljeni za strehe in fasade. |
|
82.
člen |
(pogoji za izkoriščenost parcel namenjenih gradnji glede na PNRP) |
Pri
načrtovanju objektov in posegov v prostor je za določanje velikosti
objektov in prostorskih ureditev na parceli namenjeni gradnji potrebno
upoštevati faktor izrabe, faktor zazidanosti in delež odprtih bivalnih
površin, ki so določeni za območja posameznih PNRP in so naslednji: |
|
PNRP |
|
|
|
|
oznaka |
pretežna raba |
FI / največ |
FZ / največ |
delež OBP / najmanj |
SS |
stanovanjske površine / enostanovanjske |
1,0 |
0,4 |
20% |
SS |
stanovanjske površine / večstanovanjske |
1,2 |
0,4 |
20% |
SB |
stanovanjske površine za posebne namene |
1,0 |
0,4 |
30% |
SK |
stan. površine podeželskega namena |
0,4 |
0,4 |
30% |
SP |
površine počitniških hiš |
0,6 |
0,4 |
40% |
CU |
osrednja območja centralnih dejavnosti |
1,6 |
0,6 |
- |
IP |
površine za industrijo |
2,4 |
0,8 |
- |
IK |
gospodarske cone |
2,4 |
0,8 |
- |
IG |
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
1,0 |
0,8 |
- |
BT |
površine za turizem |
1,2 |
0,6 |
- |
BC |
športni centri |
1,2 |
0,6 |
- |
A |
površine razpršene poselitve |
0,4 do 0,6 |
0,4 |
30% |
|
83.
člen |
(pogoji za enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju) |
(1) Za
velikost in oblikovanje novih samostojnih enostanovanjskih objektov, ki
so namenjeni stalnemu bivanju, je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
·
Tloris: podolgovat (razmerje stranic najmanj 1:1,2); na strmejših legah
mora biti daljša stranica vzporedna s terenskimi plastnicami; dovoljeni
so izzidki, ki pa ne smejo presegati 1/3 dolžine daljše stranice
objekta, ter ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah. |
·
Višinski gabarit: klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje oziroma
prilagojeno višinskim gabaritom na sosednjih objektih z enako
namembnostjo; pri podkletenih objektih je klet lahko vkopana v celoti
(okna opremljena s svetlobniki za zagotovitev prezračevanja in delne
osvetlitve) ali le delno vkopana (okna nad terenom); na strmejših legah
je običajno ena daljša stranica kleti v celoti vkopana v strmino. |
·
Fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata
iz funkcije objekta in se prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom;
barve na fasadah v svetlih in nevsiljivih tonih. |
·
Streha: priporočena simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30o
do 45o oziroma prilagojena streham na sosednjih objektih;
smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; dovoljena je
izvedba zaključkov streh s čopi in izvedba frčad tam, kjer je to
značilnost na strehah obstoječih sosednjih objektov; strehe nad izzidki
morajo biti oblikovane enako kot nad osnovnim delom objekta, pri tem pa
niso dovoljene stožčaste oblike streh; strešna kritina je v nižinskih
legah opečna oziroma finalno opečne barve (v primeru drugega materiala),
z barvo in materialom se mora prilagajati sosednjim obstoječim objektom,
v višinskih legah pa temno rjave, rdeče do temno sive barve
pri tem pa ni dovoljena salonitna kritina v svetlo sivi barvi. |
(2) Za
velikost in oblikovanje dozidav k samostojnim enostanovanjskim objektom,
ki so namenjeni stalnemu bivanju, je potrebno upoštevati naslednje
pogoje: |
·
prizidani del mora biti funkcionalno povezan z obstoječo hišo, lahko
tudi kot zaključena stanovanjska enota s svojim vhodom; |
·
tlorisna velikost dozidanega dela objekta se določi ob upoštevanju
razmerja med pozidano in nepozidano površino parcele namenjene gradnji
tako, skupni tloris obstoječega in zazidanega dela objekta ne presega
40% površine parcele namenjene gradnji, istočasno pa mora biti s
tlorisnim gabaritom prilagojen sosednjim objektom, ki imajo enako
namembnost; |
·
višinski gabarit je lahko le enak osnovnemu objektu ali nižji; |
·
streha: naklon in kritina usklajena s streho osnovnega objekta. |
(3) Za
velikost in oblikovanje nadzidav samostojnih enostanovanjskih objektov,
ki so namenjeni stalnemu bivanju, je potrebno upoštevati naslednje
pogoje: |
·
nadzidava je mogoča, če novi gabarit ne bo presegal višin sosednjih
najvišjih stanovanjskih objektov; |
·
v oblikovanju se mora podrejati obstoječi zazidavi. |
|
84.
člen |
(enostanovanjske stavbe na območjih PNRP z oznako SP) |
Za
velikost in oblikovanje novih enostanovanjskih stavb ter njihovih
dozidav in nadzidav na območjih, kjer je določena PNRP z oznako SP
(površine počitniških hiš), se upoštevajo določila iz prejšnjega člena s
pogojem, da je lahko zazidana površina objekta največ 42 m2. |
|
85.
člen |
(pogoji za nestanovanjske stavbe kmetijske narave) |
(1)
Gospodarski objekti za potrebe kmetijstva so lahko samostojni ali
prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem. |
(2)
Gospodarski objekti (gospodarska poslopja, hlevi, skednji, kašče,
strojne lope, in podobno) so praviloma podolgovatega tlorisa, skupna
dolžina objekta ne presega 30 m. Izjemoma lahko skupna dolžina objekta
presega 30 m v kolikor se izkaže, da je večja skupna dolžina objekta
potrebna zaradi zagotavljanja tehnoloških potreb kmetovanja. V tem
primeru je maksimalno dovoljena dolžina objekta 50 m. Objekti so lahko
enoetažni z možnostjo izvedbe izkoriščenega podstrešja, pri čemer višina
slemena ne sme presegati 12 m od najnižje točke na terenu oziroma mersko
ne sme presegati širine objekta. Objekti so lahko tudi podkleteni v
kolikor to pogojuje teren. Streha mora biti simetrična dvokapnica z
naklonom strešin 30° do 45° ter kritino v temnordeči, opečni barvi (v
nižinskih legah) ali v temno rjavi, rdeči do temno sivi barvi (v
višinskih legah). Za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena izvedba
nadstrešnic, ki morajo biti po obliki in izvedbi prilagojeni podobnim
bližnjim obstoječim objektom. |
(3) Za
velikost in oblikovanje zidanic ali vinskih kleti veljajo naslednji
pogoji: |
·
Tloris: praviloma podolgovata tlorisna zasnova z zazidano površino
največ 42 m2; za investitorje, ki jim velikost intenzivnega
nasada presega 20 arov, se velikost objekta določi po potrebi glede na
pridelavo, vendar maksimalne velikosti do 80 m2; daljša
stranica je praviloma vzporedna s terenskimi plastnicami. |
·
Višinski gabarit: klet in izkoriščeno podstrešje. |
·
Fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata
iz funkcije objekta in se prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom;
barve na fasadah v svetlih in nevsiljivih tonih. |
·
Streha: praviloma simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30o
do 45o oziroma prilagojena streham na sosednjih objektih;
smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; strešna
kritina mora biti v temnordeči, opečni barvi. |
(4)
Gnojne jame in gnojišča morajo biti vodotesna in ustrezno vzdrževana. |
(5)
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti za potrebe kmetovanja (shrambe
orodja in podobno) so praviloma v leseni izvedbi, pritlični s kapno lego
do višine največ 4 m, naklon strehe 30° do 45° oziroma kot pri sosednjih
objektih, kritina praviloma temnordeče, opečne barve (v nižinskih legah)
ali temno rjave, rdeče do temno sive barve (v višinskih legah). |
(6)
Čebelnjaki so leseni, pritlični, enoetažni, površine do 20 m2
s kapno lego do višine največ 2,6 m, naklon strehe 30° do 45° oziroma
kot pri sosednjih objektih, enako velja za kritino, ki mora biti
praviloma temnordeče, opečne barve (v nižinskih legah) ali temno rjave,
rdeče do temno sive barve (v višinskih legah). V objektu so lahko
površine panjev, čebelarska delavnica in priročna skladišča. Objekt ne
sme biti podkleten. |
(7) Za
oblikovanje kozolcev je potrebno upoštevati naslednje kulturnovarstvene
usmeritve: Tloris najznačilnejšega dvojnega kozolca (toplarja) mora biti
podolgovate oblike v razmerju stranic vsaj 1:2 (npr. Kozolec na 3 okna).
Širina toplarja mora biti od 8 do 9 m. Višina kapne lege mora biti
največ 5 m, naklon dvokapne strehe pa 40° do 45° . Kozolec je
lahko opažen le v zatrepih, med podpornimi stebri morajo biti podolžne
late. |
(8) Na kmetijskih zemljiščih se lahko načrtujejo brez spremembe namenske
rabe objekti in posegi iz 70. člena tega odloka. |
|
86.
člen |
(pogoji za druge nestanovanjske stavbe, objekte prometne
infrastrukture, industrijske gradbene komplekse in druge gradbene
inženirske komplekse) |
Pri
oblikovanju drugih nestanovanjskih stavb, objektov prometne
infrastrukture, industrijskih gradbenih kompleksov in drugih gradbenih
inženirskih kompleksov je potrebno upoštevati splošne pogoje za velikost
in oblikovanje iz 81. člena tega odloka, kadar to ni mogoče zaradi
zahtev, ki izhajajo iz funkcij objekta, pa naj se upoštevajo načela za
določanje stavbne gmote in fasadnih razmerij, na osnovi bodoče funkcije
objekta. V primeru velikih gradbenih mas je potrebno objekt členiti na
manjše gradbene mase ali ustrezno členiti fasadne elemente. |
87.
člen |
(oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoč promet) |
(1) Pri novo gradnjah ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih
objektov morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine ali garažna
mesta, pri čemer je potrebno upoštevati namembnost objekta in PIP, ki
veljajo za območje PNRP v kateri se nahaja parcela namenjena gradnji.
Parkirne površine je potrebno zagotoviti tako za stanovalce kakor tudi
za zaposlene in obiskovalce. Parkirne površine so lahko oddaljene v
radiu največ 200 m od objekta. |
(2) Površine za mirujoč promet je treba zagotoviti v okviru parcele
namenjene gradnji. Če na parceli namenjeni gradnji ni tehničnih ali
prostorskih možnosti za zagotovitev ustreznega števila parkirnih mest
(PM), je mogoče manjkajoče PM zagotoviti tudi na drugih ustreznih javnih
ali zasebnih površinah, če od objekta niso oddaljene več kot 200 m in če
je omogočena njihova trajna uporaba, kar je potrebno dokazati z vpisom
ustrezne pravice v zemljiški knjigi. V primeru skupnega parkirišča za
objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po
istočasnem parkiranju. |
(3)
Ustrezno število parkirnih mest za posamezne objekte in prostorske
ureditve je potrebno določiti v projektni dokumentaciji za objekt ali
prostorske ureditve skladno s predpisi oziroma normativi, ki urejajo to
področje. Ne glede na to, se za navedene vrste dejavnosti v objektih s
tem odlokom zahteva zagotovitev naslednjega števila PM: |
·
stanovanjski objekt: 2 PM na stanovanje; |
·
več stanovanjski objekt: 1,5 PM na stanovanje od tega polovico v kletnih
etažah; |
·
strnjena gradnja: 2 PM na stanovanje; |
·
poslovni prostori / pisarne: 1 PM na 30 m2 neto površine; |
·
poslovni prostori z obiskom strank: 1 PM na 20m2 meto
površine; |
·
gostinski lokal: 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na tekoči meter točilnega
pulta vendar najmanj 5 PM; |
·
trgovski lokal: 1 PM na 40 m2 koristne prodajne površine
vendar najmanj 2 PM od tega polovico v kletnih etažah; |
·
delavnice za servis motornih vozil: 6 PM na 1 popravljalno mesto; |
·
avto pralnice: 10 PM na eno pralno mesto; |
·
za ostale dejavnosti se število PM določi v skladu s predpisi. |
Pri
določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno
zagotoviti zahtevano število PM za invalide. |
|
88.
člen |
(ureditev okolice objektov) |
(1) Ograja naj bo praviloma iz avtohtonega materiala, oblikovana ob
upoštevanju pogojev iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost. |
(2)
Višinske razlike terena morajo biti praviloma premoščene s travnatimi
brežinami. Gradnja opornega zidu višjega od 1 m je dovoljena le zaradi
geotehničnih pogojev terena. Višje oporne zidove je treba izvesti v
kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. V primeru postavitve opornih
zidov morajo biti le-ti obdelani z naravnimi materiali in intenzivno
ozelenjeni z avtohtono vegetacijo. |
(3)
Dostopne poti in zunanje površine je potrebno oblikovati tako, da se čim
bolj prilagajajo terenu. Okolica objekta oziroma zelene površine na
parceli se lahko zasadi praviloma le z avtohtono vegetacijo.
|
(4) Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 70. člena tega odloka. |
|
89.
člen |
(pogoji za nezahtevne in enostavne objekte) |
Za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo naslednji
pogoji: |
·
upoštevajo se pogoji iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, v
kolikor niso v nasprotju z ostalimi določili tega odloka; |
·
upoštevajo se enaka merila in pogoji oblikovanja kot za novogradnje, ne
glede na to ali se gradijo kot prizidki k stanovanjskim oziroma
gospodarskim objektom ali kot samostojni objekti; gradnja nezahtevnih
objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih
stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij, kot samostojnih objektov je
dovoljena le v primerih, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno
zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb. |
|
3.1.7 Pogoji in merila za parcelacijo |
|
90.
člen |
(pogoji in merila za parcelacijo) |
(1) Pri
določanju velikosti in oblike parcel namenjenih gradnji je treba
upoštevati: |
·
namembnost, velikost in zmogljivost objekta na parceli s potrebnimi
površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovoz in dostop, parkirna
mesta, utrjene zunanje bivalne površine, zelene površine, pri čemer se
površine za otroška igrišča in ozelenjena parkirišča se ne štejejo v
zelene površine); |
·
dopustno izrabo in PIP, ki veljajo za območje namenske rabe v katerem se
nahaja parcela namenjena gradnji; |
·
krajevno značilno parcelacijo, če je to opredeljeno s posebnimi pogoji
tega odloka; |
·
zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjih objektov, vpliv bližnje
okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti. |
(2) V
primeru, da velikost razpoložljivega zemljišča ne zagotavlja normalnega
funkcioniranja objekta oziroma ni omogočeno oblikovanje parcele
namenjene gradnji ob upoštevanju vseh navedenih pogojev, gradnja objekta
ni dovoljena. |
(3) Na
stavbnih zemljiščih je delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih
parcel namenjenih gradnji možna, kadar se s parcelacijo lahko oblikuje
več parcel namenjenih gradnji. Pri taki delitvi zemljiških parcel je
potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
vse
pogoje iz prvega odstavka tega člena; |
·
v okvirnih območjih naselij, kjer je PNRP opredeljena kot SS ali CU je
najmanjša velikost novo oblikovane gradbene parcele namenjene gradnji
gradnje enodružinskih stanovanjskih hiš najmanj 500 m2 do
največ 900 m2 ; |
·
v območjih, kjer je PNRP določena kot SK ali A velikost novo oblikovane
parcele namenjene gradnji enodružinskih stanovanjskih hiš ne sme
presegati 1000 m2 ; |
·
na strmejših in reliefno zahtevnejših legah ter ob območjih gozdnih
zemljišč, kjer je težje izpolniti pogoje za odmike objekta, je lahko
velikost parcele za stanovanjski objekt tudi do enkrat večja; |
·
za namene stanovanjske gradnje večstanovanjskih objektov in strnjene
gradnje se velikost gradbene parcele določi glede na predvideno število
stanovanjskih enot ter ob upoštevanju vseh drugih določil tega odloka; |
·
za druge objekte se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju
zahtev, ki jih narekuje namembnost objekta. |
(4) V tretjem odstavku tega člena navedena določila o najmanjših
velikostih parcel namenjenih gradnji ne veljajo za že obstoječe manjše
parcele. Ne glede na določila tega člena je delitev parcel možna za
potrebe gradnje infrastrukture. |
|
3.1.8 Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
|
91.
člen |
(splošni pogoji priključevanja na GJI) |
(1) Vsi
objekti morajo biti priključeni na obstoječo oziroma na novo zgrajeno
omrežje in naprave gospodarske javne infrastrukture v skladu s pogoji
upravljavcev. Investitor je dolžan poskrbeti za opremljanje stavbnega
zemljišča z GJI pred začetkom gradnje objekta. |
(2)
Območja namenjena poselitvi, morajo biti opremljena vsaj z minimalno
GJI, ki obsega cestno prometno omrežje, kanalizacijsko omrežje s
čiščenjem, omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave
za oskrbo z električno energijo in urejeno zbiranje in odstranjevanje
komunalnih odpadkov. |
(3)
Opremljanje z GJI mora biti izvedeno na način, ki zagotavlja ustrezno
varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam
(varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje
ogroženosti, ipd.). |
|
92.
člen |
(promet) |
(1)
Novo gradnja objektov, posegi na obstoječih objektih in drugi posegi in
ureditve niso možni, če ni zagotovljen dovoz in dostop do zemljišča, na
katerem je predviden poseg. Interni dovozi in pristopi morajo biti
navezani na javno prometno omrežje praviloma s skupnim priključkom.
Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne
organizacije za upravljanje cest. |
(2)
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z
njimi ne ovira ali ogroža promet, da je zagotovljena prometna varnost in
da se ne poškoduje cesta in cestni objekti. Na javno cesto naj se
praviloma priključuje več objektov skupno. Priključki se uredijo skladno
s pogoji in ob soglasju upravljavca ceste. |
(3)
Slepo zaključene priključne ceste morajo imeti urejeno obračališče
zadostne širine za obračanje komunalnih vozil. Vsaka parcela namenjena
gradnji mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila. V
primeru ureditve dostopa preko sosednjih zemljišč mora imeti investitor
za to zagotovljeno služnost. |
(4) Za vse nove cestne povezave in obvoznice, katerih trase bodo
potekale skozi ali ob območjih stanovanj (SS, SK, SB) in centralnih
dejavnosti (CU, CD) je potrebno pridobiti strokovno mnenje inštitucije,
ki ima pooblastilo ministrstva za ocenjevanje hrupa v okolju, pri čemer
je potrebno smiselno upoštevati določila Uredbe o ocenjevanju in
urejanju hrupa v okolju. |
(5) Na cestah: RIII – odsek 701, Zreče – Loška gora pri Zrečah, Križevec
– Stranice, Zreče – Slovenske Konjice, Zreče - Gračič so evidentirani
odseki preko katerih potekajo selitve dvoživk v času razmnoževanja, zato
je potrebno v primeru rekonstrukcije teh cest oziroma pri njihovem
vzdrževanju načrtovati ustrezne rešitve in varstvene ukrepe za neoviran
prehod dvoživk na njihovi ustaljenih selitvenih poteh. |
|
93.
člen |
(oskrba s pitno vodo) |
Na
območju občine Zreče morajo biti vsi objekti priključeni na javni
vodovod pod pogoji, ki jih izda upravljavec javnega vodovodnega sistema.
Objekti na področjih, kjer dejanska priključitev ni možna ali smiselna,
je potrebno vodooskrbo urediti na drugačen ustrezen način. Pri vseh
posegih je potrebno upoštevati veljavni občinski odlok, ki ureja oskrbo
s pitno vodo. |
|
94.
člen |
(oskrba s požarno vodo) |
(1) V
skladu s predpisi je potrebno graditi in obnavljati ustrezno hidrantno
omrežje za požarno zaščito naselij. Vodovodno omrežje mora biti
dimenzionirano tako, da bo nudilo zadostno količino vode za požarno
zaščito, omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov in zagotavljalo
predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in
drevja. |
(2) Na
območjih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne
rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene
oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom, če pretoki dopuščajo
odvzem požarne vode, ob pogojih, ki jih določita skrbnik vodotoka in
pristojna občinska služba. |
|
95.
člen |
(zbiranje in odvajanje ter čiščenje odpadnih vod) |
(1) Na
območju občine Zreče morajo biti vsi objekti priključeni na javni
kanalizacijski sistem pod pogoji, ki jih izda upravljavec javnega
kanalizacijskega sistema. Objekti na področjih, kjer ni dejanske
možnosti za priključitev na javni kanalizacijski sistem, več kot 200 m
od točke priključitve je potrebno urediti malo čistilno napravo. Pri
vseh posegih je potrebno upoštevati veljavni občinski odlok, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode. |
(2) Pri
načrtovanju in gradnji malih čistilnih naprav je potrebno upoštevati
določila veljavne Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz
malih komunalnih čistilnih naprav. Komunalno odpadno vodo iz male
komunalne čistilne naprave je dovoljeno odvajati posredno v podzemno
vodo, razen na območju, ki je najožje vodovarstveno območje po
predpisih, ki urejajo vode ali ožje ali širše vodovarstveno območje, če
tako odvajanje komunalne odpadne vode prepoveduje predpis, ki ureja na
teh območjih vodovarstveni režim. Pri načrtovanju komunalnih čistilnih
naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko – hidravlično analizo
prevodnosti konkretnega vodotoka. |
(3)
Skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12) se: |
a)
odpadne vode razvrščajo kot: |
·
padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih
padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom
prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo, razen če
gre za površine iz tretje vrstice spodnje alineje; |
·
industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji,
obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku
ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi: |
·
odpadna voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti; |
·
mešanica industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno
vodo ali z obema, če gre za komunalno ali padavinsko odpadno vodo, ki
nastaja na območju iste naprave, in se pomešane odpadne vode po skupnem
iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode; |
·
odpadna voda, ki se zbira in odteka iz obratov ali naprav za predelavo,
skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov ali s funkcionalnih prometnih
površin ob teh objektih in napravah; |
·
hladilna odpadna voda. |
b)
razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode je odvajanje padavinske
odpadne vode z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih
površin objektov s prelivanjem čez njihove mejne robove ali preko
posamičnih iztokov ali preko jarkov za zbiranje in odvajanje padavinske
odpadne vode s teh površin. |
(4)
Komunalno odpadno vodo ali industrijsko odpadno vodo ali mešanico obeh
je prepovedano odvajati v greznico ali jo v njej obdelovati. Komunalno
odpadno vodo je dovoljeno zbirati v nepretočni greznici le izjemoma in
to le na območjih, kjer čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni
čistilni napravi tehnično ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja
odpadne vode v vode ali zaradi posebnih razmer, ki lahko negativno
vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave, kot so posebne
geografske razmere ali nestalno naseljene stavbe. Gradnja nepretočne
greznice se dovoli le, če iz strokovnega mnenja pooblaščenca za
izvajanje obratovalnega odpadnih vod izhaja, da čiščenje odpadnih vod v
mali komunalni čistilni napravi tehnično ni izvedljivo. Obvladovanje
greznic mora biti usklajeno z določili veljavne Uredbe o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. |
(5)
Komunalno, industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda je
prepovedano odvajati v podzemne vode, če gre za: |
a)
neposredno odvajanje ali |
b)
posredno odvajanje na: |
·
najožjih vodovarstvenih območjih, |
·
ožjih ali širših vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki
urejajo vodovarstveni režim na teh območjih, ali |
·
prispevnih območjih naravnih jezer, razen presihajočih jezer. |
(6)
Komunalno, industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda je
prepovedano odvajati v celinske površinske vode, ki: |
·
v skladu z uredbo iz odstavka (4) tega člena niso vodotoki, |
·
so kopalne vode, |
·
so referenčni odseki vodotokov, |
·
so vodotoki na vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki
urejajo vodovarstveni režim na teh območjih, |
·
so vodotoki na prispevnih območjih naravnih jezer, razen presihajočih
jezer, ali |
·
so vodotoki, katerih srednji mali pretok je manjši od dvakratnika
največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz naprave. |
(7)
Padavinsko odpadno vodo, razen padavinske odpadne vode s streh objektov,
je prepovedano odvajati čez posamične iztoke: |
·
neposredno v podzemne vode, |
·
posredno v podzemne vode na vodovarstvenih območjih, če tako določajo
predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih, |
·
neposredno v stoječe celinske površinske vode, |
·
neposredno v tekoče celinske površinske vode, ki so kopalne vode ali
vodotoki na vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki
urejajo vodovarstveni režim na teh območjih. |
(8)
Tehnološke odpadne vode morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane
stopnje. Industrija, obrtne in druge dejavnosti pri katerih v skladu z
določili s področja odpadnih voda nastajajo industrijske odpadne vode,
morajo na svojem zemljišču in na svoje stroške zagotoviti tolikšno
čiščenje industrijskih odpadnih vod, da bodo te ustrezale zahtevam za
izpust v javno kanalizacijo ali vodotok kot to predpisuje zakonodaja s
področja odpadnih voda. |
(9)
Ravnanje s padavinskimi odpadnimi vodami mora biti uskladiti z določili
veljavne Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v
vode in javno kanalizacijo (omejitve v zvezi s ponikanjem, zahteve v
zvezi s čiščenjem). Odvajanje padavinskih voda se uredi na tak način, da
bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih
površin. |
(10)
Ravnanje s padavinskimi odpadnimi vodami iz javnih cest mora biti
usklajeno z določili veljavne Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju
padavinske vode z javnih cest. |
(11)
Gnojišča pri kmečkih gospodarskih poslopjih morajo biti grajena po
določilih Strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni
list SRS, št. 10/85 in RS, št. 67/02 in nasl.). |
|
96.
člen |
(oskrba z energijo, vključno z usmeritvami iz LEK) |
(1)
Priključitev novih objektov na električno omrežje je dovoljena le v
skladu s pogoji upravljavca. |
(2) Pri
izgradnji večjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oziroma
industrijskih objektov za katere se predvideva večja priključna moč je
potrebno pri pristojnem upravljavcu naročiti raziskavo o možnosti
napajanja z električno energijo. Prav tako morajo načrtovalci OPPN
pridobiti natančne podatke o poteku elektroenergetskih vodov in lokacije
posameznih elektroenergetskih objektov ter jih vrisati v grafične
priloge obdelave. Vsi investitorji morajo za vsako novo priključitev ali
povečanje priključne moči pridobiti soglasje pristojnega upravljavca.
|
(3)
Izgradnjo priključkov na plinovodno omrežje lahko izvaja le sistemski
operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina ali od njega
pooblaščene institucije. Plinomeri se postavijo na mesto in na način, ki
ga določi predstavnik distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Mesto
postavitve plinomerov mora biti lahko dostopno za odčitavanje in nadzor.
Plinovodno omrežje, plinske priključke in plinske inštalacije v
posameznih novih objektih je potrebno projektno obdelati v skladu s
tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina je
pred gradnjo treba pisno obvestiti za zakoličbo plinovodnega omrežja,
prav tako je k prostorskim aktom potrebno pridobiti mnenje. Pri posegih
na plinovodno cevjo je potreben stalen nadzor s strani sistemskega
operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. |
|
97.
člen |
(odpadki) |
(1)
Poslovni objekti, industrija, ustanove so dolžni na svojem zemljišču na
svoje stroške urediti ustrezno dimenzionirane ekološke otoke za zbiranje
in odvoz odpadkov, vključno z nabavo posod za odpadke. Ureditev
ekološkega otoka mora zadostiti določilom veljavnega občinskega odloka
za odpadke in omogočiti ločeno zbiranje odpadkov ter ustrezati vsem
sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito
proti vetru. Ekološki otok mora imeti stalno zagotovljen dostop
tovornemu smetarskemu vozilu. |
(2)
Investitorji stanovanjskih objektov do dolžni na svojem zemljišču v
neposredni bližini prometnice zagotoviti prostor minimalne površine 2 x
1 m za namestitev posod za ločeno zbranih in preostanek mešanih
komunalnih odpadkov. V stanovanjskih soseskah je potrebno zagotoviti
zbiralnice za zbiranje ločenih frakcij odpadkov. |
|
3.1.9 Varstvo kulturne dediščine |
|
98.
člen |
(splošni pogoji) |
(1) V
nadaljevanju so zapisani splošni varstveni pogoji, usmeritve in
priporočila, ki veljajo za enote kulturne dediščine v vseh EUP. Navedba
enot kulturne dediščine, ki ležijo znotraj posamezne EUP, z morebitnimi
posebnostmi glede pogojev, usmeritev in priporočil, je navedena za vsako
EUP posebej v naslednjih členih: |
·
za EUP UN1 v 137. členu tega odloka; |
·
za EUP VP3, VP4 in VP11 v 155. členu tega odloka; |
·
za EUP AP5 in AP6 v 165. členu tega odloka; |
·
za EUP OP7, OP8 in OP9 v 176. členu tega odloka; |
(2) Za posege v registrirano kulturno dediščino, kulturne spomenike in v
vplivna območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov
je treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo
kulturne dediščine. Soglasje oziroma pogoje pristojnega organa je
potrebno pridobiti tudi za arheološke raziskave, odstranitve arheološke
ostaline in za raziskave in odstranitev dediščine. |
(3) Na območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in
prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali
zvišanju njene vrednosti, dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem
(in situ). |
(4) Na območju varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine je
dopustno le vzdrževanje objektov, rekonstrukcije zgradb, pri čemer se
prostornina ne sme povečati oziroma se lahko poveča do 10%, če sprememba
velikosti ne prizadene varovanih elementov stavbe in s tem soglaša
pristojna služba. |
(5) Gradnja novih objektov, dozidave, nadzidave obstoječih objektov
varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine je dopustna le
izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali ni možno
zagotoviti druge rešitve, pri čemer je poseg skladen z varstvenimi
režimi, ki veljajo za ta objekt ali območje in s tem soglaša pristojen
Zavod za varstvo kulturne dediščine. |
(6) Odstranitve objektov ali delov objekta, ki so kulturna dediščina ali
kulturni spomenik, so dopustne pod pogoji, ki jih določajo predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. V ta namen mora biti predhodno
pridobljeno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
(7) Na območju varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine so
dopustne naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov: |
·
drvarnica; podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev, dvokapna
straha z naklonom 40 do 45 stopinj, v strukturi in barvi, ki prevladuje
v prostoru; |
·
garaža; |
·
lopa; možna le, če to dopušča zasnova domačije oz. hiše z vrtom,
potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti
mora lesena; |
·
nadstrešek; možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega
prostora; |
·
rezervoar; potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v
prostor, načeloma naj bo omejen z neizstopajočo živo mejo; |
·
uta oziroma senčnica; potrebna je predhodna preveritev nemoteče
vključitve v prostor, biti mora lesena; |
·
ograja; ni prisotna v naselbinski dediščini, izjemoma v obliki kot jo
kaže morfološka enota, v ostalih območjih dediščine naj bo iz lesa, kjer
vidno ne izstopa je možna žična, ki je lahko obrasla z živo mejo.
Živa meja mora biti zasajena iz avtohtonih rastlinskih vrst. Sajenje
tujerodnih vrst (npr. klekov in pacipres) ni sprejemljivo. |
(8) Na območju varovanem po predpisih s področja kulturne dediščine niso
dopustni objekti za skladiščenje, bazen, steklenjak in rastlinjak.
Agrarne operacije se dopuščajo v skladu z veljavno zakonodajo. |
(9) Oblikovanje objektov na območju varovanem po predpisih s področja
kulturne dediščine mora slediti značilnostim prostora in obstoječe
grajene strukture, ki je prepoznana kot varovana vrednota območja.
Oblikovanje naj sledi zahtevam: |
·
tlorisni in višinski gabariti; praviloma pritlične hiše z izkoriščenim
podstrešjem, izrazito podolžnega pravokotnega tlorisa, |
·
balkoni na vedutno izpostavljenih legah niso dopustni (izjemoma samo pri
tipu vile ali pomembnejše trške stavbe s tradicionalnim gankom), |
·
elementi na fasadi so načeloma osno simetrično razporejeni (okenske
odprtine), fasada v zglajenem ometu, svetle, zemeljske oziroma naknadno
določene barve, |
·
strehe; simetrične dvokapnice z nakloni od 40 do 45 stopinj, sleme
vzporedno z daljšo stranico in prilagojeno smeri sosednjih objektov,
frčade osno prilagojene, krite z dvokapno strešico in zidcem, kritina v
strukturi in barvi, ki prevladujeta v prostoru, |
·
prepovedani so dodatki na pročeljih (več kotni izzidki, stolpiči,
fasadni pomoli) in na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi
različnimi nakloni, slemeni in kritinami), |
·
značilna gradiva in regionalne posebnosti – uporaba lesa, kamna, opeke,
itd., |
·
zasnova izrabe funkcionalnega zemljišča naj bo v skladu s sosednjimi
parcelami. |
(10) Na območjih, ki se varujejo po predpisih kulturne dediščine, kjer
se varuje prostorski kontekst dediščine ali spomenika (vplivna območja)
se agrarne operacije dopuščajo v skladu z veljavno zakonodajo. |
(11) V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki
veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo
dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni
režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni
v členih od 98.
do 108. tega odloka. |
|
99.
člen |
(kulturni spomeniki) |
(1) Na
razglašenih kulturnih in zgodovinskih spomenikih ter v njihovih
varovanih območjih so dovoljeni le posegi in razvojne usmeritve, ki ne
nasprotujejo spomeniškim lastnostim in ki so v skladu z varstvenimi
režimi. Kakršnikoli posegi na zavarovanih objektih in njihovih območjih
so možni le s soglasjem in na osnovi konservatorskih smernic pristojnega
zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Celje.
Postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije s
pomočjo sončne energije na območjih in objektih, ki so razglašeni za
kulturni spomenik ni dopustna. |
(2) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne
elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del
projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in
izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
|
100.
člen |
(registrirana kulturna dediščina) |
Za
registrirano kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, niso dovoljeni. |
Postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije s
pomočjo sončne energije na območjih in objektih, ki so varovani kot
registrirana kulturna dediščina je dopustna izjemoma, če njihova
postavitev ali vgradnja ne prizadene njihovih varovanih vrednot.
Umestitev je treba uskladiti s pristojno službo za varstvo kulturne
dediščine v postopku pridobivanja kulturnovarstvenih pogojev in
soglasja, praviloma s prostorsko in tehnično preveritvijo rešitev. |
|
101.
člen |
(registrirana stavbna dediščina) |
(1) Pri
registrirani stavbni dediščini se ohranjajo varovane vrednote tlorisne
in višinske zasnove (gabariti), gradivo (gradbeni material) in
konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in
fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad,
fasadni detajli), funkcionalna zasnova notranjosti objektov in
pripadajočega zunanjega prostora, komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko
izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), celovitost
dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim
stavbne dediščine) in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami. |
(2) Pri
posegih v poti in ceste ni dopustno višanje nivoja terena v odnosu do
stavbne dediščine. Nedopustna je izvedba plinskih, elektro in ostalih
omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah (možna izvedba v hodniku ali
talna izvedba), samostoječih in vidnih infrastrukturnih omaric ob enotah
ali v območju dediščine, izvedba satelitskih anten in klimatskih naprav
na vidnih mestih. |
(3) Za
vsa obnovitvena dela na enotah nepremične kulturne dediščine je potrebno
najprej narediti arhitekturni posnetek obstoječega stanja v merilu 1:50,
ki služi kot podlaga za pripravo idejnega načrta in vsebuje vse tlorise,
dva prereza, vse fasade, detajle. |
(4)
Rekonstrukcije so dopustne ob obnovah in sanacijah stavb. |
|
102.
člen |
(registrirana naselbinska dediščina) |
(1) Pri
naselbinski registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane
vrednote naselbinske zasnove (parcelacija, komunikacijska mreža,
razporeditev odprtih prostorov naselja), odnosi med posameznimi stavbami
ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov,
razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije,
značilne funkcionalne celote), prostorsko pomembnejše naravne prvine
znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), prepoznavna lega v prostoru
oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), naravne in
druge meje rasti ter robovi naselja, podoba naselja v prostoru (stavbne
mase, gabariti, oblike strešin, kritina), odnosi med naseljem in okolico
(vedute na naselje in pogledi iz njega), stavbno tkivo (prevladujoč stavbni
tip, javna oprema, ulične fasade itd.) in zemeljske plasti z morebitnimi
arheološkimi ostalinami.
Pri registrirani naselbinski dediščini se ohranjajo poleg stavb tudi
drugi členi naselja; sadovnjaki, vrtovi, drevoredi, pomembnejša drevesa,
vse oblike in vrste tradicionalnih ograj, kamniti oporni zidovi.
Združevanje naselij med sabo ni dopustno. V historičnih jedrih naselij
so dopustne dopolnilne gradnje in nadomestne gradnje na isti lokaciji. |
(2) V območjih naselbinske kulturne dediščine in v arheoloških območjih
ima prednost nadzemna izvedba infrastrukturnih vodov. V primeru, da
nadzemna izvedba iz tehničnega vidika ni mogoča, so posegi možni šele po
izvedbi predhodnih arheoloških raziskav. Vsi posegi v zemeljske plasti
morajo biti tlorisno in globinsko minimalizirani. Umeščanje sanitarnih
otokov v neposredni bližini, pred ali ob enotah dediščine ni dopustno. |
|
103.
člen |
(kulturna krajina) |
Pri registrirani kulturni krajini se ohranjajo varovane vrednote, kot
so: krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in
grajene ali oblikovane sestavine); značilna obstoječa parcelna
struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z
obrežno vegetacijo, osamela drevesa); tradicionalna raba zemljišč
(sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), tipologija krajinskih
sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja,
zidanice);odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in
stavbo oziroma naseljem; preoblikovanost reliefa in spremljajoči
objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi
in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
104.
člen |
(vplivno območje kulturne dediščine) |
(1) V
vplivnih območjih kulturne dediščine se ohranja prostorska integriteta,
pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in
posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali
materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki
spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine. |
(2) Vsi
posegi v vplivnem območju morajo biti podrejeni ohranjanju vloge
dediščine v širšem področju. V vplivnih območjih je ob posegih potrebno
upoštevati naslednje pogoje: |
·
ohranja se značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in
morfologijo; |
·
ohranja se kvalitetne poglede na prostorske dominante; |
·
ohranja se večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih
površin; |
·
poleg kulturne dediščine se upoštevajo tudi druge kakovostne starejše
gradnje ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine; |
·
izvajanje dejavnosti se usmerjajo tako, da ustvarjajo ali ohranjajo
kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko
ter časovno kontinuiteto; |
·
pospešuje se izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot
kulturne krajine ter se omejuje tiste, ki jih načenjajo; |
·
dejavnosti je potrebno usmerjati tako, da ne povzročijo degradacije ali
uničenja površinskih vodotokov; |
·
preprečujejo se spremembe vodnega režima na pretežno ohranjenih
vodotokih; |
·
pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev terena ni dopustno
nasipavati; |
·
pred načrtovanjem in izvajanjem posegov v vplivnem območju je obvezna
pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega mnenja
ZVKDS OE Celje. |
|
105.
člen |
(registrirana arheološka najdišča) |
(1) Za
območje registriranega arheološkega najdišča velja, da ni dovoljeno
posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Varujejo se pred posegi, ki bi jih lahko poškodovali ali spremenili
njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je odkopavati in
zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska
zemljišča, graditi gozdne vleke, poglabljati dna vodotokov in jezer,
ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, gospodarsko izkoriščati
rudnine oziroma kamnine postavljati ali graditi trajne ali začasne
objekte, vključno z nadzemnimi in podzemnimi GJI ter nosilce reklam ali
drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in
prezentacijo arheološkega najdišča. |
(2)
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij ter v prostor robnih delov najdišč ob hkratni
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
·
če ni možno najti drugih rešitev in |
·
če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav, ki jih
opredeli pristojen Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
(3) Za posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele, za
katere ZVKDS na podlagi poznavanja obsega in vsebine najdišča oceni, da
je predhodna arheološka raziskava, s katero se dediščino pred posegi v
prostor ali pred graditvijo nadzorovano odstrani, možna, je poseg v
najdišče dopusten v fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v
prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, je potrebno
izvesti predhodne arheološke raziskave in rezultate upoštevati pri vseh
nadaljnjih aktivnostih. |
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke
raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča
opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
|
Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega
spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine,
naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred
pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih
predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških
raziskav določi pristojna javna služba. |
106.
člen |
(arheološke ostaline) |
(1) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja režim, ki najditelja / lastnika
zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in
o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije. |
(2)
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo
kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo
izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
(3) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo. V primeru odkritja
arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja,
lahko Zavod za varstvo kulturne dediščine to zemljišče z izdajo odločbe
določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave
arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga
raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. |
|
107. člen |
(memorialna dediščina) |
Pri registrirani memorialni dediščini se ohranjajo varovane vrednote,
kot so: avtentičnost lokacije, materialna substanca in fizična pojavnost
objekta ali drugih nepremičnin, vsebinski in prostorski kontekst območja
z okolico ter vedute. |
|
108. člen |
(druga dediščina) |
Pri drugi dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so: materialna
substanca, ki je še ohranjena, lokacija in prostorska pojavnost,
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
|
3.1.10 Ohranjanje narave |
|
109.
člen |
(splošni pogoji) |
(1) V
nadaljevanju so zapisani splošni varstveni pogoji, usmeritve in
priporočila, ki veljajo na zavarovanih območjih, na območjih naravnih
vrednot in biotske raznovrstnosti v vseh EUP. Navedba zavarovanih
območij, območij naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, ki ležijo
znotraj posamezne EUP, z morebitnimi posebnostmi glede pogojev,
usmeritev in priporočil, je navedena za vsako EUP posebej v naslednjih
členih: |
·
za EUP UN1 v 138. členu tega odloka; |
·
za EUP RO2 v 146., 147. in 148. členu tega odloka; |
·
za EUP VP3, VP4 in VP11 v 156. členu tega odloka; |
·
za EUP AP5 in AP6 v 166. členu tega odloka; |
·
za EUP OP7, OP8 in OP9 v 177. členu tega odloka; |
(2)
Posege in dejavnosti, ki imajo na podlagi predpisov s področja
ohranjanja narave poseben status je potrebno načrtovati in izvajati
tako, da bo zagotovljeno njihovo celostno ohranjanje. |
(3) Za naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda
pristojno ministrstvo za varstvo narave, je potrebno zaprositi v primeru
izvajanja del ali posega v naravo na območju, ki ima na podlagi
predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, in sicer: |
·
območja Natura 2000 – posebna varstvena območja in potencialna posebna
varstvena
območja, določena z Uredbo o posebnih varstvenih območjih; |
·
zavarovana območja, določena z akti o zavarovanjih; |
·
območja naravnih vrednot državnega ali lokalnega pomena. |
|
110.
člen |
(odprta kmetijska zemljišča) |
(1) Na
zaraščajočih kmetijskih zemljiščih se vzpodbuja raba teh zemljišč na
način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in biotske
raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč, na ekološko
pomembnih območjih in območjih Natura 2000. |
(2) Na
večjih kmetijskih površinah se ohranjajo omejki, živice in gozdni otoki
ter travniški sadovnjaki. |
(3) Melioracije se izvaja le na kmetijskih zemljiščih, kjer je
zagotovljeno ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske
raznovrstnosti. |
(4) V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij
zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati
omilitvene ali izravnalne ukrepe. |
(5) Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč za pašo živine v odprti
krajini na območjih ohranjanja narave se ne izvaja oz. se izvaja na
način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so
zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za
gojenje tujerodnih prostoživečih vrst. |
|
111.
člen |
(umeščanje in gradnja objektov) |
(1)
Potrebno je ohranjati travniške sadovnjake, skupine in posamezna drevesa
v agrarni in urbani krajini ter omejke in grmišča. |
(2)
Gradnja objektov se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega
drevesa od obstoječega gozdnega roba ali obvodne drevnine. |
(3)
Enostavne in nezahtevne objekte, ki so izjemoma dopustni na zemljiščih,
ki niso zazidljiva, naj se postavlja izven območij naravnih vrednot,
območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst
in habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju. |
(4)
Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč v odprti krajini na območju
ohranjanja narave ni dovoljeno, oziroma se izvaja na način, da je mogoč
prehod prostoživečih vrst. Prav tako na teh območjih ni dovoljeno
postavljanje obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst. |
(5) Pri
posegih za premoščanje višinskih razlik ni dovoljena gradnja betonskih
škarp in opornih zidov. Premostitve naj se izvedejo v obliki
zatravljenih zemeljskih brežin, ki naj bodo zasajene z avtohtonimi
vrstami trav, vzpenjavk, grmovnic in drevja. |
(6) Za
zasaditev okolice objektov v območjih ohranjanja narave naj se uporabijo
avtohtone, rasističnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste.
Tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša. |
|
112.
člen |
(vodotoki in obvodna zemljišča) |
(1) Na območju voda in obvodnih zemljiščih naj se zagotavlja varstvo
naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(2) Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja,
kadar pa je to potrebno, naj se zagotovi ustrezna nadomestitev teh
zemljišč. |
(3) Vodna infrastruktura naj se načrtuje tako, da se omogoča delovanje
naravnih procesov na vodah in ob njih. |
(4) Urejanje vodotokov naj upošteva naravno dinamiko porečja, ter se
izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev
naravne rečne dinamike. Ob vodotokih naj se ohranja ali ponovno
vzpostavi zveznost obrežne vegetacije. |
(5) Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega
hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile
uničene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost
sanacije z zadrževalnikom visokih voda na poplavnih površinah ob
vodotoku. |
(6) Ob vodotokih se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija ter se
izvajajo ukrepi za preprečevanje širitve avtohtonih (invazivnih)
rastlinskih vrst. |
(7)Ob vodotokih naj se ohranja zveznost obrežne vegetacije. |
(8) Odvzem vode iz vodotokov za namakanje kmetijskih površin,
ribogojstvo in delovanje obnovljenih ali prenovljenih starih objektov,
ki so vezani na vodo mora zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in
obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za
zajezitvijo oziroma odvzemom vode. |
(9) Raba vode se izvaja le ob zagotavljanju ohranjanja lastnosti zaradi
katerih so vodotoki opredeljeni za naravne vrednote ter ekološko
sprejemljivega pretoka v strugi in pretoka, ki bo omogočal naravno
hidrodinamiko vodotokov. |
(10) Male hidroelektrarne se načrtuje ob zagotavljanju pogojev za
ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološke povezanosti
habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode, pri čemer se
predhodno ugotovi stanje habitatov ter ogroženih vrst. |
|
113.
člen |
(GJI v območjih varovanja narave) |
(1) Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne
infrastrukture naj ne povečuje drobljenja ekosistemov in naj zagotavlja
ustrezne prehode za prostoživeče vrste. |
(2) Prečkanje vodov GJI preko vodotokov, ki imajo status naravne
vrednote, naj se izvede z vrtanjem pod strugo ter na način, ki ne bo
zahteval izvedbo posebnih zaščitnih ukrepov za zavarovanje struge
vodotoka, kot je npr. betoniranje, kamnomet. |
(3) Pri gradnji mostov in cest na območju vodotokov, ki imajo status
varovanja s področja varstva narave, naj se upoštevajo pogoji, usmeritve
in priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in pogojev za ohranitev
habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih
habitatnih tipov vezanih na vodno okolje. |
(4) Umeščanje infrastrukturnih vodov in objektov v prostor se na
območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti načrtuje
tako, da se zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti. Vodi naj se
praviloma izvajajo podzemno. Umeščanje naj se izvede na način, da ob
izkopu jarka ne bo prišlo do poškodovanja koreninskega sistema dreves.
Objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi, naj se izogibajo vidno
izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam. |
(5) Zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s
tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst naj se
osvetljevanje območij načrtuje tako, da bo svetloba časovno omejena in
prostorsko usmerjena proti tlom. Osvetljevanje naj se izvede s
svetilnimi telesi, ki so v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07 in
nasl.). |
|
114.
člen |
(označevanje) |
Označevanje naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti naj se
izvaja skladno z določili Pravilnika o označevanju zavarovanih območij
naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 117/02, 53/05 in nasl.). |
|
3.1.11 Varstvo okolja in naravnih dobrin |
|
115.
člen |
(okolje) |
(1)
Gradnje in posegi v prostor v vseh EUP so možne, če v okolju ne
povzročajo večjih motenj kot so dovoljene s predpisi. Pri gradnjah je
potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja. |
(2)
Gradnja objektov, rekonstrukcije, vzdrževalna dela in spremembe
namembnosti so možne, če dejavnost ne bo imela negativnih vplivov na
okolje in na obstoječo prevladujočo rabo oziroma dejavnost ter objekte,
ki se že nahajajo v okolici predvidenega objekta. |
(3)
Širitev posamezne obstoječe dejavnosti, ki ima prekomerne vplive na
okolje, je pogojena s sanacijo negativnih vplivov na okolje, ki jih
povzroča posamezna dejavnost. |
|
116.
člen |
(dodatno dovoljene dejavnosti) |
V
območjih in enotah urejanja, kje je določena kot prevladujoča namenska
raba oziroma dejavnost z oznako SS (območja za stanovanja), je poleg
upoštevanja vseh drugih določil tega odloka pri uvajanju novih, dodatno
dovoljenih rab oziroma dejavnosti, potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
·
dovoljen je obseg dejavnosti do vključno 3 zaposlenih; |
·
zaradi dejavnosti se lahko uredi najmanj pet parkirnih mest za osebna
vozila, brez manipulacijskih in parkirnih površin za tovorna vozila ali
gradbene stroje; |
·
delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne moti
stanovanjskega okolja. |
|
117.
člen |
(vodovarstvena območja) |
(1) Vodovarstvena območja so določena z
namenom, da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je
namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi
vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost
vrednost ali njeno količino. Pri načrtovanju na vodovarstvenih območjih
je potrebno dosledno upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev
vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06) ter omejitve
in pogoje iz veljavnega predpisa.
Za vse posege na
vodovarstvena območja je potrebno pridobiti vodno soglasje. |
(2) Za
varovanje vodnih virov je potrebno upoštevati poleg drugih predpisov, ki
urejajo vodno gospodarstvo, tudi naslednje pogoje: |
·
posegi v območje širšega varstvenega pasu vodnega vira pitne vode so
mogoči ob upoštevanju pogojev iz predhodnega soglasja upravljavca
oziroma skrbnika vodnih virov pitne vode v občini; |
·
v proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni
tehnološki postopki, katerih morebitne škodljive vplive v okolje
(prekomerni hrup, onesnaževanje zraka, površinskih voda in podtalnice
ter odvodnjavanje tekočih in trdnih odpadkov) je možno z ustreznimi
ukrepi preprečiti, kar je potrebno prikazati v investicijskem elaboratu
in zagotoviti s projektno dokumentacijo in samo izvedbo objekta; |
·
za vse posege v varstvene pasove daje pogoje in soglasja upravljavec in
skrbnik vodnih virov za oskrbo s pitno vodo, |
(3)
Varujejo se tudi vsi vodni viri z manjšo izdatnostjo (zajeti in
nezajeti), ki nimajo določenega varstvenega pasu. Obstoječe hišne
vodnjake je potrebno ohranjati in vzdrževati. |
|
118.
člen |
(varstvo tal, podtalja in plodne zemlje) |
(1) Pri gradnjah je potrebno zavarovati
plodno zemljo pred uničenjem. Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred
gradnjo objektov, izvedbo prometnih površin in pred drugimi ureditvami,
je potrebno prvenstveno uporabiti za izboljšanje kmetijskih zemljišč. |
(2) Vse
samostojne garaže, garaže v objektih in vsa parkirišča izven objektov
morajo biti opremljena z lovilci olj. Odvajanja padavinskih voda z
urejenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu z 92. členom
ZV-1, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok
padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno
predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odtoke
(zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). |
(3) Vsi objekti morajo imeti zagotovljen odvod padavinskih vod tako, da
odvodnjavanje ne povzroča škode na sosednjih zemljiščih in napravah.
Padavinske vode iz območij poselitve (streh objektov, cest, parkirišč in
drugih utrjenih površin zunanjih ureditev) je treba, če ni možnosti
priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri čemer
morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin. Če ponikanje na terenu ni možno, kar je potrebno
računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok,
če tega ni, pa razpršeno po terenu. |
(4) Odvajanje padavinskih voda z okvirnih območij naselij mora biti
načrtovana in izvedena v
skladu s 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) tako, da
bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih
površin, kar pomeni, da je potrebno
predvideti zadrževanje padavinskih voda pred končnim iztokom v
kanalizacijo oziroma površinske odvodnike (na primer z zatravitvijo ob
objektih, s travnimi ploščami ali tlakovci na parkiriščih in
pohodnih površinah zunanjih ureditev, z zadrževalnimi bazeni, suhimi
zadrževalniki in podobno). |
(5)
Ureditev odvodnje na hribovitih terenih mora biti načrtovana tako, da
bodo padavinske vode speljane izven plazovitih in erozijsko ogroženih
območij; v primeru, da to ni mogoče, mora biti odvodnja po erozijsko
nestabilni ali plazoviti, ogroženi, brežini načrtovana in izvedena s
kanaletami ali drugače utrjenimi muldami. |
(6) Na
območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti
izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v
podtalnico ali v kanalizacijo. |
|
119.
člen |
(krajina) |
(1) Pri
gospodarjenju s prostorom (kmetijska proizvodnja in gospodarstvo,
prenova, obnova, novogradnja, vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva,
agro in hidromelioracije, vzdrževanje obrežij in drugega vaškega
zelenja), je potrebno upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin: |
·
ohranjanje krajinskih vzorcev naravnih prvin in njihovih površinskih in
volumenskih razmerij ter fiziografske in ekološke strukture krajine
(predvsem mikro vegetacijski elementi in specifične biocenoze),
ohranjanje krajinsko-oblikovne strukture rabe prostora (razmerja
kmetijske rabe, naselij in gozda) ter zaščita gozdnega roba; |
·
dovoljene so vse vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov,
preprečevanje erozije in drugo), s pogojem, da so pridobljeni projektni
pogoji dajalcev soglasij. |
(2) Vsi posegi v prostor morajo biti izvedeni v obliki in na način, ki
sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi, ter upošteva naravne
značilnosti prostora (materiali, vegetacija, neformalna zasnova
zasaditve, značilne smeri in oblike pri regulacijah in melioracijah). |
(3) Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 70. člena tega odloka. |
|
3.1.12 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
120.
člen |
(poplavno ogrožena območja) |
(1) Poplavno ogrožena območja so vodna,
priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov
začasno prelije
izven vodnega zemljišča. Poplavno ogrožena območja v občini se nahajajo
ob reki Dravinji in Tesnici. Na teh območjih je potrebno zagotoviti
varne življenjske razmere, ki ne ogrožajo človekovega življenja ali
njegove materialne dobrine. Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno,
razen v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta odlok in predpisi s
področja urejanja voda. |
(2) Za del poplavno ogroženih območij so na osnovi strokovne študije
(Hidrološko hidravlična študija, št. 151/2013, datum julij 2013 -
dopolnitev avgust 2013, izdelal GBH Maribor) določeni razredi poplavne
nevarnosti. Ta območja se nahajajo v naslednjih območij MOEUP: UN1/024,
UN1/064, UN1/065, UN1/072, UN1/074, UN1/076, UN1/077, UN1/080, UN1/081,
UN1/082, UN1/084, UN1/086 in UN1/103. |
(3)
Za del poplavnih
območij so na osnovi strokovne študije (Poslovni objekt Fijavž -
platneni šotor, št. 12/05-DOP, Matija Bogdan Marinček s.p., Celje, april
2009) določeni razredi poplavne nevarnosti. Ta območja se nahajajo v EUP
OP7/016. |
(4) Za preostala poplavna območja, kjer razredi poplavne nevarnosti niso
določeni, sta privzeti opozorilna karta poplav in poplavnih dogodkov
(ARSO) in se nahajajo v naslednjih območjih EUP: UN1, OP8, OP7 in AP5. |
(5) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu
s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je
sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav oz prikaz
poplavnih dogodkov. |
(6) Izvajanje dejavnosti v poplavno ogroženih območjih se vrši glede na
razred nevarnosti. Pogoji in omejitve za izvajanje dejavnosti, ki imajo
lahko vpliv na doseganje okoljskih ciljev v povezavi z ogroženostjo
zaradi poplav in z njimi povezane erozije, so določeni v skladu z
veljavnimi predpisi s teh področij. |
(7) Za predviden poseg v poplavno ogroženo območje, mora investitor, v
postopku pridobivanja gradbenega
dovoljenja, s strokovnimi podlagami dokazati, da je možno območje
urediti tako, da bo poplavna varnost objekta zagotovljena in da poseg v
prostor ne bo povečal poplavne ogroženosti območja. |
(8) Za posege v vplivnem območju vodotokov in hudourniških strug ter za
vse posege v zaledne površine zbirnih območij vodotokov oziroma posege,
ki bi lahko vplivali na vode ali vodni režim, je potrebno predhodno
upoštevati zahtevane pogoje oziroma predpise s področja urejanja voda
ter pridobiti vodno soglasje. |
(9) Na poplavno ogroženih območjih je pri posegih v prostor potrebno
upoštevati naslednje pogoje: |
a) Posegi so dopustni le na podlagi vodnega soglasja. |
b) Poplavne površine se ohrani kot retencijska območja, kjer se bo
voda ob večjih neurjih začasno razlila in bo s tem zmanjšana nevarnost
poplavljanja naseljenih območij. Zagotoviti je potrebno omejeno
gospodarjenje s prostorom ter ekstenzivno kmetijsko proizvodnjo na
travnikih in pašnikih. |
c) Vsi objekti (mostovi, prepusti), ki bodo prečkali vodotoke morajo
imeti elemente za varen pretok pričakovanih visokih voda in morajo biti
dimenzionirani v skladu z vodnim soglasjem. |
d) Za odvod meteornih voda s prometnih površin naj cevni prepusti ne
bodo premera manjšega od 0,5 m, vode iztokov pa naj se v načelu izlivajo
v ustaljene jarke. Iztoki morajo biti oblikovani tako, da ne
koncentrirajo iztočnih voda temveč da jih razpršijo. |
e) Na mestih, kjer je pričakovana večja koncentracija hudournih voda,
naj bodo cevni prepusti preko hudourniških strug izvedeni brez vpadnih
jaškov, vtoki pa oblikovani v obliki drče. Pri večji prodonosnosti je
potrebno izvesti ustrezne usedalnike naplavin. |
f) Nivelete in tlorisne rešitve mostov in prepustov morajo biti
usklajene z navezavo hudourniških strug s tokom in proti toku. |
g) Pri projektiranju komunalnih vodov je potrebno upoštevati
predpisane horizontalne in vertikalne medsebojne odmike. Vsi objekti in
trase vodov morajo biti odmaknjene od vrha neurejene brežine struge: |
·
vodotoka 1. reda v naselju vsaj 15 m, zunaj naselja pa vsaj 40 m; |
·
pri vseh ostalih vodotokih vsaj 5 m, v konkavah pa vsaj 10 m. |
·
Pri prečkanju vodov (kablovodov, cevovodov) preko neurejenih
hudourniških strug je potrebno vode položiti tako, da je teme vodov
položeno najmanj 1,5 m pod obstoječo niveleto struge, zavarovani pa
morajo biti tako, da jih hudourne vode ne morejo odkriti ali
poškodovati. Po položitvi je potrebno v strugi vzpostaviti najmanj
prvotno stanje ter zaščititi z gradnjo načete brežine struge (kamnita
obloga, kamnomet, zatravitev, zasaditev). Za posamezno prečkanje
vodotoka je potrebno pridobiti pogoje in vodno soglasje pristojnega
organa za vode. |
h) V pasovih ob vodotokih, ki jih določajo odmiki navedeni v alineji
f), ni dovoljeno postavljati nobenih začasnih objektov ali deponirati
materiala. Navedeni pasovi morajo biti stalno prehodni za vzdrževanje
vodotoka. |
i) Zasipavanje strug s kakršnimkoli materialom ni dovoljeno. |
(10) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso
bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in
stanje voda. |
(11) Na poplavno ogroženih območjih, kjer so določeni razredi poplavne
nevarnosti, je načrtovana izvedba ukrepov za zmanjšanje poplavne
nevarnosti: poglobitev in razširitev struge reke Dravinje (med profiloma
P7 in P18); nadvišanje platoja na levem bregu Dravinje (med profiloma P7
in P9). |
(12) Na poplavno
ogroženih območjih, kjer so določeni razredi poplavne nevarnosti in ki
so navedena v drugem odstavku tega člena, so dovoljene le dejavnosti in
posegi, ki jih dovoljujejo veljavni predpisi s tega področja, ob pogoju,
da so omilitveni ukrepi izvedeni pred načrtovanim posegom. Novogradnje
in posegi na poplavno ogroženih območjih, kjer so določeni razredi
poplavne nevarnosti, so dovoljene šele po izvedbi ukrepov za zmanjšanje
poplavne nevarnosti, ki so navedeni v desetem odstavku tega člena. |
(13) Na poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in
dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih
določajo ti predpisi. |
(14) Na kmetijskih zemljiščih so dopustni objekti in posegi iz 70. člena
tega odloka. |
|
121. člen |
(erozijska območja) |
(1) Erozijska območja so zemljišča, ki so stalno ali občasno
pod vplivom površinske, globinske in bočne erozijske vode. Na teh
območjih je prepovedano: |
·
poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov; |
·
ogoljevanje površin; |
·
krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije; |
·
zasipanje izvirov; |
·
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih; |
·
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje varnostnih razmer; |
·
odlaganje ali skladiščenje lesa ali drugih materialov; |
·
zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom; |
·
odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne
sposobnosti hudourniške struge; |
·
vlačenje lesa. |
(2) Na erozijsko ogroženih in plazljivih območjih so prepovedani posegi
in dejavnosti, ki lahko povzročijo erozijske procese, sproščanje hribin
ali kako drugače ogrozijo stabilnost zemljišča. Pogoje in omejitve za
izvajanje dejavnosti ali poseganja v prostor na erozijsko ogroženih ali
plazljivih območjih se podrobneje določijo v soglasju, ki ga izda
pristojni organ za upravljanje in varstvo voda, na podlagi podrobnejše
geološke oz. hidrogeološke analize oz. elaborata. |
|
122.
člen |
(plazljiva območja) |
Plazljivo zemljišče je zemljišče, kjer je zaradi pojava vode in geološke
sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribovskih sestojev. Na
teh območjih je prepovedano: |
·
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko
pospešili zamakanje zemljišč; |
·
poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode; |
·
izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča; |
·
krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki
pospešuje plazenje zemljišč. |
|
123.
člen |
(varstvo pred požarom) |
(1)
Za
varstvo pred požarom je potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise,
zlasti pa je potrebno: |
·
ob objektih zagotoviti zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno
evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov in naprav; |
·
zagotoviti potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi
ali ustrezno protipožarno ločitev objektov; |
·
zagotoviti dostop interventnih vozil vsaj iz dveh strani objekta ali
naprave; |
·
zagotoviti takšno izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bodo
omogočali vožnjo za interventna vozila (širina vsaj 3,5 m ter da
prenesejo osni pritisk vozil do 10 t), |
·
zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječe oziroma
predvidene hidrantne mreže v skladu s predpisi; |
·
upoštevati je potrebno razdalje, čas prihoda in oddaljenost najbližje
gasilske enote. |
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu: zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu: študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
|
124.
člen |
(zaščita in reševanje) |
(1)
Interese in potrebe po zavarovanju prebivalstva in dobrin v izrednih
razmerah je potrebno urejati skladno z veljavnimi predpisi za to
področje. |
(2) Za zaščito in reševanje pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je
dovoljeno graditi objekte za zaščito in reševanje. Pri vseh gradnjah se
morajo upoštevati in izvajati vsi predpisani ukrepi, ki preprečujejo
nastanek nesreč in omogočajo zaščito in reševanje. |
(3) Na kmetijskih zemljiščih so dopustni objekti in posegi iz 70. člena
tega odloka. |
|
3.1.13 Varovanje
zdravja |
|
125.
člen |
(seizmološke, hidrološke in druge geotehnične značilnosti zemljišč) |
(1) Pri načrtovanju in izvedbi objektov je
potrebno upoštevati pogoje za varen način gradnje objektov, ki veljajo
za 7. stopnjo (cono) potresne ogroženosti (vir:
ARSO
http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/). |
(2) Za vsak poseg v prostor je potrebno predhodno pridobiti in
upoštevati geološko
– geotehnične pogoje za gradnjo. |
|
126.
člen |
(osončenje) |
1) Pri vseh stanovanjskih bivalnih prostorih je potrebno zagotoviti
minimalno zahtevano osončenje, skladno z veljavnimi pravilniki o
načrtovanju objektov. |
(2) Minimalen čas potrebnega osončenja bivalnih, stanovanjskih prostorov
je: |
·
v zimskem solsticiju 2 uri, |
·
v poletnem ekvinokciju 3 ure, |
·
v poletnem solsticiju 5 ur na dan. |
(3) Minimalen čas potrebnega osončenja bivalnih prostorov ni potrebno
upoštevati pri obstoječih stanovanjskih objektih v starih mestnih
jedrih. |
|
127.
člen |
(zrak) |
Za
varstvo zraka je potrebno poleg vseh pogojev, ki jih določajo predpisi s
področja varstva zraka, upoštevati še naslednje pogoje: |
·
za obstoječe objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij
v zrak ter pripraviti program sanacije; |
·
pri načrtovanju in gradnji novih objektov je treba zagotoviti, da pri
obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije; |
·
proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte se sme priključevati
le na ekološko čiste oziroma sprejemljive vire energije; |
·
zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije
objektov; |
·
po izgradnji plinovoda obvezno priključevati vse porabnike na plinovodno
omrežje, kjer je to tehnično možno; |
·
težiti za tem, da se urejajo večje zelene površine in zasaja visoka
vegetacija za boljši lokalni pretok zraka. |
|
128.
člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1)
Stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom, ki so določene za
posamezna območja osnovne in podrobne rabe glede na občutljivost za
škodljive učinke hrupa, so na osnovi 4. člena Uredbe o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS št. 105/05, v nadaljevanju:
Uredba) ter ob upoštevanju v 59. in 60. členu tega odloka določene
osnovne in podrobnejše namenske rabe posameznih območij, določene na
naslednje stopnje varstva pred hrupom: |
I.
stopnja varstva pred hrupom velja za vsa zavarovana območja ohranjanja
narave oziroma mirna območja na prostem (I. območje varstva pred
hrupom), razen površin na naslednjih območjih: |
·
na območju prometne infrastrukture (P); |
·
na območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarske dejavnosti (G); |
·
na območju za potrebe obrambe (f); |
·
na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
II.
stopnja varstva pred hrupom velja za površine, na katerih ni dopusten
noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa (II. območje
varstva pred hrupom) in velja za površine z naslednjimi PNRP: |
·
(SS) stanovanjske površine, (SB) stanovanjske površine za posebne
potrebe, (SP) površine počitniških hiš, (BT) površine za turizem. |
III.
stopnja varstva pred hrupom za površine, na katerih je dopusten poseg v
okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (III. območje varstva
pred hrupom) in velja za površine z naslednjimi PNRP: |
·
(SK) površine podeželskega naselja; |
·
(CU) osrednja območja centralnih dejavnosti; |
·
(BC) športni centri; |
·
(ZS) površine za šport in rekreacijo, (ZP) parki, (ZD) druge urejene
površine in (ZK) pokopališča; |
·
površine razpršene poselitve (A); |
·
(VC) celinske vode, razen površin vodne infrastrukture. |
IV.
stopnja varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori velja za
površine, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč
zaradi povzročanja hrupa (v nadaljevanju: IV. območje varstva pred
hrupom) in velja za površine z naslednjimi PNRP: |
·
(IP) površine za industrijo; (IG) gospodarske cone in (IK) površine z
objekti za kmetijstvo in proizvodnjo; |
·
(PC) površine cest in (PO) ostale prometne površine; |
·
(E) območja energetske in (O) okoljske infrastrukture; |
·
(K1) najboljša kmetijska zemljišča in (K2) druga kmetijska zemljišča; |
·
(G) območja gozdnih zemljišč; |
·
(LN) površine nadzemnega pridobivalnega prostora. |
(2) Ne
glede na določbe prvega odstavka tega člena, mora biti na meji med I. in
IV. območjem varstva pred hrupom (OVPH) ter na meji med II. in IV. OVPH
predel (območje), ki obkroža IV. OVPH v širini z vodoravno projekcijo
1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. OVHP. |
(3)
Skladno z določili Uredbe je potrebno pri načrtovanju, izvedbi in med
uporabo območja novega vira hrupa predvideti in izvajati vse ukrepe za
zmanjšanje emisij hrupa v okolje, izvajati obratovalni monitoring ter
pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, pri čemer se za opredelitev novega
vira hrupa upoštevajo določila 4. člena Uredbe. |
|
129.
člen |
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) |
(1) Za
varstvo pred elektromagnetnim sevanjem je potrebno upoštevati Uredbo o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
(2)
Dejavnosti in objekti se v prostor umeščajo glede na prisotnost virov
elektromagnetnega sevanja. Vir sevanja ne sme povzročiti čezmerne
celotne obremenitve območja s sevanjem. Pri načrtovanju, gradnji ali
rekonstrukciji virov sevanja je potrebno izbrati tehnične rešitve in
upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti niso
presežene, in hkrati omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev
okolja zaradi sevanja. Območja stanovanj se umeščajo izven varovalnih
pasov elektroenergetskega omrežja (visoko frekvenčni viri sevanja). |
|
130.
člen |
(zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja oziroma prostorsko umeščanje
virov svetlobe) |
(1) Pri
izbiri virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje okolja je
treba upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja. |
(2)
Zmanjšati rabo energije za javno razsvetljavo za 45% in optimizirati
obratovanje, upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave. Primarno je
potrebno uporabljati varčne svetilke. |
|
131.
člen |
(pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam) |
Pri
načrtovanju, gradnji, uporabi in vzdrževanju objektov vseh vrst v javni
uporabi in pri večstanovanjskih stavbah se mora funkcionalno prizadetim
osebam zagotoviti neoviran dostop, vstop in uporaba teh objektov. |
|
3.1.14 Začasni
PIP za območja, kjer so predvideni OPPN |
|
132.
člen |
(začasni PIP za območja, kjer so predvideni OPPN) |
(1) Območja oziroma MOEUP, za katera je predvidena izdelava OPPN so v
posameznih EUP naslednja: |
UN1: UN1/003, UN1/033, UN1/035, UN1/064, UN1/072, UN1/074, UN1/086,
UN1/093, UN1/094, UN1/106, UN1/107, UN1/108, UN1/109, UN1/111; |
RO2: RO2/026; |
AP6: AP6/003, AP6/025; |
OP7: OP7/010, OP07/024, OP7/028; |
OP8: OP8/008, OP8/009. |
(2) V območjih oziroma MOEUP, ki so
navedene v prvem odstavku tega člena, je do izdelave OPPN možno izvajati
gradnje in posege v prostor, ki ne bodo ovirali izvajanja gradenj in
ureditev
predvidenih z OPPN. Ob smiselnem upoštevanju določil skupnih PIP so
dovoljeni naslednji posegi: |
·
gradnja komunalne opreme za oskrbo predvidenih in obstoječih objektov; |
·
rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih objektov; |
·
gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov na obstoječih parcelah za
potrebe prebivalcev, ki tam prebivajo. |
|
3.2 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja
prostora |
|
3.2.1 Enota urejanja prostora UN1 |
|
133. člen |
(dopustna izraba prostora) |
Dopustne izrabe prostora, ki se izražajo kot obvezen delež zelenih
površin na parceli namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP in MOEUP
naslednje: |
|
PNRP |
MOEUP |
minimalen delež zelenih površin v % |
SS |
UN1/004, UN1/008, UN1/009, UN1/015, UN1/018-del, UN1/021,
UN1/026, UN1/038, UN1/040, UN1/045, UN1/046, UN1/048, UN1/049,
UN1/061, UN1/067, UN1/068, UN1/069, UN1/073, UN1/076, UN1/078,
UN1/079, UN1/084, UN1/085, UN1/087, UN1/089, UN1/095, UN1/096,
UN1/097, UN1/098, UN1/099, UN1/102, UN1/105 |
20 |
SK |
UN1/030, UN1/075, UN1/083-del |
30 |
CU |
UN1/002, UN1/006, UN1/007, UN1/012, UN1/016, UN1/044, UN1/101,
UN1/103 |
20 |
CU |
UN1/034 |
10 |
CU |
UN1/071 |
40 |
BT |
UN1/010 |
40 |
IP |
UN1/041, UN1/042, UN1/043 |
10 |
IG |
UN1/028 |
10 |
ZP |
UN1/029, |
95 |
ZP |
UN1/036, UN1/037, UN1/063, UN1/065, UN1/070, UN1/091 |
100 |
ZD |
UN1/011, UN1/017, UN1/019, UN1/022, UN1/025, UN1/027, UN1/039,
UN1/047, UN1/052, UN1/077, UN1/083-del |
95 |
A |
UN1/060 |
30 |
|
134.
člen |
(namembnost, vrste objektov in gradenj, dejavnosti) |
Dopustne namembnosti, vrste objektov in gradenj in dodatno dovoljene
dejavnosti, ki so dovoljeni za posamezno PNRP in MOEUP, so naslednje: |
|
PNRP |
MOEUP |
namembnost in vrste posegov v prostor |
SS |
UN1/004, UN1/008, UN1/009, UN1/015, UN1/021, UN1/026, UN1/049,
UN1/061, UN1/067, UN1/068, UN1/069, UN1/073, UN1/079, UN1/087,
UN1/089, UN1/095, UN1/096, UN1/097, UN1/098, UN1/099, UN1/102,
UN1/105 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; poslovne in upravne stavbe; ceste,
lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski distribucijski
cevovodi, lokalna dostopovna omrežja; nezahtevni objekti in
enostavni objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena tega
odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne
in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
SS |
UN1/018-del, UN1/038, UN1/040, UN1/045, UN1/076, UN1/078,
UN1/084, UN1/085 |
dopustni objekti |
poslovne in upravne stavbe; ceste, lokalni cevovodi, lokalni
elektroenergetski distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna
omrežja; nezahtevni objekti in enostavni objekti ob upoštevanju
pogojev iz 66. člena tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne
in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
SS |
UN1/046, UN1/048 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; večstanovanjske stavbe; stanovanjske
stavbe za posebne družbene skupine; gostinske stavbe; poslovne
in upravne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene
dejavnosti; ceste, lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski
distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna omrežja; objekti za
šport rekreacijo in prosti čas; nezahtevni objekti in enostavni
objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu, rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne
in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
SK |
UN1/030, UN1/075,
UN1/083-del |
dopustni objekti |
stanovanjske stavbe le v UN1/030 in UN1/083 del, v UN1/075 niso
dovoljene; gostinske stavbe; druge nestanovanjske stavbe
kmetijske narave; ceste, lokalni cevovodi, lokalni
elektroenergetski distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna
omrežja; nezahtevni objekti in enostavni objekti ob upoštevanju
pogojev iz 66. člena tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
gostinstvo |
CU |
UN1/002, UN1/006, UN1/007, UN1/012, UN1/016, UN1/044, UN1/101 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; stanovanjske stavbe za posebne družbene
skupine; gostinske stavbe; poslovne in upravne stavbe; trgovske
stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; stavbe splošnega
družbenega pomena; ceste, lokalni cevovodi, lokalni
elektroenergetski distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna
omrežja; objekti za šport rekreacijo in prosti čas; nezahtevni
objekti in enostavni objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena
tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se
spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
vzdrževanje in popravila motornih vozil; promet in skladiščenje;
gostinstvo; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z
nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti;
druge raznovrstne poslovne dejavnosti; kulturne, razvedrilne in
rekreacijske dejavnosti |
CU |
UN1/034, UN1/103 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; večstanovanjske stavbe; stanovanjske
stavbe za posebne družbene skupine; gostinske stavbe; poslovne
in upravne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene
dejavnosti; stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij;
stavbe splošnega družbenega pomena; ceste, lokalni cevovodi,
lokalni elektroenergetski distribucijski cevovodi, lokalna
dostopovna omrežja; objekti za šport rekreacijo in prosti čas;
nezahtevni objekti in enostavni objekti ob upoštevanju pogojev
iz 66. člena tega odloka
|
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
promet in skladiščenje; gostinstvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške
dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne
varnosti; izobraževanje; zdravstvo in socialno varstvo;
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge
dejavnosti |
CU |
UN1/071 |
dopustni objekti |
večstanovanjske stavbe; stavbe splošnega družbenega pomena;
druge nestanovanjske stavbe (obredne); ceste, lokalni cevovodi,
lokalni elektroenergetski distribucijski cevovodi, lokalna
dostopovna omrežja; objekti za šport rekreacijo in prosti čas;
nezahtevni objekti in enostavni objekti ob upoštevanju pogojev
iz 66. člena tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta, dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti |
BT |
UN1/010 |
dopustni objekti |
stavbe splošnega družbenega pomena; ceste, lokalni cevovodi,
lokalni elektroenergetski distribucijski cevovodi, lokalna
dostopovna omrežja; nezahtevni objekti in enostavni objekti ob
upoštevanju pogojev iz 66. člena tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
odstranitev objekta, vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo |
IP |
UN1/041, UN1/042, UN1/043 |
dopustni objekti |
poslovne in upravne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za
storitvene dejavnosti; stavbe za promet in stavbe za izvajanje
komunikacij; industrijske stavbe in skladišča; ceste, lokalni
cevovodi, lokalni elektroenergetski distribucijski cevovodi,
lokalna dostopovna omrežja; nezahtevni objekti in enostavni
objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu); rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
predelovalne dejavnosti; gradbeništvo; promet in skladiščenje;
druge raznovrstne poslovne dejavnosti; |
IG |
UN1/028 |
dopustni objekti |
poslovne in upravne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za
storitvene dejavnosti; stavbe za promet in stavbe za izvajanje
komunikacij; industrijske stavbe in skladišča; ceste, lokalni
cevovodi, lokalni elektroenergetski distribucijski cevovodi,
lokalna dostopovna omrežja; nezahtevni objekti in enostavni
objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
predelovalne dejavnosti; gradbeništvo; promet in skladiščenje;
druge raznovrstne poslovne dejavnosti; |
ZP |
UN1/029 |
dopustni objekti |
lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski distribucijski
cevovodi, lokalna dostopovna omrežja; nezahtevni objekti in
enostavni objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena tega
odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
izvedba zgoraj navedenih dopustnih objektov |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
ZP |
UN1/036, UN1/037, UN1/063, UN1/065, UN1/070, UN1/091 |
dopustni objekti |
niso dovoljeni |
dopustne vrste gradenj in posegov |
niso dovoljene |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
ZD |
UN1/039, UN1/047, UN1/077 |
dopustni objekti |
ceste, lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski
distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna omrežja; nezahtevni
objekti in enostavni objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena
tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
vzdrževanje objektov |
dodatno dovoljene dejavnosti |
oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja |
ZD |
UN1/011, UN1/017, UN1/019, UN1/022, UN1/025, UN1/027, UN1/052,
UN1/083-del |
dopustni objekti |
ceste, lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski
distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna omrežja; nezahtevni
objekti in enostavni objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena
tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
vzdrževanje objektov |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
A |
UN1/060 in vsa območja A znotraj UN1 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; druge nestanovanjske stavbe kmetijske
narave; ceste, lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski
distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna omrežja; nezahtevni
objekti in enostavni objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena
tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; druge
raznovrstne poslovne dejavnosti |
|
135.
člen |
(možnosti glede oblikovanja objektov) |
V EUP UN1 je dovoljeno posamezne objekte
oblikovati v kontrastu z okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih
razlogov, kadar je različnost oziroma nasprotnost oblike utemeljena v
cilju vzpostavljanja prostorske dominante ali večje razpoznavnosti
območja. Primerne lokacije za takšne gradnje so na primer prometna
vozlišča, morebitno neustrezno oblikovano obrobje naselja, središče
naselja ali dominantna lega na območju razpršene gradnje.
V varovanih območjih
kulturne dediščine je umeščanje objektov v kontrastu z okoljem možno le
izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, ob tem je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
136. člen |
(pogoji glede oblikovanja večstanovanjskih stavb namenjenih stalnemu
bivanju) |
(1) Za
oblikovanje večstanovanjskih objektov veljajo enaki pogoji oblikovanja
kot za samostojne enostanovanjske objekte s tem, da se upoštevajo
posebni pogoji glede višinskega gabarita, ki obsega praviloma klet,
pritličje, dve do štiri etaže in izkoriščeno podstrešje oziroma naj bo
višinski gabarit prilagojen višinskim gabaritom na sosednjih objektih z
enako namembnostjo. |
(2) Za
velikost in oblikovanje večstanovanjskih objektov, ki se gradijo kot
strnjena gradnja, je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
·
zazidalna zasnova: strnjena gradnja objektov je lahko zasnovana
horizontalno (vrstne hiše) na ravnih terenih ali vertikalno (terasne
hiše) na strmih terenih, pri čemer se hiša smatra kot en objekt oziroma
stanovanjska enota. Strnjena gradnja ne sme presegati števila štirih
hiš, oziroma skupne horizontalne dolžine vrstnih hiš do 30 m ali
vertikalnega gabarita terasnih hiš do 15 m; |
·
višinski gabarit: pri vrstnih hišah praviloma klet, pritličje in
izkoriščeno podstrešje; pri terasnih hišah: stanovanjske enote zasedajo
eno etažo; |
·
projektna dokumentacija: strnjena gradnja objektov se po tem odloku
šteje kot gradnja enega objekta, zato je potrebno projektno
dokumentacijo izdelati za vse stanovanjske enote hkrati, prav tako je
potrebno zgraditi vse stanovanjske enote hkrati. Za strnjeno gradnjo
veljajo tudi možnosti in pogoji iz prejšnjega člena tega odloka. |
|
137.
člen |
(varstvo kulturne dediščine) |
(1) Na
območju EUP UN1 so evidentirani objekti in območja kulturne dediščine.
Ime, režim, podrežim in evidenčna številka kulturne dediščine ter njena
lega v EUP oziroma MOEUP so v spodnji tabeli. Za posamezno enoto lahko
velja več vrst režimov, kar pomeni, da se posamezna enota lahko na
seznamu pojavi večkrat. |
|
EUP/MOEUP |
Ime |
režim |
podrežim |
EVDŠ |
UN1/015 |
Zreče – Cesta na Roglo 22 |
dediščina |
stavbna dediščina |
16900 |
UN1/018, UN1/028, UN1/029,
UN1/041 |
Zreče – Arheološko najdišče Zgornje Zreče |
spomenik |
|
10347 |
UN1/051, UN1/054,
UN1/059 |
Zreče – Arheološko najdišče Nova Dobrava |
spomenik |
|
10348 |
UN1/071 |
Zreče – Cerkev sv. Egidija |
spomenik |
|
3533 |
vplivno območje |
|
3003533 |
UN1/083 |
Radana vas – Domačija Radana vas 5 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24671 |
Radana vas – Hiša Radana vas 7 |
dediščina |
stavbna dediščina |
16890 |
Radana vas – Gospodarsko poslopje na domačiji Radana vas 10 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24401 |
Radana vas – Hiša Radana vas 10 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24317 |
Radana vas – Hiša Radana vas 11 |
spomenik |
|
10355 |
vplivno območje |
|
3010355 |
UN1/102 |
Zreče – Wittlov hlev |
spomenik |
profana stavbna dediščina |
3150 |
UN1/ - |
Zreče – Hiša Breg 1 |
dediščina |
stavbna dediščina |
16898 |
Zreče – Hiša Breg 7 |
dediščina |
stavbna dediščina |
10359 |
vplivno območje |
|
3010359 |
Zreče – arheološko območje Pončkov graben |
arheološko najdišče |
|
29844 |
Radana vas – Mlin na domačiji Radana vas 6 |
spomenik |
|
15581 |
vplivno območje |
|
3015581 |
Loška gora pri Zrečah – Hiša Loška gora pri Zrečah 5 |
dediščina |
stavbna dediščina |
16885 |
(2) Za
vse enote kulturne dediščine veljajo določila členov iz poglavja 3.1
Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora,
podpoglavja 3.1.9 Varstvo kulturne dediščine. Za vse posege na enotah
kulturne dediščine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in soglasje. |
(3)
Izjemoma je možno na območju arheoloških kulturnih spomenikov Zreče -
Nova Dobrava (EŠD 10348) in Zreče – Arheološko najdišče Zgornje Zreče
(EŠD 10347) ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in
smernic ali strokovnih podlag po predhodni arheološki |
raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne
objekte in komunalne vode, vendar lahko rezultati raziskav pomenijo
spremembo projekta. Po predhodnih arheoloških raziskavah v urbaniziranih
področjih je možna pozidava plomb, sanacija obstoječih objektov in
nadomestna gradnja. |
|
138. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na
območju EUP UN1 je evidentiranih šest naravnih vrednot in posebno
varstveno območje – Natura 2000, ki so navedeni v spodnji tabeli z
njihovim imenom, statusom in identifikacijsko številko. |
|
|
Ime |
status |
ident. št. |
Vitanje - Oplotnica |
potencialno posebno ohranitveno območje |
SI 3000311 |
Višičeva lipa |
naravna vrednota lokalnega pomena |
1549 |
Loška gora – vaška lipa |
naravna vrednota lokalnega pomena |
1550 |
Vuhererjeva lipa |
naravna vrednota lokalnega pomena |
1558 |
Dravinja |
naravna vrednota državnega pomena |
4495V |
Zreče – nahajališče antracita |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5956 |
Koprivnica s pritoki |
naravna vrednota lokalnega pomena |
6066 |
|
(2) Za
vse navedene naravne vrednote veljajo določila členov iz poglavja 3.1
Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora,
podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave. |
|
139.
člen |
(varstvo vojnih grobišč) |
(1) V
spodnji tabeli so navedena vojna grobišča, ki ležijo na območju EUP UN1. |
|
Opis |
Lokacija |
Zreče – krajevno pokopališče grob 20 vojakov. Grob leži v zadnji
vrsti desno ob mrliški vežici. |
46°22´36.06˝
15°23´18.33˝ |
Zreče – nad cesto, ki pelje iz spodnjega predela mesta v zgornji,
leži spomenik ustreljenim talcem |
|
Zreče – na spodnjem koncu Zreč (blizu bencinske črpalke) leži
kenotaf borcev NOV ob osrednjem spomeniku vsem padlim v NOV |
|
|
(2)
Na območjih vojnih grobišč je na osnovi
30. člena Zakona o vojnih grobiščih prepovedano spreminjati
zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove
sestavne elemente in izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev
spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih
grobišč. |
|
140.
člen |
(omilitveni ukrepi za posege v prostor) |
Pri
posegih v prostor na zemljiščih, ki jih predstavljajo v spodnji tabeli
navedene parcelne številke oziroma na zemljiščih znotraj v spodnji
tabeli navedenih MOEUP, je potrebno poleg vseh ostalih določil tega
odloka upoštevati tudi v tabeli navedene omilitvene ukrepe za posege v
prostor. |
|
zemljiška parcela / MOEUP |
omilitveni ukrepi |
k.o. Zreče, št. parcele: 902/2del,
104/1del
k.o. Škalce, št. parcele:
269/1del,
410/2del
|
·
V priobalnem pasu vodotoka se načrtuje trasa kanalizacijskega
voda, dostop do čistilne naprave (ČN) ter sam objekt ČN v taki
oddaljenosti od zgornjega roba brežine, da ne bo prišlo do
sprememb funkcionalnih lastnosti obrežja in dna struge vodotoka.
·
Ohranja naj se obvodna vegetacija, iz sestoja se lahko
odstranijo le podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok.
·
Posamična drevesa naj se ohranja.
·
Propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst.
·
Saditev avtohtonih vrst grmovnic ali dreves naj se ne izvaja.
·
Pri izvajanju gradbenih del naj se večja drevesa zaščiti pred
mehanskimi poškodbami.
·
Morfologije dna struge se ne spreminja, zato se prečkanje izvede
ob obstoječih mostovih na način, da se kanalizacijski vod
namesti na obstoječi most ali pa se prečkanje vodotokov izvede s
podvrtavanjem struge (vsaj 1 m pod obstoječim dnom vodotoka).
·
Utrjevanje dna struge in brežin na mestu podvrtavanja se ne
izvaja.
·
Transport gradbenih strojev na delovišče se izvaja po obstoječih
poteh, kolovozih oz. po kmetijskih površinah. Prečkanje
vodotokov izven obstoječih poti oz. mostov se ne izvaja.
·
Dela se izvajajo v suhem vremenu, saj je s tem manjša možnost
izpiranja gradbenega materiala in zemlje v potok.
·
Vsa dela naj se izvajajo iz brežine in ne iz dna vodotoka. Z
gradbenimi stroji naj se v strugo ne posega.
·
V času del je treba paziti, da se ne slabša kvalitete vode (npr.
onesnaženje zaradi izpusta naftnih derivatov in maziv iz
gradbenih strojev).
·
Izkopane zemlje, gradbenih odpadkov ali kakršnegakoli drugega
odpadnega materiala, se ne odlaga na brežino vodotoka. Višek
izkopanega materiala se mora odpeljati na za to urejeno
deponijo.
·
Dela, ki povzročajo hrup ter motnje v vodotoku, naj se ne
izvajajo v času drstitve rib (od začetka marca do konca julija).
·
Iztok neprečiščene odpadne vode iz kanalizacijskega
sistema/čistilne naprave v naravo mora biti onemogočen z
vgradnjo ustreznih varnostnih naprav.
·
Po končanih gradbenih delih naj se razgaljene površine zatravi s
travno mešanico avtohtonih vrst trav in cvetnic.
·
Upoštevati je potrebno omiitvene ukrepe iz Strokovnih podlag –
poplavnost Dravinje na območju naselja Zreče, številka 151/2013,
Julij 2013, dopolnitev avgust 2013: razširitev in pogobitev
struge Dravinje med P7 in P18, nadvišanje platoja med P7 in P9. |
|
141. člen |
(podaljšana veljavnost PIA) |
MOEUP,
ki se jim podaljša veljavnost prostorskih izvedbenih aktov (PIA), se ne
urejajo s tem odlokom. MOEUP in za njih veljavni PIA so naslednji: |
|
MOEUP |
veljavni odlok o PIA |
UN1/001 |
Odlok o OPPN za območje doma za starejše občane in oskrbovana
varovana stanovanja (Uradni list RS, št. 30/10) |
UN1/018-del |
Odlok o ZN stanovanjske cone 4 Nova Dobrava – Zreče (Uradni list
SRS, št. 15/73, 1/86) |
UN1/020 |
Odlok o s.i.d. ZN obstoječe vrstne hiše Nova Dobrava Zreče
(Uradni list RS, št. 68/97, 43/01, 95/04-popr., 16/05, 40/11) |
UN1/050 |
Odlok o PUP »Zadrževalniki za posebne namene Zreče« (Uradni list
RS, št. 46/97) |
UN1/051, UN1/053, UN1/054, UN1/059 |
Odlok o ZN turistično - rekreacijskega območja s parkovno
ureditvijo in dopolnitvijo obstoječega programa centra Zreč in
spremembe in dopolnitve ZN Nova Dobrava in ZN Centra Zreč
(Uradni list SRS, št. 30/87, Uradni list RS, št. 54/93, 137/06,
31/09) |
UN1/055, UN1/056, UN1/057, UN1/058, UN1/066 |
Odlok o ZN Nova dobrava in ZN Zreče (Uradni list l SRS 23/82,
23/83, Uradni list RS, št. 30/87. 52/93, 109/04) |
UN1/062 |
Odlok o ZN družbeno usmerjene blokovne gradnje »Nova Dobrava«
Zreče (Uradni list SRS, št. 6/90, Uradni list RS, št. 25/91,
54/93, 56/98, 100/03, 69/04-popr., 53/08, 81/12, Uradno glasilo
slovenskih občin št. 12/15-teh.popr.) |
UN1/080, UN1/081, UN1/082 |
Odlok o sprejetju ZN industrijska cona II, Unior KI Zreče
(Uradni list SRS, št. 16/78, Uradni list RS, št. 135/03) |
UN1/088, UN1/090, UN1/092 |
Odlok o ZN SN1 Zreče (Uradni list RS, št. 23/98, 63/99, 23/00,
72/01, 110/04, 101/06, 30/09-popr., Uradno glasilo slovenskih
občin št. 3/14) |
UN1/100 |
Odlok o OPPN Trgovski center ob vstopu v Zreče (Uradni list, št.
69/10 in 1/11) |
|
142.
člen |
(usmeritve za OPPN) |
Za
posamezna MOEUP je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za
gradnje in prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem
upoštevanju ostalih določil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve: |
|
MOEUP |
usmeritve za OPPN |
UN1/003 |
OPPN_01 za MOEUP UN1/003:
·
namenska raba prostora SS
·
vrste objektov: večstanovanjske stavbe namenjene stalnemu
bivanju
·
zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti, pritličja namenjena
javnim programom
·
vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo, kulturne razvedrilne in
športne dejavnosti |
UN1/033
UN1/035 |
OPPN_02 za MOEUP UN1/033 in OPPN_03 za MOEUP UN1/035:
·
namenska raba prostora CU
·
vrste objektov: nestanovanjske stavbe: gostinske, poslovne,
trgovske, za storitvene dejavnosti, objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, drugi gradbeni inženirski objekti,
·
zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
·
vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti;
poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične
dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti,
druge dejavnosti, predelovalne dejavnosti; gradbeništvo; promet
in skladiščenje; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; |
UN1/064 |
OPPN_04 za MOEUP UN1/064:
upoštevajo se rešitve iz SP: AP-293/2007- SP/ Arhena
upoštevajo se naslednji omilitveni ukrepi:
·
Nepozidan naj ostane čim širši pas zemljišča ob Dravinji tako,
da ne bo povzročeno spreminjanje morfologije brežine in dna
vodotoka oz. v odmiku od pasu obrežne vegetacije v razdalji ene
višine odraslega drevesa.
·
Gradnja objektov se naj načrtuje v takšni oddaljenosti od
vodotoka, da za njihovo varnost ne bo potrebno izvesti kakršnih
koli del na brežini ali v strugi vodotoka (nasipi, oporni
zidovi,..).
·
Ohranja naj se obvodna vegetacija, iz sestoja se lahko
odstranijo le podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok.
·
Posamična drevesa naj se ohranja.
·
Propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst.
·
Saditev avtohtonih vrst grmovnic ali dreves naj se ne izvaja.
·
Pri izvajanju gradbenih del naj se večja drevesa zaščiti pred
mehanskimi poškodbami.
·
Ponoči se območja ne osvetljuje. |
UN1/072
UN1/074 |
OPPN_05 za MOEUP UN1/072 in OPPN_06 za MOEUP UN1/074:
·
namenska raba prostora ZS
·
vrste objektov: objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
·
zazidalna zasnova: posegi in ureditve za šport, rekreacijo in
prosti čas
·
vrste dovoljenih dejavnosti: kulturne, razvedrilne in
rekreacijske dejavnosti
·
upoštevati je potrebno omilitvene ukrepe iz Strokovnih podlag –
poplavnost Dravinje na območju naselja Zreče, številka 151/2013,
Julij 2013, dopolnitev avgust 2013: razširitev in poglobitev
struge Dravinje med P7 in P18, nadvišanje platoja med P7 in P9 |
UN1/086 |
OPPN_07 za MOEUP UN1/086:
·
namenska raba prostora IG
·
vrste objektov: nestanovanjske stavbe: poslovne, trgovske, za
storitvene dejavnosti,
·
zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
·
vrste dovoljenih dejavnosti: informacijske in komunikacijske
dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z
nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti;
druge dejavnosti, predelovalne dejavnosti; druge raznovrstne
poslovne dejavnosti
·
upoštevati je potrebno omiitvene ukrepe iz Strokovnih podlag –
poplavnost Dravinje na območju naselja Zreče, številka 151/2013,
Julij 2013, dopolnitev avgust 2013: razširitev in pogobitev
struge Dravinje med P7 in P18, nadvišanje platoja med P7 in P9 |
UN1/093,
UN1/094,
UN1/111 |
OPPN_08 za MOEUP UN1/093, OPPN_09 za MOEUP UN1/094 in OPPN_15 za
MOEUP UN1/111:
·
namenska raba prostora SS
·
vrste objektov: enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu
bivanju
·
zazidalna zasnova: strnjena gradnja
·
vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti;
poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične
dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
UN1/106 |
OPPN_10 za MOEUP UN1/106:
upoštevajo se rešitve iz SP: 18/07-SP Biro 2001 in 10007, avgust
2011 ZUM |
UN1/107 |
OPPN_11 za MOEUP UN1/107:
upoštevajo se rešitve iz SP: 27/07-SP / Biro 2001 |
UN1/108 |
OPPN_12 za MOEUP UN1/108:
·
namenska raba prostora SS
·
vrste objektov: enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu
bivanju
·
zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
·
vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti;
poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične
dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
UN1/109 |
OPPN_13 za MOEUP UN1/109:
upoštevajo se rešitve iz SP: 36/07-SP Biro 2001 in 10007, avgust
2011 ZUM |
|
3.2.2 Enota urejanja prostora RO2 |
|
143.
člen |
(PNRP in namembnost za posamezne MOEUP) |
Dopustne namembnosti za posamezne MOEUP so naslednje: |
|
MOEUP |
PNRP |
namembnost |
RO2/001, RO2/007, RO2/010 |
BC |
objekti in ureditve KTC Rogla |
RO2/002, RO2/004, RO2/006, RO2/026 |
BT |
RO2/003, RO2/005 |
PO |
RO2/008, RO2/009 |
PC |
regionalna cesta |
RO2/011, RO2/019 |
BC, ZS |
območje tekaških prog |
RO1/012 |
BT, BC, ZS, O, E, VC |
območje alpskih smučišč |
RO2/013, RO2/014, RO2/020 |
G |
območje: ekocelica mokrišča |
RO2/015, RO2/021, RO2/022, RO2/023, RO2/024, RO2/025 |
K2 |
območje: ekocelica travišča |
RO2/016 |
ZS |
območje sankaških prog |
RO2/017 |
ZS |
območje parkovnega centra |
RO2/018 |
ZS |
|
|
144. člen |
(pogoji za celotno območje enote urejanja prostora RO2) |
Znotraj EUP RO2 so po evidenci dejanske rabe Ministrstva za kmetijstvo
gozdarstvo in prehrano kmetijska zemljišča, ki so vključena v ukrepe
skupne kmetijske politike. Na njih je še naprej dopustno izvajati
kmetijske dejavnosti v skladu z ustaljeno kmetijsko prakso na tem
območju. |
|
145.
člen |
(pogoji za RO2/017 in RO2/018 – območje parkovnega centra Rogla) |
(1) Pri
urejanju parkovnega centra Rogla (PCR) se upoštevajo naslednje smernice
za urejanje: |
·
Pri posegih v prostor se bo v največji možni meri upoštevalo krajinske
značilnosti okolja in zatečena prostorska razmerja. Pri umeščanju novih
vsebin bo poudarek na ohranjanju obstoječih avtohtonih vegetacijskih
sestojev ter minimalnem poseganju v naravni relief. Za potrebe novih
infrastrukturnih objektov, urbane opreme bodo uporabljeni naravni
lokalni materiali kot so kamen, les, steklo. Vsa škoda, ki bo nastala
zaradi posegov v prostor, bo ustrezno sanirana. |
·
Vstop v ureditveno območje parkovnega centra bo ob glavni dovozni cesti
označen z večjo info tablo, ki bo nameščena na leseno konstrukcijo
nadhoda, speljanega nad cesto. Obstoječe parkirišče bo preurejeno v
trajno eko parkirišče, ki bo členjeno z več manjšimi zelenimi otoki, ki
bodo mestoma opremljeni z urbano opremo za informiranje in posedanje. V
kolikor je s tehničnega in prometnega vidika možno, se izvede zatravitev
parkirnih površin (npr. uporaba sistema plastičnih rešetk ipd,…). Na
parkirišču se mestoma uredi tudi polnilno mesto za električna vozila.
Prometne in druge funkcionalne površine bodo osvetljene s solarnimi
svetili. |
·
Za potrebe umestitve programov PCR se predlaga izgradnja novega objekta
severno od glavne dovozne ceste Rogla, ki se umesti med obstoječi
športni objekt na vzhodu in obstoječo služnostno/servisno potjo na
zahodu. |
(2) Za
nov objekt se upoštevajo naslednje smernice za urejanje: |
·
Pri umestitvi objekta na izbrano novo lokacijo se v največji možni meri
upošteva naravne reliefne razmere. Objekt bo delno vkopan, ekstenzivno
zazelenjen in tako kar najbolje vpet v raščen teren. Zasnova
večnamenskega objekta bo temeljila na študiji o optimalni izrabi
trajnostne rabe obnovljivih virov energije (izraba solarne energije za
osvetlitev in ogrevanje, naravne metode prezračevanja in hlajenja ipd),
oblikovalska izhodišča bodo smiselno povzemala značilnosti lokalne
arhitekture (oblika, materiali, gabariti) ter zagotavlja fleksibilno
umeščanje različnih programov. Peš dostop, ki je obenem tudi interventna
oz. servisna pot, bo urejen neposredno s parkirišča in bo mogoč tudi za
funkcionalno ovirane osebe. Za utrjevanje pohodnih površin se bo
uporabilo naravne materiale. |
·
Objekt parkovnega centra bo zasnovan kot 3 delni modularni montažni
objekt v največ dveh etažah (pritličje in klet), ki se bo terasasto
spuščal proti severu. Posamezna enota bo imela lasten program. Prehod iz
nižje etaže bo urejen iz pritličja. Skupna velikost objekta bo znašala
od 1000 m2 do 1200 m2 neto uporabne površine. |
·
Neposredno ob objektu se uredi večnamensko utrjeno ploščad, ki je
namenjena manjšim občasnim prireditvam, zadrževanju, posedanju in
izvajanju delavnic na prostem. Ploščad ima funkcijo osrednjega
zbirališča in je obenem izhodišče do preostalih okoliških programskih
točk. Ob vstopu je nameščena krovna info/orientacijska tabla. Južno od
objekta je urejeno manjše otroško igrišče za malčke, ki se vsebinsko
navezuje na Jezernikove igrarije južno od povezovalne dostopne poti. |
(3)
Program Jezernikove igrarije se umesti južno od objekta PCR in dostopne
pešpoti. Za potrebe iger na prostem se ohrani nekaj večjih jas, ki so
med seboj razmejene z večjimi gručami dreves. Vstopna točka se opremi s
programsko tablo ter prostorom za posedanje. Čez ureditveno območje je
urejena povezovalna pot ob kateri se nizajo interpretativne točke s
tablicami z navodili. Upoštevajo se naslednje smernice za prostorsko
urejanje: |
·
Ureditev vstopne točke s programsko tablo in prostorom za posedanje. |
·
Ureditev povezovalne pešpoti med posameznimi interpretacijskimi točkami
(uporaba naravnih materialov). |
·
V največji možni meri upoštevati naravne reliefne značilnosti prostora,
min. posegati v obstoječi relief in izvesti sanacijo poškodovanega
reliefa zaradi posegov v prostor. |
·
Pri poseganju v prostor v največji možni meri upoštevati krajinske
značilnosti okolja in zatečena prostorska razmerja. |
·
Igralna polja s plezali prilagojena tudi gibalno oviranim otrokom. |
·
Uporaba naravnih materialov kot je lokalni kamen, prodec, očiščena
debla, leseni sekanci. |
·
Ureditev varovalne podlage za igrala in zaroba igralnih polj z lesom ali
večjimi kamni. |
·
Upoštevanje min. varnostnih normativov. |
·
Ureditev interaktivnih točk, ki se vsebinsko navezujejo na legendo o
Jezerniku. |
(4)
Program Rozalkin zeliščni vrt se umesti vzhodno od objekta PCR in meji
na obstoječi športni objekt. Za potrebe oblikovanja zeliščnih nasadov se
ohrani večje odprte površine s posamičnimi obstoječimi drevesi. Vstopna
točka se opremi s programsko tablo ter prostorom za posedanje. Čez
ureditveno območje je urejena povezovalna pot ob kateri se nizajo
interpretativne točke s tablicami z imeni rastlin. V prostor se umesti
večnamenski pokriti paviljon, ki je opremljen s sedali, odprtim kuriščem
in informativnimi tablami. Namenjen je izvajanju delavnic in pripravi
zeliščnih napitkov, posedanju, informiranju. Izbor sortimenta rastlin se
vsebinsko navezuje na legendo o Jezerniku. Ureditev zeliščnega vrta v
največji možni meri posnema značilna lokalna naravna rastišča.
Upoštevajo se naslednje smernice za prostorsko urejanje: |
·
Pri urejanju zasaditve se v največji možni meri prilagajati naravnemu
reliefu in min. posegati v raščen teren. |
·
Po potrebi prenos humusne plasti iz naravnega rastišča. |
·
Posnemati značilne krajinske strukture zarasti naravnih rastišč širšega
območja. |
·
Smiselna navezava nove zasaditve na obstoječo naravno zarast v zaledju
ureditvenega območja. |
·
Zasaditev avtohtonih zelišč in zdravilnih rastlin (sortiment rastlin se
navezuje na legendo o Jezerniku). |
·
Zasaditev se izvede v skupinah, kar preprečuje prekomeren razvoj
neavtohtonih vrst. |
·
Vzdrževanje nasada v obdobju vraščanja (zalivanje, gnojenje,…). |
·
Prepuščanje zasaditve naravnim sukcesijskim procesom. |
(5) Pri
urejanju parkovnega centra Rogla (PCR) se upoštevajo naslednji
omilitveni ukrepi: |
·
Območje mora biti namenjeno izključno oddihu, rekreaciji in športom na
prostem. |
·
Obstoječe drevje se ohranja v največji meri. |
·
Premostitev reliefnih razlik se izvaja v obliki zatravljenih brežin. |
·
Na območju ni mogoče urediti zeleno parkirišče (npr. sistem plastičnih
rešetk) po projektu Vizija Pohorje 2030 (Natreg). |
·
Za utrjevanje pohodnih površin so predvideni lahki naravni in lokalni
materiali, ki so že prisotni v okolici. |
·
Na območju ne sme biti trajnih virov onesnaževanja okolja s hrupom glede
na Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS,
št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10). |
·
Območje se ne sme osvetljevati z javno razsvetljavo. Na območju ni
dovoljenja gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov (Uredba o
razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št.
18/13, 24/13, 26/13)). Med nezahtevnimi in enostavnimi objekti je možno
graditi: |
·
Nezahtevni objekti: podporni zidovi z ali brez ograje; športno igrišče
na prostem; objekt za oglaševanje (lesena ali kovinska konstrukcija brez
svetil). |
·
Enostavni objekti: grajeno igralo na otroškem igrišču; grajena oprema
trim steze in vadbena oprema; vstopna točka - po projektu Vizija Pohorje
2030 (Natreg); sanitarna enota (postavitev montažnih sanitarnih enot se
dovoli le ob uporabi kemičnih stranišč). |
Kljub naštetim pogojem in omejitvam so dovoljeni vsi objekti in posegi
iz projekta Vizija Pohorje 2030 (zgradba NICR z info točko,
razstaviščem, multivizijo, trgovinico, servisnimi prostori, Parkovni
center z otroškim igriščem za malčke, Rozalkin zeliščni vrt in
Jezernikove igrarije, razpršena vas-kako domujejo živali, barje poligon,
Pohorske igrarije Rogla, pradavninska naselbina, Alpinetum Pohorica
Rogla,…). |
|
146.
člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na
območju EUP RO2 je evidentirano eno območje predlagano za zavarovanje,
štiri naravne vrednote, ekološko pomembno območje in posebno varstveno
območje – Natura 2000. Območja oziroma enote so navedene v spodnji
tabeli z njihovim imenom, statusom in evidenčno/identifikacijsko
številko/kodo. |
|
Ime |
status |
ev. št. / ident.št. / koda |
Pohorje |
predlog za zavarovano območje regijskega parka |
222 |
Lovrenško barje |
naravna vrednota državnega pomena |
230 |
Dravinja |
naravna vrednota državnega pomena |
4495V |
Bohoriščica s pritoki |
naravna vrednota lokalnega pomena |
6107 |
Radoljna |
naravna vrednota državnega pomena |
6276 |
Pohorje |
ekološko pomembno območje |
41200 |
Pohorje |
potencialno posebno ohranitveno območje |
SI3000270 |
|
(2) Za
vse navedene naravne vrednote oziroma območja veljajo določila členov iz
poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja
prostora, podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave. |
|
147.
člen |
(pogoji za RO2/013, RO2/014 in RO2/020 – ekocelica mokrišča) |
Pri
posegih v prostor ekocelic mokrišč, ki so določena z MOEUP RO2/013,
RO2/014 in RO2/020, je potrebno poleg vseh ostalih določil tega odloka
upoštevati tudi naslednje pogoje s področja ohranjanja narave: |
·
Na območju ekocelice je prepovedana paša živine, v kolikor pa se paša
izvaja v bližini se pašni živini prepreči dostop do mokrišča.
|
·
Gospodarjenje z gozdom je prilagojeno ohranjanju ugodnega stanja
prisotnih kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov. |
·
Vodnega stanja se ne spreminja z osuševanjem ali poplavitvijo.
|
·
V vplivnem območju se ne spreminja višine podtalnice. |
·
Med gozdom in travniki se z gozdnogojitvenimi ukrepi vzdržuje strukturno
in vrstno pester gozdni rob. |
·
Ohranjanja in vzpostavljanja se bogat zeliščni sloj borovnice in
brusnice. |
·
V grmovni in drevesni sloju se pospešuje plodonosne vrste drevja (jerebika). |
|
148.
člen |
(pogoji za RO2/015, RO2/021, RO2/022, RO2/023, RO2/024 in RO2/025 –
ekocelica travišča) |
Pri posegih v prostor ekocelic travišč, ki
so določena z MOEUP RO2/015, RO2/021, RO2/022, RO2/023, RO2/024 in
RO2/025, je potrebno poleg ostalih določil tega odloka upoštevati še
naslednje pogoje
s področja ohranjanja narave: |
(1)
Na območju se izvaja le ekstenzivna paša/košnja. |
(2)
Paša oziroma košnja se izvaja v obsegu, da se preprečuje zaraščanja
travnatih površin. |
(3)
Dopustna so dela za vzdrževanje obstoječih tekaških prog. |
(4)
Rekreacija (pohodništvo, smučarski teki) se izvaja le po obstoječih
poteh/stezah. |
(5)
Med travniki in gozdom se z gozdnogojitvenimi ukrepi vzdržuje strukturno
in vrstno pester gozdni rob. |
(6)
Ohranja se posamezna drevesa plodonosnih vrst (jerebika…), površine
borovničevja, brusnic. |
V MOEUP RO2/015, RO2/021, RO2/022, RO2/023, RO2/024 in RO2/025 se na
zemljiščih, na katerih se namenska raba spreminja iz gozdnih zemljišč v
kmetijska zemljišča, kmetijsko zemljišče v naravi vzpostavi v roku dveh
let od sprejema tega odloka oziroma od izdaje odločbe o krčitvi gozda za
posamezno zemljišče. |
|
149.
člen |
(varstvo vojnih grobišč) |
(1) V
spodnji tabeli je navedeno vojno grobišče, ki leži na območju EUP RO2: |
|
Opis |
Lokacija |
Lukanja – grobišče 5 neznanih borcev IV. operativne cone NOV,
padlih v bojih 1941 – 1945. Grobišče leži na vzhodni strani
nogometnega igrišča pri hotelu na Rogli, 50 m od ceste. Na grobu
stoji kamnit steber usločene oblike. |
46°27´15.86˝
15°20´8.19˝ |
|
2) Za območje vojnega grobišča se upoštevajo pogoji, ki so navedeni v
drugem odstavka 137. člena tega odloka. |
|
150.
člen |
(omilitveni ukrepi za posege v prostor) |
Pri
posegih v prostor na zemljiščih, ki jih predstavljajo v spodnji tabeli
navedene parcelne številke oziroma na zemljiščih znotraj v spodnji
tabeli navedenih MOEUP, je potrebno poleg vseh ostalih določil tega
odloka upoštevati tudi v tabeli navedene omilitvene ukrepe za posege v
prostor. |
|
EUP / MOEUP |
omilitveni ukrepi |
RO2 |
·
Pri urejanju in vzdrževanju površin, katerih PNRP je določena
kot ZS, in dejavnosti na njih je potrebo upoštevati naslednje
varstvene usmeritve:
·
Znotraj območja RO2 se ohranjajo gozdni otoki v obstoječem
obsegu in sestavi, skupine drevja ter posamično drevje. Večje
širitve smučišč na gozdne površine znotraj območja se ne
izvajajo, izjemoma so dopustne korekcije posamičnih prog in
minimalne širitve na podlagi pozitivnih rezultatov presoje
sprejemljivosti vplivov posega na naravo. Varuje se razmerje med
gozdom in odprtimi, travniškimi površinami.
·
Dodatna fragmentacija gozdnih površin z žičnicami in drugimi
infrastrukturnimi objekti naj se ne izvaja. Linijski objekti naj
se vežejo na obstoječe koridorje in robove v krajini.
·
Na območju naj se ne postavlja novih pomožnih, turističnih in
gostinskih objektov. Obstoječi objekti naj se oblikovno
poenotijo, po potrebi funkcionalno združijo ali odstranijo.
Bistveno povečanje obstoječih kapacitet in zunanjih gabaritov
objektov ni sprejemljivo.
·
Na območju naj se ne trasira novih poti in cest. Obstoječe poti
se ustrezno označi in po potrebi uredi za doživljanje narave.
·
Obstoječe naravne reliefne značilnosti prostora naj se ohranijo
skupaj z mikroreliefnimi posebnostmi: robovi, brežine, jarki,
izravnave, kotanje. Večji izkopi in preoblikovanja reliefa se ne
izvajajo.
·
Vidno izpostavljene, ovršne dele območja se ohranja v naravni
podobi brez postavljanja pomožnih, začasnih objektov (reklamni
panoji, ute, šotori, igrala ipd.). Na celotnem območju naj se ne
nameščajo reklamni panoji velikih dimenzij in drugi objekti, ki
bi degradirali vidno podobo krajine.
·
Novih površin smučarskih in tekaških prog se ponoči ne
osvetljuje. Ob smučarske proge se ne nameščajo svetilke in
osvetljeni reklamni panoji. Zvočnikov se ne namešča ob proge,
razen za namen nujnega obveščanja.
·
Vodnega režima na območju naj se ne spreminja.
·
Na območje se ne vnaša umetnih gnojil, hranil in kemičnih
preparatov.
|
RO2/003, RO2/004,
RO2/005, RO2/006,
RO2/010, RO2/012 |
Na območju se ohranja drevje.
Novih pomožnih objektov se ne gradi.
|
|
151.
člen |
(podaljšanje veljavnosti PIA) |
MOEUP,
ki se jim podaljša veljavnost prostorskih izvedbenih aktov (PIA) in se
ne urejajo s tem odlokom. MOEUP in za njih veljavni PIA so naslednji: |
|
MOEUP |
veljavni odlok o PIA |
RO2/001, RO2/002-del, RO2/011-del, RO2/012-del, RO2/016, RO2/019 |
Odlok o ZN »Rogla« na Pohorju v občini Slovenske Konjice (Uradni
list SRS št. 24/80, 31/81, 19/82, 34/87, Uradni list RS, št.
81/05, 7/11) |
RO2/ 002 del/ |
Odlok o OPPN za območje počitniških hiš na Rogli (Uradni list
RS, št. 16/12, 81/12-obv. razl.) |
RO2/003, RO2/004, RO2/005, RO2/006, RO2/007, RO2/010,
RO2/011-del, RO2/012-del, |
Odlok o OPPN za smučarsko tekaški poligon na Rogli (Uradni list
RS, št. 55/09) |
|
152.
člen |
(usmeritve za OPPN) |
Za eno
MOEUP je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za gradnje in
prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem upoštevanju ostalih
določil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve: |
|
MOEUP |
usmeritve za OPPN |
RO2/026 |
OPPN_16 za MOEUP RO2/026:
upoštevajo izhodišča iz Odloka o ZN Rogla v občini Slovenske
Konjice (Uradni list SRS št. 24/80, 31/81, 19/82, 34/87, Uradni
list RS, št. 81/05, 7/11) ter naslednji omilitveni ukrepi:
·
Na zemljišču se ohranja gozd in posamično drevje.
·
Vzhodni del območja se nameni zelenim površinam (ažuriranje
stanja v naravi). |
|
3.2.3 Enote urejanja prostora VP3, VP4 in VP11 |
|
153.
člen |
(dopustna izraba prostora) |
Dopustne izrabe prostora, ki se izražajo kot obvezen delež zelenih
površin na parceli namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP naslednje: |
|
PNRP |
minimalen delež zelenih površin v % |
SP |
40 |
A |
20 |
|
154.
člen |
(namembnost in vrste objektov v prostoru) |
Dopustne namembnosti in vrste objektov, ki so dovoljeni za posamezno
PNRP, so naslednje: |
|
PNRP |
MOEUP |
namembnost in vrste posegov v prostor |
SP |
v
EUP VP4 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe, ki so namenjeni počitku (počitniške
hiše) |
dopustne vrste gradenj in posegov |
odstranitev, vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
SP |
VP3/001-del, VP3/002-del,
VP3/004
VP3/005 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe, ki so namenjeni počitku (počitniške
hiše), upoštevajo se rešitve iz SP: 07/07 – SP / Biro 2001 ter
omilitveni pogoji, ki so navedeni v 157. členu tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
odstranitev, vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
O |
VP3/002-del |
dopustni objekti |
ceste, lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski
distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna omrežja, nezahtevni
objekti in enostavni objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena
tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta (nov objekt, dozidava in nadzidava k
obstoječemu objektu), rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
A |
v EUP VP3 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe, gostinske stavbe, druge nestanovanjske
stavbe kmetijske narave, ceste, lokalni cevovodi, lokalni
elektroenergetski distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna
omrežja, objekti za rekreacijo šport in prosti čas; nezahtevni
objekti in enostavni objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena
tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; druge
raznovrstne poslovne dejavnosti; kulturne, razvedrilne in
rekreacijske dejavnosti |
|
155.
člen |
(varstvo kulturne dediščine) |
(1) Na
območju EUP VP3 je evidentirana enota kulturne dediščine. Ime, režim,
podrežim in evidenčna številka kulturne dediščine so v spodnji tabeli.
|
|
Ime |
režim |
podrežim |
EVDŠ |
Skomarje – kulturna krajina Resnik - Skomarje |
dediščina |
kulturna krajina |
16893 |
|
(2) Za enoto kulturne dediščine veljajo določila členov iz poglavja 3.1
Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora,
podpoglavja 3.1.9 Varstvo kulturne dediščine. Za vse posege na enotah
kulturne dediščine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in soglasje. |
(3) Na
območjih EUP VP4 in VP11 ni varovanih enot kulturne dediščine.
|
|
156.
člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na
območjih enot EUP VP3, VP4 in VP11 je evidentirano eno območje
predlagano za zavarovanje, štiri naravne vrednote, ekološko pomembno
območje in tri posebna varstvena območja – Natura 2000. Območja oziroma
enote so navedene v spodnji tabeli z njihovim imenom, statusom in
evidenčno/identifikacijsko številko/kodo. |
|
Ime |
status |
ev.št. / ident.št. / koda |
Pohorje |
posebno varstveno območje |
SI5000006 |
Pohorje |
potencialno posebno ohranitveno območje |
SI3000270 |
Vitanje – Oplotnica |
potencialno posebno ohranitveno območje |
SI3000311 |
Pohorje |
ekološko pomembno območje |
41200 |
Pohorje |
predlog za zavarovano območje regijskega parka |
222 |
Dravinja |
naravna vrednota državnega pomena |
4495V |
Ljubnica s pritoki |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5512 |
Bohoriščica s pritoki |
naravna vrednota lokalnega pomena |
6107 |
Radoljna |
naravna vrednota državnega pomena |
6276 |
|
(2) Za
vse navedene naravne vrednote oziroma območja veljajo določila členov iz
poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja
prostora, podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave. |
|
157. člen |
(omilitveni ukrepi za posege v prostor) |
Pri
posegih v prostor na zemljiščih, ki jih predstavljajo v spodnji tabeli
navedene parcelne številke oziroma na zemljiščih znotraj v spodnji
tabeli navedenih MOEUP, je potrebno poleg vseh ostalih določil tega
odloka upoštevati tudi v tabeli navedene omilitvene ukrepe za posege v
prostor. |
|
zemljiška parcela / MOEUP |
omilitveni ukrepi |
VP3/001, VP3/002,
VP3/004, VP3/005 |
·
Znotraj območja urejanja naj se po krčitvi gozda vzpostavi
gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrčenega zemljišča proti gozdu
prepusti zaraščanju s ciljem vzpostavitve gozdnega roba.
·
Gozdni rob se ustrezno vzdržuje.
·
Gradbene odpadke in odvečni izkopni material se ustrezno
deponira.
·
Gradnja in ureditev okolice načrtovanih objektov naj se izvede
brez uporabe škarp, teras, ograj in drugih objektov za
premoščanje višinskih razlik. Prehodi v okoliški teren naj bodo
mehki in zatravljeni.
·
Pri ureditvi zelenih površin ob objektu naj se zasadi avtohtono
drevje in grmovnice ter zasadi z mešanico avtohtonih trav.
·
Obstoječe drevje na zemljišču naj se v čim večji meri ohrani in
vključi v krajinsko zasnovo objekta. Pri izvedbi del naj se
posamezna drevesa zaščiti pred mehanskimi poškodbami.
·
Odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se vodijo v
kanalizacijo na ČN.
·
Osvetljevanje se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi
rešitvami svetloba prostorsko usmerjena v tla ter časovno
omejena. |
|
158.
člen |
(podaljšana veljavnost PIA) |
MOEUP,
ki se jim podaljša veljavnost prostorskih izvedbenih aktov (PIA), se ne
urejajo s tem odlokom. MOEUP in za njih veljavni PIA so naslednji: |
|
159.
člen |
(pogoji za VP3/004, VP3/005 in VP3/002-del) |
Za
navedene MOEUP se smiselno uporabljajo določila Odloka o PUP za
ureditveno območje počitniških hiš Nune (ureditveno območje 2) v občini
Zreče (Uradni list RS, št. 48/02 in 110/04) |
|
3.2.4 Enoti urejanja prostora AP5 in AP6 |
|
160.
člen |
(dopustna izraba prostora) |
Dopustne izrabe prostora, ki se izražajo kot obvezen delež zelenih
površin na parceli namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP in MOEUP
naslednje: |
|
PNRP |
MOEUP |
minimalen delež zelenih površin v % |
SS |
AP6/005, AP6/006, AP6/010, AP6/011, AP6/013, AP6/015, AP6/024 |
30 |
SK |
AP6/001, AP6/004, AP6/012, AP6/014, AP6/017, AP6/018, AP6/019,
AP6/023, AP6/026 |
40 |
SP |
AP6/002, AP6/009, AP6/027 |
40 |
CU |
AP6/016 |
20 |
BT |
- |
30 |
A |
- |
40 |
|
161.
člen |
(namembnost in vrste objektov v prostoru) |
Dopustne namembnosti in vrste objektov, ki so dovoljeni za posamezno
PNRP in MOEUP, so naslednje: |
|
PNRP |
MOEUP |
namembnost in vrste posegov v prostor |
SS |
AP6/005, AP6/006, AP6/010, AP6/011, AP6/013, AP6/015, AP6/024 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; ceste, lokalni cevovodi, lokalni
elektroenergetski distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna
omrežja; nezahtevni objekti in enostavni objekti ob upoštevanju
pogojev iz 66. člena tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; finančne in
zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne
poslovne dejavnosti
|
SK |
AP6/001, AP6/004, AP6/012, AP6/014, AP6/017, AP6/018, AP6/019,
AP6/023, AP6/026 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; druge nestanovanjske
stavbe kmetijske narave; ceste, lokalni cevovodi, lokalni
elektroenergetski distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna
omrežja; nezahtevni objekti in enostavni objekti ob upoštevanju
pogojev iz 66. člena tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; predelovalne dejavnosti;
gostinstvo; dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem,
proizvodnja za lastno rabo |
SP |
AP6/002, AP6/009, AP6/027 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe, ki so namenjeni počitku (počitniške
hiše); ceste, lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski
distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna omrežja; nezahtevni
objekti (za lastne potrebe; ograje; škarpe in podporni zidovi;
pomožni infrastrukturni objekti); nezahtevni objekti in
enostavni objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena tega
odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
CU |
AP6/016 |
dopustni objekti |
stavbe splošnega družbenega pomena; druge nestanovanjske stavbe
(obredne); ceste, lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski
distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna omrežja; nezahtevni
objekti in enostavni objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena
tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta, dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti |
BT |
znotraj AP5 |
dopustni objekti |
stavbe splošnega družbenega pomena; ceste, lokalni cevovodi,
lokalni elektroenergetski distribucijski cevovodi, lokalna
dostopovna omrežja; nezahtevni objekti in enostavni objekti ob
upoštevanju pogojev iz 66. člena tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
odstranitev objekta, vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo |
A |
vsa območja A znotraj AP5 in AP6 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; gostinske
stavbe; druge nestanovanjske stavbe kmetijske narave; ceste,
lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski distribucijski
cevovodi, lokalna dostopovna omrežja; objekti za rekreacijo,
šport in prosti čas; nezahtevni objekti in enostavni objekti ob
upoštevanju
pogojev iz 66.
člena tega odloka
POSEBNI POGOJI:
V primeru, da leži območje A v varovalnem pasu DV 110 kV se
upošteva pogoj, da je dovoljena osnovna namenska raba prostora
znotraj varovalnega pasu: območje brez stanovanjskih stavb, brez
športnih, zdravstvenih, izobraževalnih, ipd objektov, namenjena
je le industrijski, transportni, skladiščni ali drugi podobni
dejavnosti. |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se
spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; vzdrževanje in popravilo
motornih vozil; gostinstvo; druge raznovrstne poslovne
dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti;
dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja
za lastno rabo |
|
162. člen |
(pogoji za AP6/001 - vas Skomarje) |
Vas Skomarje je naselbinska registrirana kulturna dediščina, kjer se
ohranjajo varovane vrednote naselbinske zasnova (parcelacija,
komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja), odnosi
med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi
iz njega), stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične
fasade itd.) in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Poleg stavb, se ohranjajo tudi drugi členi naselja; sadovnjaki, vrtovi,
drevoredi, pomembnejša drevesa, vse oblike in vrste tradicionalnih
ograj, kamniti oporni zidovi. V jedru naselja so dopustne dopolnilne
gradnje in nadomestne gradnje na isti lokaciji. |
Prednost ima nadzemna izvedba infrastrukturnih vodov. V primeru, da
nadzemna izvedba iz tehničnega vidika ni mogoča, so posegi možni šele po
izvedbi predhodnih arheoloških raziskav.Vsi posegi v zemeljske plasti
morajo biti tlorisno in globinsko minimalizirani. Umeščanje sanitarnih
otokov v neposredni bližini, pred ali ob enotah dediščine ni dopustno. |
|
163.
člen |
(pogoji za AP6/028 – območje kamnoloma Štravs) |
V
okviru MOEUP z oznako AP6/028 (kamnolom okrasnega arhitektonskega kamna)
nadaljnje izkoriščanje mineralne surovine oziroma širitev pridobivalnega
prostora nista dovoljena. Dovoljena je le sanacija kopa, ki naj se
prepusti naravni poti. V primeru, da bi se pristopilo k sanaciji kopa je
potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe: |
·
površje po sanaciji naj se čim bolj prilagojeni reliefu sosednjega
pobočja; |
·
prehodi bočnih brežin v okoliški teren naj bodo mehki in postopni, brez
novo izdelanih ovir v prostoru; |
·
za preprečitev erozije na pobočjih je potrebno urediti ustrezno
odvodnjavanje; |
·
ohraniti se mora gozdna raba zemljišč. |
|
164. člen |
(pogoji za AP6/029
–
območje kamnoloma Podgrajšek – Črešnar oziroma kamnolomov Loška gora I
in Loška gora II) |
V
okviru MOEUP z oznako AP6/029 oziroma na območjih kamnolomov Loška gora
I: in Loška gora II. mora pridobivanje mineralne surovine potekati
skladno s pogoji iz dovoljenja za pridobivanje. |
|
165.
člen |
(varstvo kulturne dediščine) |
(1) Na
območju EUP AP5 in AP6 so evidentirani objekti in območja kulturne
dediščine. Ime, režim, podrežim in evidenčna številka kulturne dediščine
ter njena lega v EUP oziroma MOEUP so v spodnji tabeli. Za posamezno
enoto lahko velja več vrst režimov, kar pomeni, da se posamezna enota
lahko na seznamu pojavi večkrat. |
|
EUP / MOEUP |
Ime |
režim |
podrežim |
EVDŠ |
AP5 / - |
Bukovlje pri Stranicah – Trgovska cesta Dunaj – Trst |
arheološko najdišče |
|
16880 |
Čretvež – Domačija Čretvež 6 |
dediščina |
stavbna dediščina |
15583 |
Čretvež – Hiša Čretvež 6 |
spomenik |
|
15586 |
AP6/001 |
Skomarje – Vas |
spomenik |
|
10344 |
Skomarje – Župnišče |
spomenik |
|
10357 |
Skomarje – Kmečka hiša Skomarje 30 |
spomenik |
|
649 |
Skomarje – Hiša Skomarje 31 |
spomenik |
|
10356 |
Skomarje – Cerkev sv. Lamberta |
spomenik |
|
3362 |
AP6/001, AP6/002, AP6/003, AP6/004, AP6/005, AP6/006, AP6/026,
AP6/027, AP6/028 |
Skomarje – Kulturna krajina Resnik - Skomarje |
dediščina |
kulturna krajina |
16893 |
AP6/004 |
Resnik – Hiša Resnik 22 |
dediščina |
stavbna dediščina |
16892 |
AP6/005 |
Resnik – Cerkev sv. Jakoba |
spomenik |
|
3088 |
vplivno območje |
|
3003088 |
AP6/014, AP6/015, AP6/016 |
Gorenje pri Zrečah – Cerkev sv. Kunigunde |
vplivno območje |
|
3003087 |
AP6/016 |
Gorenje pri Zrečah – Cerkev sv. Kunigunde |
spomenik |
|
3087 |
AP6/019 |
Zlakova - Hiša Zlakova 6 |
spomenik |
|
15577 |
vplivno območje |
|
3015577 |
AP6 /024 |
Zlakova – Cerkev sv. Martina |
spomenik |
|
3534 |
AP6/ - |
Zlakova – Cerkev sv. Martina |
vplivno območje |
|
3003534 |
AP6 / - |
Boharina – Mlin domačije Boharina 17 |
spomenik |
|
31 |
Boharina – Hiša Boharina 31 |
spomenik |
|
10351 |
vplivno območje |
|
3010351 |
Koroška vas na Pohorju – Preužitkarska hiša Koroška vas 3 |
spomenik |
|
10353 |
vplivno območje |
|
3010353 |
Loška gora pri Zrečah – Grad Lušperk |
spomenik |
|
10350 |
vplivno območje |
|
3010350 |
Loška gora pri Zrečah – Zagrškova vodna žaga |
spomenik |
|
10354 |
Padeški vrh – Hiša Padeški vrh 8 |
dediščina |
stavbna dediščina |
16888 |
Resnik – Domačija Resnik 14 |
dediščina |
stavbna dediščina |
16891 |
Skomarje – Ošlakova kovačija |
spomenik |
|
650 |
Skomarje – Ošlakova žaga |
spomenik |
|
15081 |
Skomarje – Gospodarsko posl. na domačiji Skomarje 40 |
dediščina |
stavbna dediščina |
27546 |
Skomarje – arheološko najdišče Kladnik |
spomenik |
|
10345 |
Skomarje – Ošlakova mizarska delavnica |
dediščina |
stavbna dediščina |
15080 |
|
(2) Za
vse enote kulturne dediščine veljajo določila členov iz poglavja 3.1
Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora,
podpoglavja 3.1.9 Varstvo kulturne dediščine. Za vse posege na enotah
kulturne dediščine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in soglasje. |
(3) Na
območju načrtovanih gradbenih posegov v vasi Skomarje je potrebno
izvesti predhodne arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave
najdišča. Posegi v zemeljske plasti naj bodo, v izogib obsežnim
arheološkim raziskavam, minimalizirani in dvignjeni nad koto pojavljanja
arheoloških depozitov, kjer to s tehničnega vidika ni možno pa je
potrebno poiskati najustreznejše rešitve, ki bodo posege v zemeljske
plasti omejile na minimum. V primeru najdb izjemnega pomena se lahko
zahteva spremembo izvedbenega projekta in prezentacijo ostalin na mestu
odkritja. |
|
166.
člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na
območju enot EUP AP5 in AP6 je evidentirano eno območje predlagano za
zavarovanje, šest naravnih |
|
vrednot, dve predlagani naravni vrednoti, eno območje pričakovanih
naravnih vrednot, dve ekološko pomembni |
območji
in tri posebna varstvena območja – Natura 2000. Območja oziroma enote so
navedene v spodnji tabeli z njihovim imenom, statusom in
evidenčno/identifikacijsko/zaporedno številko/kodo. |
|
Ime |
status |
ev.št. / ident.št. / zap. št./ koda |
Pohorje |
posebno varstveno območje |
SI5000006 |
Pohorje |
potencialno posebno ohranitveno območje |
SI3000270 |
Vitanje – Oplotnica |
potencialno posebno ohranitveno območje |
SI3000311 |
Pohorje |
ekološko pomembno območje |
41200 |
Velenjsko – Konjiško hribovje |
ekološko pomembno območje |
11500 |
Pohorje |
predlog za zavarovano območje regijskega parka |
222 |
Dravinja |
naravna vrednota državnega pomena |
4495V |
Ljubnica s pritoki |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5512 |
Stranice – osameli kras |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5952 |
Zreče – osameli kras |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5957 |
Križevec - pečine |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5954 |
Koprivnica s pritoki |
naravna vrednota lokalnega pomena |
6066 |
Boharina - slap |
predlog naravne vrednote lokalnega pomena |
p-92 |
Vranjekova smreka |
predlog naravne vrednote lokalnega pomena |
p-110 |
Območje karbonatnih kamnin |
|
1 |
|
(2) Za
vse navedene naravne vrednote oziroma območja veljajo določila členov iz
poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja
prostora, podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave. |
|
167.
člen |
(varstvo vojnih grobišč) |
(1) V
spodnji tabeli so navedena vojna grobišča, ki ležijo na območju EUP AP5
in AP6: |
|
Opis |
Lokacija |
Resnik – 500 m nad kmetijo Vidmar ob gozdu (v bližini
počitniških hišic) leži grobišče 8 borcev XIV. udarne divizije
NOV, ki so padli v letih 1944 – 1945. Na grobu sta postavljeni
dve prisekani piramidi. |
46°26´7.01˝
15°21´9.13˝ |
Resnik – nad kmetijo Zgornji Vidmar leži grobišče 3 neznanih
borcev Tomšičeve brigade NOV, ki so padli novembra 1944. Na
grobu je postavljena talna spominska plošča, brez vertikalnega
nagrobnika. |
46°25´51.48˝
15°21´5.28˝ |
Skomarje – na krajevnem pokopališču leži grob 8 borcev NOV,
pripadnikov Šercerjeve brigade. Grob leži levo, tretja vrsta,
prvi grob. |
46°24´46.84˝
15°20´18.97˝ |
Gorenje pri Zrečah – na krajevnem pokopališču leži grobišče 11
borcev NOV. Spodnja vrsta predzadnji grob na desni. |
46°23´56.98˝
15°23´33.42˝ |
|
(2) Za območja vojnih grobišč se upoštevajo pogoji, ki so navedeni v
drugem odstavka 137. člena tega odloka. |
|
168. člen |
(obrambne potrebe) |
(1) Posegi na območjih možne izključne rabe ne smejo onemogočati uporabe
posebnega pomena za obrambo v primeru izrednega ali vojnega stanja ter v
miru za usposabljanje vojske oziroma so posegi lahko takšni, de je
mogoče rabo izključno za obrambne potrebe takoj vzpostaviti. |
(2) Na vplivnem območju objektov za potrebe obrambe je potrebno za vsako
novo gradnjo, ki presega višino 18 m nad terenom, pridobiti projektne
pogoje in soglasje ministrstva pristojnega za obrambo. |
(3) Območje možne izključne rabe za potrebe obrambe in njegovo vplivno
območje je razvidno v grafičnem prikazu strateškega dela OPN na listu
št. 4.2.3 Usmeritve za prostorski razvoj občine: za razvoj v krajini:
območja za potrebe obrambe in
območja
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter območja za zaščito in
reševanje. |
|
169.
člen |
(omilitveni ukrepi za posege v prostor) |
Pri
posegih v prostor na zemljiščih, ki jih predstavljajo v spodnji tabeli
navedene parcelne številke oziroma na zemljiščih znotraj v spodnji
tabeli navedenih MOEUP, je potrebno poleg vseh ostalih določil tega
odloka upoštevati tudi v tabeli navedene omilitvene ukrepe za posege v
prostor. |
|
zemljiška parcela / MOEUP |
omilitveni ukrepi |
AP6/005 |
·
Pred obnovo omenjenih sakralnih objektov, kjer so zabeležena
kotišča ali prezimovališča netopirjev, se izvedejo sledeči
ukrepi:
·
Dela se ne izvajajo v nočnem času in tako, da bi bila potrebna
svetila, ki bi osvetljevala zunanji obod objekta.
·
Dela se nikakor ne smejo izvajati v poletnih mesecih, ko je čas
kotitve in vzrejanja mladičev.
·
Gradbena dela naj potekajo spomladi ali jeseni (najbolje
pozimi!) v času prezimovanja.
·
Pred izvedbo je treba vključiti sodelovanje specialista za
netopirje, ki bo podal specifične ukrepe na podlagi ocene
stanja: (popis odprtin za izletavanje, vzpostavitev morebitnih
nadomestnih odprtin,..)
·
Nadzor izvedbe del in omilitvenih ukrepov mora izvajati
naravovarstveni nadzornik po Zakonu o ohranjanju narave ali
specialist za netopirje. Strošek sodelovanja
nadzornika/specialista nosi investitor del.
·
Pred obnovo omenjenih sakralnih objektov, kjer so zabeležene
lokalitete sov, se izvedejo sledeči ukrepi:
·
Dela se ne izvajajo v nočnem času in tako, da bi bila potrebna
svetila, ki bi osvetljevala zunanji obod objekta.
·
Hrupna dela se ne smejo izvajati v obdobju od marca do julija,
ko obe vrsti sov gnezdita in v poletnih mesecih do septembra, ko
vzgajata mladičke.
·
Pred izvedbo je treba vključiti sodelovanje specialista za sove,
ki bo podal specifične ukrepe na podlagi ocene stanja: (popis
odprtin za izletavanje, vzpostavitev morebitnih nadomestnih
odprtin in podobno).
·
Nadzor izvedbe del in omilitvenih ukrepov mora izvajati
naravovarstveni nadzornik po Zakonu o ohranjanju narave ali
specialist za sove.
·
Strošek sodelovanja nadzornika/specialista nosi investitor del. |
k.o. Gorenje pri Zrečah
št. parcele:
1331/1del
1335/2del |
·
Znotraj območja urejanja naj se po krčitvi gozda vzpostavi
gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrčenega zemljišča proti gozdu
prepusti zaraščanju s ciljem vzpostavitve gozdnega roba.
·
Gozdni rob se ustrezno vzdržuje.
·
Gradbene odpadke in odvečni izkopni material se ustrezno
deponira.
·
Gradnja in ureditev okolice načrtovanih objektov naj se izvede
brez uporabe škarp, teras, ograj in drugih objektov za
premoščanje višinskih razlik. Prehodi v okoliški teren naj bodo
mehki in zatravljeni.
·
Pri ureditvi zelenih površin ob objektu naj se zasadi avtohtono
drevje in grmovnice ter zasadi z mešanico avtohtonih trav.
·
Obstoječe drevje na zemljišču naj se v čim večji meri ohrani in
vključi v krajinsko zasnovo objekta. Pri izvedbi del naj se
posamezna drevesa zaščiti pred mehanskimi poškodbami.
·
Osvetljevanje se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi
rešitvami svetloba prostorsko usmerjena v tla ter časovno
omejena. |
k.o. Stranice
št. parcele:
1284 |
·
Znotraj območja urejanja naj se po krčitvi gozda vzpostavi
gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrčenega zemljišča proti gozdu
prepusti zaraščanju s ciljem vzpostavitve gozdnega roba.
·
Gozdni rob se ustrezno vzdržuje.
·
Gradbene odpadke in odvečni izkopni material se ustrezno
deponira.
·
Gradnja in ureditev okolice načrtovanih objektov naj se izvede
brez uporabe škarp, teras, ograj in drugih objektov za
premoščanje višinskih razlik. Prehodi v okoliški teren naj bodo
mehki in zatravljeni.
·
Pri ureditvi zelenih površin ob objektu naj se zasadi avtohtono
drevje in grmovnice ter zasadi z mešanico avtohtonih trav. |
k.o. Stranice
št. parcele:
1284 |
·
Obstoječe drevje na zemljišču naj se v čim večji meri ohrani in
vključi v krajinsko zasnovo objekta. Pri izvedbi del naj se
posamezna drevesa zaščiti pred mehanskimi poškodbami.
·
Osvetljevanje se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi
rešitvami svetloba prostorsko usmerjena v tla ter časovno
omejena.
·
Odpadne vode iz novih objektov naj se odvajajo v nepretočne
greznice. |
k.o. Padeški vrh
št. parcele:
89/2del
89/9
208/8del
372del
k.o. Skomarje
št. parcele:
196del
k.o. Resnik
št. parcele:
273del |
·
Znotraj območja urejanja naj se po krčitvi gozda vzpostavi
gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrčenega zemljišča proti gozdu
prepusti zaraščanju s ciljem vzpostavitve gozdnega roba.
·
Gozdni rob se ustrezno vzdržuje.
·
Ohranja se osnovne reliefne značilnosti območja, prehodi v
okoliški teren naj bodo mehkih oblik.
·
Spodbuja naj se ekstenzivno kmetijstvo.
·
Preprečuje naj se zaraščanje novih kmetijskih površin.
·
Kmetijske površine se gnoji na uveljavljen način s hlevskim
gnojem, ne uporablja se mineralnih gnojil in gnojevke.
·
Sestave biocenoze naj se ne spreminja z naseljevanjem tujerodnih
rastlin in živali.
·
Na območju naj se ne postavlja trajnih, niti začasnih objektov.
·
Ostanki odstranjene vegetacije (panji, korenine, veje) se
deponirajo na območju urejanja ter se jih uporabi za izvedbo
zemeljskih del.
·
Območja naj se ne ograjuje z ograjami, ki bi onemogočale prehod
prostoživečih živali. |
k.o. Resnik
št. parcele:
1/1del
k.o. Skomarje
št. parcele:
401/3 |
·
Izvajajo se le dela, ki so potrebna za vzdrževanje objekta in
delovanje obstoječe MHE na Ločnici, levem pritoki Dravinje (odvzemo
mesto vode za
MHE
na Ločnici, levem pritoku Dravinje, pri žagi Slatinek
na skrajnem južnem robu parc. št. 401/3 k. o. Skomarje, cevovod
in objekt MHE na parc. št. 1/1 k. o. Resnik).
·
Količina odvzema vode se mora ugotoviti s študijo o ekološko
sprejemljivem pretoku, v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za
pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v
prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni
list RS, št. 25/09) in Uredbo o kriterijih za določitev ter
načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka
(Uradni list RS, št. 97/09). |
ČN Črešnova |
· Izpust
iz ČN Črešnova ne sme biti speljan v potok oz dolino potoka
vzhodno od vasi, ki je vključen v Natura omrežje psic
Vitanje-Oplotnica. Speljan mora biti v smeri zahod od vasi, v
dolino ceste. |
|
170.
člen |
(podaljšana veljavnost PIA) |
MOEUP,
ki se jim podaljša veljavnost prostorskih izvedbenih aktov (PIA), se ne
urejajo s tem odlokom. MOEUP in za njih veljavni PIA so naslednji: |
|
MOEUP |
veljavni odlok o PIA |
AP6/007 |
Odlok o LN sanacije gradnje počitniških hiš na območju Planine v
KS Gorenje (Uradni list RS, št. 24/07, 5/08-popr.) |
AP6/008 |
Odlok o zazidalnem načrtu za območje počitniških hiš v Padeškem
vrhu (območje urejanja P6) (Uradni list RS, št. 68/03) |
|
171.
člen |
(usmeritve za OPPN) |
Za
posamezna MOEUP je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za
gradnje in prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem
upoštevanju ostalih določil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve: |
|
MOEUP |
usmeritve za OPPN |
AP6/003 |
OPPN_18 za MOEUP AP6/003:
·
namenska raba prostora SS
·
vrste objektov: enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu
bivanju
·
zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti,
· vrste
dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in
komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti;
poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične
dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
AP6/025 |
OPPN_19 za MOEUP AP6/025:
upoštevajo se rešitve iz SP: IP-1/2007 (EKO Inženiring) |
|
3.2.5 Enote urejanja prostora OP7, OP8 in OP9 |
|
172.
člen |
(dopustna izraba prostora) |
Dopustne izrabe prostora, ki se izražajo kot obvezen delež zelenih
površin na parceli namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP in MOEUP
naslednje: |
|
PNRP |
MOEUP |
minimalen delež zelenih površin v % |
SS |
OP7/001, OP7/004, OP7/008, OP7/009, OP7/014, OP7/021, OP7/025,
OP8/001,
OP8/002-del, OP8/003, OP8/006 |
30 |
SK |
OP7/002, OP7/005, OP7/006, OP7/015, OP8/004, OP8/007 |
30 |
SP |
OP7/003, OP7/007 |
40 |
CU |
OP7/019 |
10 |
IG |
OP7/016, OP7/017, OP7/020, OP7/026-del |
10 |
ZD |
OP7/026-del, OP8/002-del |
95 |
A |
OP7/027-del ter vsa območja A znotraj OP7, OP8 in OP9 |
40 |
|
173.
člen |
(namembnost in vrste objektov v prostoru) |
Dopustne namembnosti in vrste objektov, ki so dovoljeni za posamezno
PNRP in MOEUP, so naslednje: |
|
PNRP |
MOEUP |
namembnost in vrste posegov v prostor |
SS |
OP7/001, OP7/004, OP7/008, OP7/009, OP7/014, OP7/021, OP7/025,
OP8/001,
OP8/002-del, OP8/003, OP8/006 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; druge nestanovanjske
stavbe kmetijske narave; ceste, lokalni cevovodi, lokalni
elektroenergetski distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna
omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; nezahtevni
objekti in enostavni objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena
tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; predelovalne dejavnosti;
gradbeništvo; vzdrževanje in popravilo motornih vozil; promet in
skladiščenje; gostinstvo; druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge
dejavnosti |
SK |
OP7/002, OP7/005, OP7/006, OP7/015, OP8/004, OP8/007 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; druge nestanovanjske
stavbe kmetijske narave; ceste, lokalni cevovodi, lokalni
elektroenergetski distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna
omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; nezahtevni
objekti in enostavni objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena
tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se
spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; predelovalne dejavnosti;
gradbeništvo; vzdrževanje in popravilo motornih vozil; promet in
skladiščenje; gostinstvo; druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja
za lastno rabo |
SP |
OP7/003, OP7/007 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe, ki so namenjeni počitku (počitniške
hiše); ceste, lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski
distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna omrežja; nezahtevni
objekti (za lastne potrebe; ograje; škarpe in podporni zidovi;
pomožni infrastrukturni objekti); nezahtevni objekti in
enostavni objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena tega
odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
niso dovoljene |
CU |
OP7/019 |
dopustni objekti |
poslovne in upravne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za
storitvene dejavnosti; stavbe splošnega družbenega pomena; druge
nestanovanjske stavbe (obredne); ceste, lokalni cevovodi,
lokalni elektroenergetski distribucijski cevovodi, lokalna
dostopovna omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas;
nezahtevni objekti in enostavni objekti ob upoštevanju pogojev
iz 66. člena tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se
spreminja prostor |
dodatno dovoljene dejavnosti |
gostinstvo; finančne in zavarovalniške dejavnosti; strokovne,
znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne
dejavnosti; dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne
socialne varnosti;; dejavnost izobraževanja; kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
IG |
OP7/016, OP7/017, OP7/020, OP7/026-del |
dopustni objekti |
poslovne in upravne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za
storitvene dejavnosti; stavbe za promet in stavbe za izvajanje
komunikacij; industrijske stavbe in skladišča; ceste, lokalni
cevovodi, lokalni elektroenergetski distribucijski cevovodi,
lokalna dostopovna omrežja; nezahtevni objekti in enostavni
objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
predelovalne dejavnosti; gradbeništvo; promet in skladiščenje;
druge raznovrstne poslovne dejavnosti; |
ZD |
OP7/026-del, OP8/002-del |
dopustni objekti |
ceste, lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski
distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna omrežja; nezahtevni
objekti in enostavni objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena
tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
vzdrževanje objektov |
dodatno dovoljene dejavnosti |
oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja |
A |
v primeru, da gre za kmetije |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; druge nestanovanjske stavbe kmetijske
narave; ceste, lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski
distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna omrežja; nezahtevni
objekti in enostavni objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena
tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu
objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; druge
raznovrstne poslovne dejavnosti; kulturne, razvedrilne in
rekreacijske dejavnosti; dejavnost gospodinjstev z zaposlenim
hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo |
A |
ostala območja A znotraj OP7, OP8 in OP9 |
dopustni objekti |
enostanovanjske stavbe; druge nestanovanjske stavbe kmetijske
narave; ceste, lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski
distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna omrežja; nezahtevni
objekti in enostavni objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena
tega odloka |
dopustne vrste gradenj in posegov |
dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija,
odstranitev in vzdrževanje objekta |
dodatno dovoljene dejavnosti |
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo |
|
174. člen |
(pogoji za OP7/023 - Spominsko območje Frankolovo) |
(1)
Območje MOEUP z oznako OP7/023 je območje spomenika državnega pomena z
oznako EŠD 6655, Stranice - Spominsko območje Frankolovo. Območje se
ureja tako, da se celotno ožje območje spomenika in njegovo vplivno
območje ureja kot spominski park. Varujejo se vse sestavine kulturnega
spomenika (travnik z dvostranskim drevoredom jablan ob cesti kot prostor
obešanja talcev, grobova talcev z nagrobnikoma, dodatna ureditev
grobišča s spomenikom in povezovalno spominsko potjo, spominska hiša,
veduta na spomenik in iz spomenika) tako, da se zagotavlja njihova
trajna podoba. Dopustno je obnavljanje in vzdrževanje obstoječih
elementov in ureditev. Dopustno je nameščanje nujne dodatne/nove urbane
opreme v omejenem obsegu (luči, table s podatki o spomeniku ipd.).
Dopustna je ureditve dodatnih / novih poti za pešce (predvidoma ob meji
vplivnega območja spomenika) zato, da se zagotovi povezanost celotnega
območja. S tem namenom se vzpostavi ustrezen prometni režim na
regionalni cesti Celje – Zreče (omejitev hitrosti prometa), ki dopušča
urejanje prehodov za pešce. Na vzhodni strani regionalne ceste (ob
potoku) je lahko pot namenjena tudi kolesarjem kot del povezovalne
kolesarske poti. Uredi se parkirišče za obiskovalce spomenika, ki pa
mora biti zasnovano kot zelena površina. Ohranja se kulturna krajina
tako, da se ohranjajo obstoječa razmerja med gozdom in kmetijskimi
površinami. Ohranja se obstoječa kmetijska raba. Urejanje okolice
obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov mora biti podrejeno
funkciji spomenika. Zaradi zagotavljanja kvalitetnih vedut se
|
|
|
nekvalitetni pogledi lahko zakrivajo z manjšimi sestoji avtohtonih
drevesnih in /ali grmovnih vrst. Vnašanje tujerodnih vrst ni dopustno.
Posegi na obstoječih objektih morajo biti zadržani, novogradnje so
dopustne samo na območju obstoječih stavbnih zemljišč. Sprememba
namembnosti obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov v poslovne
prostore ni dopustna. Urejanje vseh infrastrukturnih ureditev mora biti
podrejeno in prilagojeno urejanju spomenika (obstoječi zračni vodi se
spremenijo v podzemne vode, novi zračni vodi niso dopustni, prometna
signalizacija se zmanjša na minimum idr.). Na območju spomenika in
njegovega vplivnega območja so dopustni samo tisti posegi, ki so skladni
z njegovim varstvenim režimom in za katere je pridobljeno soglasje
skrbnika kulturne dediščine. |
(2) Ne glede na navedbe iz zgornjega odstavka so na kmetijskih
zemljiščih so brez spremembe namenske rabe dopustni samo posegi in
objekti iz 70. člena tega odloka. |
|
175. člen |
(pogoji za OP8/005 – območje rezervata za ČN Zreče) |
Območje MOEUP z oznako OP8/005 je dolgoročno rezervirano za izvedbo
čistilne naprave Zreče. Do izvedbe ČN je na območju dovoljena raba
zemljišč ob upoštevanju pogojev za kmetijska zemljišča iz 70. člena tega
odloka. |
176.
člen |
(varstvo kulturne dediščine) |
(1) Na
območjih EUP OP7, OP8 in OP9 so evidentirani objekti in območja kulturne
dediščine. Ime, režim, podrežim in evidenčna številka kulturne dediščine
ter njena lega v EUP oziroma MOEUP so v spodnji tabeli. Za posamezno
enoto lahko velja več vrst režimov, kar pomeni, da se posamezna enota
lahko na seznamu pojavi večkrat. |
|
EUP / MOEUP |
Ime |
režim |
podrežim |
EVDŠ |
OP7/005 |
Bukovlje pri Stranicah – Kozolec na domačiji Bukovlje 8 |
dediščina |
stavbna dediščina |
16881 |
OP7/008 |
Stranice – Cerkev sv. Lovrenca |
spomenik |
|
3396 |
OP7/008, OP7/019 |
Stranice – Cerkev sv. Lovrenca |
vplivno območje spomenika |
|
2003396 |
OP7/009 |
Stranice – Kozolec na domačiji Stranice 1 |
dediščina |
stavbna dediščina |
16896 |
OP7/012 |
Stranice – Spominsko območje Frankolovo |
spomenik |
|
6655 |
vplivno območje spomenika |
|
2006655 |
vplivno območje |
|
3006655 |
OP7 / - |
Zreče – Hiša Jamniška 8 |
spomenik |
|
15584 |
vplivno območje |
|
3015584 |
Spodnje Stranice – Hiša Spodnje Stranice 23 |
dediščina |
stavbna dediščina |
10358 |
OP8/002 |
Dobrovlje pri Zrečah – Bucijev mlin |
dediščina |
stavbna dediščina |
26364 |
OP8/007 |
Gračič – Gospodarsko poslopje na domačiji Gračič 4 |
spomenik |
|
15582 |
vplivno območje |
|
3015582 |
OP8 / 008 |
Zreče – Cerkev sv. Matere božje na Brinjevi gori |
spomenik |
|
3535 |
Zreče – Cerkev sv. Neže na Brinjevi gori |
spomenik |
|
3536 |
OP8 /- |
Zreče – Cerkev sv. Neže na Brinjevi gori |
vplivno območje |
|
3003536 |
Gračič – Pirjekova viničarija |
dediščina |
stavbna dediščina |
16882 |
Radana vas – Zidanica pri hiši Radana vas 27 |
spomenik |
|
15579 |
vplivno območje |
|
3015579 |
Radana vas – Zidanica pri hiši Radana vas 20a |
spomenik |
|
15580 |
vplivno območje |
|
3015580 |
Zlakova – Cerkev sv. Martina |
vplivno območje |
|
3003534 |
Zreče – Hiša Breg 7 |
vplivno območje |
|
3010359 |
Zreče – arheološko najdišče Zgornje Zreče |
spomenik |
|
10347 |
Zreče – arheološko najdišče Brinjeva gora |
spomenik |
|
889 |
Zreče – Cerkev sv. Matere božje na Brinjevi gori |
vplivno območje spomenika |
|
2003535 |
Zreče – Ruševine gradu |
spomenik |
|
10349 |
Zreče – Mežnarija Brinjeva gora 24 |
dediščina |
stavbna dediščina |
12924 |
Zreče – arheološko območje Pončkov graben |
arheološko najdišče |
|
29844 |
Brinjeva gora – Hlastecova hiša |
dediščina priporočilno |
stavba dediščina |
230057 |
OP9 /- |
Zlakova – Cerkev sv. Martina |
vplivno območje |
|
3003534 |
Zreče – Kozolec na domačiji Breg 6 v celoti |
dediščina |
stavbna dediščina |
20656 |
Zreče – arheološko najdišče Zgornje Zreče |
spomenik |
|
10347 |
|
(2) Za
vse enote kulturne dediščine veljajo določila členov iz poglavja 3.1
Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora,
podpoglavja 3.1.9 Varstvo kulturne dediščine. Za vse posege na enotah
kulturne dediščine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in soglasje. |
(3)
Izjemoma je možno na območju spomenika Zreče – Arheološko najdišče
Zgornje Zreče (EŠD 10347) in Stranice – Arheološko najdišče sv. Lovrenc
(EŠD 10346) ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in
smernic ali strokovnih podlag po predhodni arheološki raziskavi v robne
dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne
vode, vendar lahko rezultati raziskav pomenijo spremembo projekta. Po
predhodnih arheoloških raziskavah v urbaniziranih področjih je možna
pozidava plomb, sanacija obstoječih objektov in nadomestna gradnja. |
(4)
Nesprejemljive so vse novogradnje znotraj kulturnega spomenika Stranice
– Grobišči talcev (EŠD 6655) in njegovega vplivnega območja. |
|
177.
člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na
območju enot EUP OP7 in OP8 je evidentiranih devet naravnih vrednot, dve
območji pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembno območje.
Območja oziroma enote so navedene v spodnji tabeli z njihovim imenom,
statusom in identifikacijsko/zaporedno številko/kodo. |
|
Ime |
status |
ident.št. / zap.št./ koda |
Pavlakova vodna jama |
naravna vrednota državnega pomena |
47495 |
Pavlakova zijalka 1 |
naravna vrednota državnega pomena |
47497 |
Pavlakova zijalka 2 |
naravna vrednota državnega pomena |
47496 |
Pavlakova jama |
naravna vrednota državnega pomena |
41379 |
Stranice – nahajališče fosilov 1 |
naravna vrednota državnega pomena |
303 |
Stranice – nahajališče fosilov 2 |
naravna vrednota lokalnega pomena |
4450 |
Dravinja |
naravna vrednota državnega pomena |
4495V |
Tesnica - slap |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5562 |
Koprivnica s pritoki |
naravna vrednota lokalnega pomena |
6066 |
Območje karbonatnih kamnin |
|
1 |
Stranice – nahajališče hipuritov |
|
2 |
Velenjsko – Konjiško hribovje |
ekološko pomembno območje |
11500 |
|
(2) Za
vse navedene naravne vrednote oziroma območja veljajo določila členov iz
poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja
prostora, podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave. |
|
178.
člen |
(varstvo vojnih grobišč) |
(1) V
spodnji tabeli so navedena vojna grobišča
in prikrita vojna grobišča, ki ležijo na območju EUP OP7: |
|
Opis |
Lokacija |
Stranice – grobišče 23 padlih borcev NOV leži na krajevnem
pokopališču. Deveta vrsta levo, prvi grob. |
46°21´45.5˝
15°21´52.56˝ |
Bukovlje – grobišče 100 talcev obešenih 12.12.1945 pri Stranicah
in pokopanih v dveh grobiščih (60 + 40) ob glavni cesti
Slovenske Konjice – Celje. Dve grobišči 200 m narazen, povezani
z urejeno potjo |
46°21´0.03˝
15°20´45.63˝ |
Bukovlje – grob borca NOV ob glavni cesti preko potoka Tesnica.
Dostop pri stanovanjski hiši Stranice 88, preko lesenega
mostička čez potok. |
46°20´42.27˝
15°20´26.81˝ |
Stranice – prikrito grobišče pri pokopališču. na zunanji strani
pokopališča je pokopanih 84 hrvaških vojakov in civilistov,
ubitih v bližnjem kamnolomu maja 1945 in julija 1945 iz gozda
Lisica prekopani okoli 50 domačinov iz Konjic. |
46°21´44.93˝
15°21´54.92˝ |
Polajna – prikrito grobišče pod rudniško jalovino. Na koncu
vojne razorožena skupina hrvaških vojakov in civilistov, manjši
del usmrčen na kraju, večji del pa v bližnjem rudniku. |
46°22´10.05˝
15°20´48.47˝ |
Polajna – prikrito grobišče rudnik Polajna. V rudniškem rovu naj
bi ob koncu vojne usmrtili neznano število umikajočih se
hrvaških vojakov in civilistov. |
46°22´19.23˝
15°20´45.49˝ |
|
(2) Za območja vojnih grobišč se upoštevajo pogoji, ki so navedeni v
drugem odstavka 137. člena tega odloka. |
|
179.
člen |
(omilitveni ukrepi za posege v prostor) |
Pri
posegih v prostor na zemljiščih, ki jih predstavljajo v spodnji tabeli
navedene parcelne številke oziroma na zemljiščih znotraj v spodnji
tabeli navedenih MOEUP, je potrebno poleg vseh ostalih določil tega
odloka upoštevati tudi v tabeli navedene omilitvene ukrepe za posege v
prostor. |
|
zemljiška parcela
/ MOEUP |
omilitveni ukrepi |
k.o. Škalce,
št. parcele:
269/1del, 410/2del |
·
V priobalnem pasu vodotoka se načrtuje trasa kanalizacijskega
voda, dostop do čistilne naprave (ČN) ter sam objekt ČN v taki
oddaljenosti od zgornjega roba brežine, da ne bo prišlo do
sprememb funkcionalnih lastnosti obrežja in dna struge
vodotoka.
·
Ohranja naj se obvodna vegetacija, iz sestoja se lahko
odstranijo le podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok.
·
Posamična drevesa naj se ohranja.
·
Propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst.
·
Saditev alohtonih vrst grmovnic ali dreves naj se ne izvaja.
·
Pri izvajanju gradbenih del naj se večja drevesa zaščiti pred
mehanskimi poškodbami.
·
Morfologije dna struge se ne spreminja, zato se prečkanje izvede
ob obstoječih mostovih na način, da se kanalizacijski vod
namesti na obstoječi most ali pa se prečkanje vodotokov izvede s
podvrtavanjem struge (vsaj 1 m pod obstoječim dnom vodotoka).
·
Utrjevanje dna struge in brežin na mestu podvrtavanja se ne
izvaja.
·
Transport gradbenih strojev na delovišče se izvaja po obstoječih
poteh, kolovozih oz. po kmetijskih površinah. Prečkanje
vodotokov izven obstoječih poti oz. mostov se ne izvaja.
·
Dela se izvajajo v suhem vremenu, saj je s tem manjša možnost
izpiranja gradbenega materiala in zemlje v potok.
·
Vsa dela naj se izvajajo iz brežine in ne iz dna vodotoka. Z
gradbenimi stroji naj se v strugo ne posega.
·
V času del je treba paziti, da se ne slabša kvalitete vode (npr.
onesnaženje zaradi izpusta naftnih derivatov in maziv iz
gradbenih strojev). |
OP7/001 |
·
Gradnja novih objektov naj se načrtuje čim bližje obstoječim.
·
Gradbene odpadke in odvečni izkopni material se ustrezno
deponira.
·
Gradnja in ureditev okolice načrtovanih objektov naj se izvede
brez uporabe škarp, teras, ograj in drugih objektov za
premoščanje višinskih razlik. Prehodi v okoliški teren naj bodo
mehki in zatravljeni.
·
Pri ureditvi zelenih površin ob objektu naj se zasadi avtohtono
drevje in grmovnice ter zasadi z mešanico avtohtonih trav.
·
Odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se odvajajo v
nepretočne greznice.
·
Osvetljevanje se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi
rešitvami svetloba prostorsko usmerjena v tla ter časovno
omejena. |
OP7/003 |
·
Gradnja novih objektov naj se načrtuje v odmiku od gozdnega roba
za višino odraslega drevesa.
·
Krčitev gozda naj se ne izvaja.
·
Območja naj se ne ograjuje.
·
Gozdni rob se ustrezno vzdržuje.
·
Gradbene odpadke in odvečni izkopni material se ustrezno
deponira.
·
Gradnja in ureditev okolice načrtovanih objektov naj se izvede
brez uporabe škarp, teras, ograj in drugih objektov za
premoščanje višinskih razlik. Prehodi v okoliški teren naj bodo
mehki in zatravljeni.
·
Pri ureditvi zelenih površin ob objektu naj se zasadi avtohtono
drevje in grmovnice ter zasadi z mešanico avtohtonih trav.
·
Obstoječe drevje na zemljišču naj se v čim večji meri ohrani in
vključi v krajinsko zasnovo objekta. Pri izvedbi del naj se
posamezna drevesa zaščiti pred mehanskimi poškodbami.
·
Osvetljevanje se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi
rešitvami svetloba prostorsko usmerjena v tla ter časovno
omejena.
·
Odpadne vode iz novih objektov naj se odvajajo v nepretočne
greznice ali kanalizacijo. |
OP7/008-del |
·
Montirajo naj se svetilke javne razsvetljave, ki ne bodo
projicirale svetlobe nad vodoravnico in bodo skladne z uredbo o
svetlobnem onesnaževanju. Priporočamo, da se svetilke med 22:00
in 5:00 uro izklapljajo. |
OP7/019 |
·
Pred obnovo sakralnih objektov, kjer so zabeležena kotišča ali
prezimovališča netopirjev, se izvedejo sledeči ukrepi:
·
Dela se ne izvajajo v nočnem času in tako, da bi bila potrebna
svetila, ki bi osvetljevala zunanji obod objekta.
·
Dela se nikakor ne smejo izvajati v poletnih mesecih, ko je čas
kotitve in vzrejanja mladičev.
·
Gradbena dela naj potekajo spomladi ali jeseni (najbolje
pozimi!) v času prezimovanja.
·
Pred izvedbo je treba vključiti sodelovanje specialista za
netopirje, ki bo podal specifične ukrepe na podlagi ocene
stanja: (popis odprtin za izletavanje, vzpostavitev morebitnih
nadomestnih odprtin,..)
·
Nadzor izvedbe del in omilitvenih ukrepov mora izvajati
naravovarstveni nadzornik po Zakonu o ohranjanju narave ali
specialist za netopirje. Strošek sodelovanja
nadzornika/specialista nosi investitor del. |
OP8 |
·
Pri morebitni obnovi sakralnih objektov na Brinjevi gori, cerkev
Mati božja in sv. Neža, ki so habitati netopirjev oziroma kjer
so zabeležena kotišča ali prezimovališča netopirjev, se izvedejo
sledeči ukrepi:
·
Dela se ne izvajajo v nočnem času in tako, da bi bila potrebna
svetila, ki bi osvetljevala zunanji obod objekta.
·
Dela se nikakor ne smejo izvajati v poletnih mesecih, ko je čas
kotitve in vzrejanja mladičev.
·
Gradbena dela naj potekajo spomladi ali jeseni (najbolje pozimi)
v času prezimovanja.
·
Pred izvedbo je treba vključiti sodelovanje specialista za
netopirje, ki bo podal specifične ukrepe na podlagi ocene
stanja: (popis odprtin za izletavanje, vzpostavitev morebitnih
nadomestnih odprtin,..)
·
Nadzor izvedbe del in omilitvenih ukrepov mora izvajati
naravovarstveni nadzornik po Zakonu o ohranjanju narave ali
specialist za netopirje. Strošek sodelovanja
nadzornika/specialista nosi investitor del.
·
Pri morebitni obnovi sakralnih objektov na Brinjevi gori, cerkev
Mati božja in sv. Neža, ki so habitati sov oziroma kjer so
zabeležene lokalitete sov, se izvedejo sledeči ukrepi:
·
Dela se ne izvajajo v nočnem času in tako, da bi bila potrebna
svetila, ki bi osvetljevala zunanji obod objekta.
·
Hrupna dela se ne smejo izvajati v obdobju marec – julij, ko obe
vrsti sov gnezdita in v poletnih mesecih do septembra, ko
vzgajata mladičke.
·
Pred izvedbo je treba vključiti sodelovanje specialista za sove,
ki bo podal specifične ukrepe na podlagi ocene stanja: (popis
odprtin za izletavanje, vzpostavitev morebitnih nadomestnih
odprtin,..)
·
Nadzor izvedbe del in omilitvenih ukrepov mora izvajati
naravovarstveni nadzornik po Zakonu o ohranjanju narave ali
specialist za sove. Strošek sodelovanja nadzornika/specialista
nosi investitor del. |
|
180.
člen |
(podaljšana veljavnost PIA) |
MOEUP,
ki se mu podaljša veljavnost prostorskih izvedbenih aktov (PIA), se ne
ureja s tem odlokom je: |
|
MOEUP |
veljavni odlok o PIA |
OP7/027-del |
Odlok o OPPN za širitev turistične kmetije Urška (Uradni list
RS, št. 37/12) |
|
181.
člen |
(usmeritve za OPPN) |
Za
posamezna MOEUP je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za
gradnje in prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem
upoštevanju ostalih določil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve: |
|
MOEUP |
usmeritve za OPPN |
OP7/010 |
OPPN_20 za MOEUP OP7/010:
·
namenska raba prostora LN
·
sanacija po zaključku pridobivanja mineralnih surovin |
OP7/024 |
OPPN_21 za MOEUP OP7/024:
upoštevajo se rešitve iz SP: SP 162/A/02 / URBANA, maj 2002 |
OP7/028 |
OPPN_22 za MOEUP OP7/028:
upoštevajo se rešitve iz SP: Ap 291/2007 – SP / Arhena in 10007,
avgust 2011 ZUM
upoštevati je potrebno tudi naslednje omilitvene ukrepe:
·
Montirajo naj se svetilke javne razsvetljave, ki ne bodo
projicirale svetlobe nad vodoravnico in bodo skladne z uredbo o
svetlobnem onesnaževanju.
·
Priporočamo, da se svetilke med 22:00 in 5:00 uro izklapljajo. |
OP8/008 |
OPPN_23 za MOEUP OP8/008:
·
namenska raba prostora LN
·
ureditve za sanacijo kamnoloma Gračič
·
po končanem izkopu se na območju vzpostavi primarna raba
Omilitveni ukrepi:
V okviru MOEUP z oznako OP8/008 (kamnolom okrasnega kamna)
nadaljnje izkoriščanje mineralne surovine oziroma širitev
pridobivalnega prostora nista dovoljena. Dovoljena le sanacija
kopa, ki naj se prepusti naravni poti. V primeru, da bi se
pristopilo k sanaciji kopa je potrebno upoštevati naslednje
omilitvene ukrepe:
·
prehodi bočnih brežin v okoliški teren naj bodo mehki in
postopni, brez novo izdelanih ovir v prostoru, oziroma čim bolj
prilagojeni reliefu sosednjega pobočja;
·
za preprečitev erozije na pobočjih je potrebno urediti ustrezno
odvodnjavanje;
·
ohraniti se mora gozdna raba zemljišč |
OP8/009 |
OPPN_24 za MOEUP OP8/009:
·
namenska raba prostora SS
·
vrste objektov: enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu
bivanju
·
zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
·
vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo;
informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in
zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
|
3.2.6 Enota urejanja prostora PP10 |
|
182.
člen |
(območje prenosne plinovodne zanke do Zreč) |
EUP z
oznako PP10 predstavlja območje prenosne plinovodne zanke do Zreč in se
ureja na osnovi Uredbe o državnem prostorskem načrtu za prenosne
plinovodne zanke do Zreč (Uradni list RS, št. 15/41). |
|
4. Prehodne, posebne in končne določbe |
|
183.
člen |
(prenehanje veljavnosti drugih aktov) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji občinski odloki: |
1)
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavinah dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986 –
2000 - dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Občine
Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986 – 1990 za območje Občine
Zreče (Uradni list SRS, št. 23/87, Uradni list RS, št. 29/98, 64/99,
68/03, 53/08, 97/09, 14/10, 17/11, 34/12). |
2)
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za
dela naselij (kjer so že realizirani prostorski izvedbeni načrti in kjer
bodo taki načrti izdelani v naslednjem srednjeročnem obdobju) Slovenske
Konjice, Zreče, Loče in Vitanje za ta naselja (Uradni list SRS, št.
22/89, Uradni list RS, št. 45/00, 37/05, 58/06-popr., 53/08, 73/10,
46/11-popr., 90/11 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 23/13, 14/14). |
3)
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za
nekatera ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Zreče
(Uradni list RS, št. 30/04, 101/06, 34/12, Uradno glasilo slovenskih
oblin št. 35/13, 14/14). |
4)
Odlok o začasnih prostorskih ureditvenih
pogojih za izjemne posege na osnovi sprememb in dopolnitev planskih
aktov Občine Zreče v letu 1998 (Uradni list RS, štev. 63/99, 81/02,
110/04-popr., 76/07-popr.) |
5)
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za
izjemne posege na podlagi sprememb in dopolnitev planskih aktov občine
Zreče v letu 2003 (Uradni list RS, št. 69/03, 110/04-popr.). |
|
184.
člen |
(dokončanje postopkov) |
Postopki za izdajo gradbenih dovoljenj, ki so se začeli na podlagi
razveljavljenih odlokov iz 183. člena tega odloka, se končajo po
določilih razveljavljenih odlokov. |
|
185.
člen |
(vpogled) |
Grafični del tega odloka iz 2. člena tega odloka ter obvezne priloge iz
3. člena tega odloka so na vpogled na občinski upravi Občine Zreče in
Upravni enoti Slovenske Konjice. |
|
186.
člen |
(nadzor nad izvajanjem) |
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne državne in občinske
inšpekcijske službe. |
|
187.
člen |
(veljavnost) |
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
Številka: 35050-0004/2008-235 |
Datum:
22.10.2015 |
|
|
Občina Zreče |
|
mag. Boris Podvršnik, župan |
|
Priloge: |
·
Priloga 1:
Pregled strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve v OPN |
|
|
|