Na podlagi 119. člena v povezavi s 115.
členom Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 61/17), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF,
14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 16. člena Statuta Občine Ljutomer
(Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16) je
Občinski svet Občine Ljutomer na 6. seji dne 2. 10. 2019 sprejel |
|
ODLOK |
O
OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ŠIRITEV POSLOVNE CONE ZA
OBMOČJE EUP LJ 37 |
|
1 Uvodne
določbe |
|
1. člen |
(predmet
odloka) |
S tem
odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za širitev
poslovne cone za območje EUP LJ 37 (v nadaljnjem besedilu: občinski
podrobni prostorski načrt). |
|
2. člen |
(vsebina
odloka) |
Ta odlok
določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, prostorsko
ureditev, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim načrtom,
umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in
pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno
ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja,
naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge
pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta
ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
3. člen |
(vsebina
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
(1)
Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del. |
(2)
Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje
besedilo odloka. |
(3)
Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje
grafične načrte: |
·
izsek
grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s
prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1 : 2000, |
·
območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
v merilu 1 : 1000, |
·
prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1 : 1000, |
·
zazidalna oziroma ureditvena situacija s prikazom ureditev glede poteka
omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo v
merilu 1 : 1000, |
·
prikaz
ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1 : 1000, |
·
načrt
parcelacije v merilu 1 : 1000. |
|
4. člen |
(priloge
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
Občinski
podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge: |
·
izvleček
iz hierarhično višjega prostorskega akta, |
·
prikaz
stanja prostora, |
·
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega
prostorskega načrta, |
·
smernice
in mnenja, |
·
obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta, |
·
povzetek
za javnost. |
|
2
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta |
|
5. člen |
(območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
(1)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja v
severozahodnem delu naselja Ljutomer, na robu industrijskega kompleksa,
na levem bregu reke Ščavnice in obsega parcele št. 3024, 3025/1, 3025/2,
3026, 3027 in 3028 vse v k.o. Ljutomer. Površina območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta znaša 24.789,9 m2 oziroma 2,5 ha. |
(2)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je nepozidano stavbno
zemljišče, ki v naravi predstavlja njive. |
(3)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju
izvedenih hidromelioracij (osuševanja). Območij varstva narave, območij
varovanja kulturne dediščine, poplavno ogroženih območij ali drugih
varstvenih območij ni zaslediti na območju občinskega podrobnega
prostorskega načrta. |
(4)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta še ni komunalno
opremljeno in nima neposrednega dostopa do cestnega omrežja. Ob območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahajajo parcele, ki so
bodisi javno dobro oziroma v občinski lasti in na katerih je možno
izvesti dostop do državne ceste (regionalna cesta 1. reda Križevci-
Ljutomer, št. odseka 1309) oziroma do javne poti ( javna pot Ljutomer-
Babinci, št. odseka 725041). V bližini območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta se nahaja naslednja gospodarska
infrastruktura: |
·
elektroenergetska infrastruktura, transformatorska postaja na parceli
št. 1404/7 k.o. Ljutomer, do katere je speljan 20 kV kablovod, |
·
plinovodno omrežje je oddaljeno cca 200 metrov, |
·
ob
državni cesti poteka cevovod za komunalno odpadno vodo, |
·
vodovodno omrežje je oddaljeno cca 100 m, |
·
telekomunikacijsko omrežje, ki je razvejano med bližnjimi objekti.
|
|
3
Prostorska ureditev, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim
načrtom |
|
6. člen |
(načrtovana prostorska ureditev) |
(5)
Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtuje: |
·
gradnja
stavb namenjenih obrtnim, proizvodnim, servisnim, storitvenim,
skladiščnim, trgovskim ali poslovnim dejavnostim, |
·
gradnja
cestnih priključkov na državno in občinsko cesto, |
·
gradnja
dostopnih cest, |
·
ureditev
utrjenih in zelenih površin. |
(6)
Poleg tega se z občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtuje še
gradnja ostale gospodarske javne infrastrukture, gradnja pomožnih
objektov ter dela v zvezi z zunanjimi ureditvami. |
|
4
Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
|
4.1
Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji |
|
7. člen |
(vplivi
in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
Posegi
izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni za
izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske
in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja
občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
4.2
Rešitve načrtovanih objektov in površin |
|
8. člen |
(rešitve
načrtovanih objektov in površin) |
(1)
Načrtovane objekte in površine se oblikuje ter umešča v prostor na
podlagi začrtanih robnih pogojev in usmeritev za projektiranje in
gradnjo občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki omogočajo
fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe investitorjev, hkrati
pa zagotavljajo utemeljeno in premišljeno umeščanje v prostor. |
(2)
Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, v
kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za
projektiranje in gradnjo tega odloka. |
|
4.3
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
|
9. člen |
(vrste
gradenj in drugih posegov ter ureditev) |
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje
izvedbe del: |
·
sanacija
in priprava zemljišča, |
·
gradnja
novega objekta, |
·
rekonstrukcija objekta, |
·
odstranitev objekta, |
·
sprememba namembnosti, |
·
vzdrževanje objekta. |
|
10. člen |
(vrste
objektov glede na namen in zahtevnost gradnje) |
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje
vrste objektov glede na namen: |
·
druge
poslovne stavbe, |
·
trgovske
stavbe, |
·
stavbe
za storitvene dejavnosti, |
·
industrijske stavbe, |
·
postajna
poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi
povezane stavbe, |
·
garažne
stavbe, |
·
rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, |
·
druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
·
avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste, |
·
lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, |
·
mostovi
in viadukti, |
·
podhodi, |
·
jezovi,
vodne pregrade in drugi vodni objekti, |
·
lokalni
(distribucijski) plinovodi, |
·
lokalni
vodovodi za pitno in tehnološko vodo, |
·
lokalni
cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak, |
·
vodni
stolpi, vodnjaki in hidranti, |
·
cevovodi
za odpadno vodo, |
·
čistilne
naprave, |
·
lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska
omrežja, |
·
drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, |
·
drugi
gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, |
·
vsi
nezahtevni in enostavni objekti razen pomolov, objektov za rejo živali,
pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, objektov za kmetijske proizvode
in dopolnilno dejavnost, pomožnih letaliških, pristaniških objektov in
pomožnih objektov na smučišču. |
|
11. člen |
(lega,
velikosti in oblikovanje objektov) |
(1)
Stavbe: |
·
lega:
znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami.
Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme presegati, lahko
pa se je dotika s fasado ali pa je od nje odmaknjen v notranjost
zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, nadstreški nad
vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki fasade ipd. V
primeru združevanja ali deljenja parcel se površine za razvoj stavb
smiselno povečajo ali zmanjšajo; |
·
tlorisni
gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele (z), kateri je največ
0,6. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot
razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene
gradnji; |
·
višinski
gabarit: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu; |
·
fasada:
svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali; |
·
streha:
štirikapna, dvokapna, enokapna in ravna ali njihova kombinacija; |
·
strešna
kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe. |
(2)
Gradbeni inženirski objekti: |
·
lega: na
celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta; |
·
velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu; |
·
oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Pristope do
objektov in zemljišč ter funkcionalne prometne površine ob objektih se
primerno utrdi. |
(3)
Nezahtevni in enostavni objekti: |
·
lega:
najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega zemljišča
odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa
tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na
oziroma do meje sosednjega zemljišča; |
·
velikost: upošteva se določila predpisa o razvrščanju objektov; |
·
oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza
prostora. |
(4)
Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega pasu gospodarske javne
infrastrukture so dopustni le pod pogoji in s soglasjem pristojnega
upravljavca. |
|
12. člen |
(ureditev in oblikovanje zunanjih površin) |
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba upoštevati
naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin: |
·
zunanje
ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom cest, |
·
zunanje
ureditve se izvede na način, ki omogoča neoviran dostop in uporabo
funkcionalno oviranim osebam, |
·
v okviru
posameznega stavbnega zemljišča se glede na dejavnost zagotovi potrebna
parkirna mesta, |
·
neutrjene zunanje površine se prilagodi višinskim kotam raščenega terena
na meji območja občinskega podrobnega prostorskega načrta in višinskim
kotam pritličij stavb ter v čim večji meri zatravi, |
·
na
celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zasaditve
izvajajo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne
za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora. |
|
13. člen |
(merila
za parcelacijo) |
Zemljiške parcele, ki so namenjene gradnji stavb je dopustno združevati
ali deliti. |
5
Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
14. člen |
(splošni
pogoji) |
(1)
Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo
veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja. |
(2)
Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko javno
infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projektne dokumentacije
posameznega objekta v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s
projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu. |
(3)
Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno
načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
15. člen |
(prometno urejanje) |
(1)
Za prometni dostop se zgradita med sabo povezani dostopni cesti in
cestna priključka na regionalno cesto I. reda na odseku 1309,
Križevci–Ljutomer ter na javno pot na odseku 725041, Ljutomer–Babinci. |
(2)
Cestna priključka se dimenzionira z ustreznimi tehničnimi elementi in
opremi z ustrezno prometno signalizacijo. |
(3)
Vozišče dostopnih cest se izvede v širini najmanj 6,00 m. Ob vozišču
dostopne ceste se po potrebi uredi enostranski hodnik za pešce in
kolesarje. |
(4)
Dovozne priključke do manipulativnih površin posameznih stavb se uredi z
dostopnih cest. |
|
16. člen |
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda) |
(1)
Za zbiranje in odvajanje padavinskih, komunalnih in tehnoloških odpadnih
voda se izvede ločeni kanalizacijski sistem. |
(2)
Komunalne odpadne vode in predhodno ustrezno očiščene tehnološke odpadne
vode se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje, ki se ga dogradi in se
zaključi s komunalno čistilno napravo KČN Ljutomer. |
(3)
Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se do izgradnje
javne meteorne kanalizacije predhodno očiščene prioritetno ponika in
zadržuje v zadrževalnikih pred izpustom v vode. |
(4)
Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni tehnični predpisi
o javni kanalizaciji. |
|
17. člen |
(oskrba
z vodo) |
(1)
Za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo se dogradi obstoječe
vodovodno omrežje. |
(2)
Podrobnejša merila (velikost cevovoda, potek trase vodovoda ipd.) se
določijo v projektni dokumentaciji. |
(3)
Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo veljavni tehnični
predpisi o javnem vodovodu. |
|
18. člen |
(oskrba
z električno energijo) |
(1)
Za oskrbo z električno energijo se zgradi nizkonapetostni kabelski
razvod od obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV t-592 Obrtna
cona 1 do priključno merilne omarice (PMO) posameznega odjemalca. |
(2)
Vsa elektroenergetska infrastruktura se projektno obdela v skladu s
tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi
in standardi. |
(3)
Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod
pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja. |
|
19. člen |
(zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev) |
(1)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se dogradi
telekomunikacijska kabelska kanalizacija od priključne točke,
obstoječega kabelskega jaška KJ113. |
(2)
Prenosni medij se določi za vsako stavbo posebej glede na potrebe
investitorjev. |
(3)
Investitor objekta, kjer bo izveden telekomunikacijski priključek,
predvidi vgradnjo dovodne telekomunikacijske omarice in zagotovi
ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice,
mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna
telekomunikacijska omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen
24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s
tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje
telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem
se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno
telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski
omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti
električno napajanje (vtičnica 220 V) in prezračevanje. |
|
20. člen |
(javna
razsvetljava) |
(1)
Javna razsvetljava se uredi ob dostopnih cestah v skladu s kriteriji in
predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja. |
(2)
Zunanje površine ob stavbah se osvetli z interno razsvetljavo. |
|
6
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
21. člen |
(varstvo
kulturne dediščine) |
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni registriranih enot
kulturne dediščine. |
|
7
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja
narave |
|
22. člen |
(varstvo
voda) |
(1)
Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v
ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih
padavinskih vod. Kanalizacijski sistem za komunalne in padavinske
odpadne vode mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi v skladu s
standardom SIST EN 1610. |
(2)
Odvajanje čistih padavinskih voda s strešin in utrjenih površin je treba
urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok
padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti
zadrževanje padavinskih voda pred morebitnim iztokom v površinske
odvodnike (zatravitve, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi
zadrževalniki ipd.). |
(3)
Padavinske vode s streh objektov, parkirišč in cest je treba odvajati v
javno meteorno kanalizacijo, ki jo je treba speljati v bližnji
površinski odvodnik. Če ne obstaja možnost priključitve na javno
kanalizacijo, se padavinske vode lahko odvajajo preko zbiralnikov
padavinskih vod v ustrezno dimenzionirane in zgrajene ponikovalnice, pri
čemer je treba upoštevati, da mora biti ponikovalnica locirana izven
povoznih in manipulativnih površin. |
(4)
V primeru direktnega izpusta padavinskih voda v odprt površinski
odvodnik (jarek), mora biti ta predviden in izveden tako, da bo izpustna
glava oblikovana pod naklonom brežine jarka in ne bo segala v njegov
svetli profil. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju
iztoka mora biti struga jarka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
Detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev vodnega soglasja
tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan. |
(5)
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s
parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno
dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj. Lovilci olj morajo biti
izdelani in dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 858-2. |
(6)
V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, si mora
investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega
soglasja pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za
pridobivanje toplote. V kolikor bo vrtina globlja od 30 m si mora
investitor pridobiti še dovoljenje za raziskavo podzemnih voda. |
(7)
V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda (geosonda), si
mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega
soglasja pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba
vrtine). |
(8)
Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni
vodovod.), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda,
zalivanje ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega
dovoljenja ali koncesije. |
(9)
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni
režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega
soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja
izda Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za
vode. |
|
23. člen |
(varstvo
tal) |
(1)
Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati
ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti
zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ter nato uporabi pri
končni ureditvi območja. |
(2)
Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V
času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir
onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene
mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja
predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost
tovrstnega onesnaženja zanemarljiva. |
(3)
Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti
zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal. |
|
24. člen |
(ohranjanje narave) |
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni naravnih vrednot
ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
25. člen |
(varstvo
zraka) |
(1)
Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja.
Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z
določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
|
(2)
Prezračevanja objektov se spelje nad strehe objektov. |
(3)
Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in
trajno delovanje kurišča in da se ne presega dovoljenih emisije
določenih v veljavnem predpisu. |
(4)
Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih
strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in
uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev. |
|
26. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se v skladu s predpisi
o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v IV. območje varstva pred
hrupom. Dovoljena je mejna raven hrupa 65 dBA ponoči in 75 dBA podnevi,
ter kritična raven hrupa 80 dBA ponoči in 80 dBA podnevi. |
(2)
Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev
je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti
prekoračene. Poleg tega ne smejo biti zaradi obratovanja načrtovanih
objektov prekoračene predpisane ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so
v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II.
območje varstva pred hrupom in so oddaljena od območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta manj kot 1.000 m. V kolikor bodo z
meritvami, ki jih mora izvesti za to usposobljena organizacija,
ugotovljene prekoračitve dovoljenih ravni hrupa na sosednjih območjih,
ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v
II. območje varstva pred hrupom in so oddaljena od območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta manj kot 1.000 m, je potrebno zagotoviti
ukrepe varstva pred hrupom, ki bodo raven hrupa znižali na predpisane
ravni hrupa. Pri tem naj imajo ukrepi zmanjševanja emisij hrupa pri
njihovem izvoru prednost pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v
okolju, ukrepi pasivne protihrupne zaščite stavb z varovanimi prostori
ipd. |
|
27. člen |
(varstvo
pred svetlobnim onesnaženjem) |
(1)
Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti
bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaženja. |
(2)
Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena. Morebitna zunanja
osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za vklop/izklop svetil. |
|
28. člen |
(varovanje naravnih virov) |
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi:
|
·
stalna
oskrbo z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,
|
·
racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo). |
|
29. člen |
(učinkovita raba energije) |
(1)
Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje
sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in
učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v
celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in
biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. |
(2)
Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in
naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z
zmanjševanjem porabe tako, da se: |
·
izboljšuje toplotna izolacija objektov, |
·
spodbuja
pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, |
·
pri
načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih
izolacijskih materialov ter tehnološke opreme, |
·
zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski
plin) ali z biomaso. |
(3)
Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje
sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti
alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična,
funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov
za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: |
·
decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, |
·
soproizvodnja, |
·
daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, |
·
toplotne
črpalke. |
(4)
Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je
obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za
določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe
energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno,
da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz
enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se
šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena. |
|
30. člen |
(ravnanje z odpadki) |
Ravnanje
s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki
določa način ravnanja s komunalnimi odpadki. |
|
8
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
|
31. člen |
(obramba) |
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih
rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe. |
|
32. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1)
Zaradi možnosti nastope visoke podtalnice stavbe ne smejo biti
podkletene oziroma morajo biti kletni prostori ustrezno zgrajeni za
pogoje visoke talne vode (bazenska izvedba). |
(2)
Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g]. |
(3)
Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale,
pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo
preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v
površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti
požiralnikom, kanalizacija ipd.). |
|
33. člen |
(varstvo
pred požarom) |
Za
zaščito pred požarom se zagotovi: |
·
pogoje
za varen umik ljudi in premoženja, |
·
potrebne
odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, |
·
dovozne
poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine
in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda
SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar
se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090, |
·
vire za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
|
9
Etapnost izvedbe prostorske ureditve |
|
34. člen |
(etapnost izvedbe) |
(1)
Časovna izvedba prostorskih ureditev, kakor tudi zaporedje izvedbe
posamezne prostorske ureditve in njenih etap je odvisna od izkazanega
interesa investitorjev. |
(2)
Za vsako etapo je treba zagotoviti prometni dostop do stavbe, zadostno
število parkirnih mest in tisti del okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture, ki je potrebna za priključitev in oskrbo
ter za obratovanje stavbe. |
|
10
Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
|
35. člen |
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) |
(1)
Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev in dostopov do
parcel. |
(2)
Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in
priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta
za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni
razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke,
okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in
ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo
biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati
pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta
odstopanja zadevajo. |
(3)
Dopustna so odstopanja od v grafičnih načrtih določenih zemljiških
parcel, katere se lahko združuje in širi ali deli in oži. |
(4)
Dopustna so odstopanja od lege stavb (izven površine za razvoj stavbe),
v kolikor z njimi soglaša lastnik sosednjega zemljišča, ki ga ta
odstopanja tangirajo. |
(5)
Dopustna so odstopanja od poteka mej parcel in zemljišč pod stavbami
zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu. |
|
11
Drugi pogoji in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega
načrta |
|
36. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
(1)
Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in projektiranju
je potrebno upoštevati vse določbe tega odloka, ter projektne pogoje,
pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu
prostorskemu načrtu. |
(2)
V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse
potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo
preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto,
ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča. |
|
12
Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
občinskega podrobnega prostorskega načrta |
|
|
37. člen |
(usmeritve po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega
načrta) |
Merila
in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem
prostorskem aktu. |
|
13
Končni določbi |
|
38. člen |
(hramba
in vpogled) |
Občinski
podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu
Občinske uprave Občine Ljutomer. |
|
39. člen |
(začetek
veljavnosti) |
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin,. |
|
Številka: 350-354/2019-10-211 |
Datum:
2. 10. 2019 |
|
|
Občina
Ljutomer |
|
mag. Olga Karba, županja |
|