New Page 2

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US), 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej , Uradni list RS, št. 62/16), 3. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US in 32/16), 16. člena Statuta Občine Nazarje (UG Zgornjesavinjskih občin, št. 2/11-UPB1 in 11/12), 6. člena Odloka o GJS (Uradno glasilo slov. občin, št. 37/13 in 57/17) je Občinski svet Občine Nazarje na 25. redni seji dne 14.12. 2017 sprejel

 

ODLOK

O POKOPALIŠKEM REDU IN O PODELITVI KONCESIJE ZA IZVAJANJE STORITEV POGREBNE IN POKOPALIŠKE OBVEZNE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE V OBČINI NAZARJE

 

I.         Splošne določbe

 

1. člen

(uvodna določba)

S tem odlokom se določa pokopališki red oz. izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti v Občini Nazarje (v nadaljevanju: občina, upravljavec pokopališča).

Obenem s tem odlokom, kot koncesijskim aktom Občina Nazarje (v nadaljevanju: občina, koncedent) določa predmet, način in pogoje opravljanja določenih storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki se zagotavljajo kot gospodarske javne službe v koncesijski obliki. Za opravljanje teh storitev se razpiše ena koncesija na območju Občine Nazarje.

Na območju občine se pogrebne in pokopališke dejavnosti izvajajo na pokopališču v krajevni skupnosti Nazarje in pokopališču v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti.

Na pokopališčih iz prejšnjega odstavka se pokopavajo vsi, ki umrejo v okolišu za katerega je pokopališče namenjeno z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na drugem pokopališču ali če tako želijo svojci ter umrli v drugem kraju, če je umrli pred smrtjo tako želel, oz. če tako želijo svojci umrlega, ki imajo po zakonu pravico izbirati pokopališče.

Eno pokopališče v krajevni skupnosti Nazarje je posebno. Služi samo za pokop redovnic -sester Klaris. Za to pokopališče ne veljajo določbe tega odloka.

Ne glede na krajevne običaje sta pokopališči na območju občine namenjeni pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, kraj bivanja, državljanstvo, narodnost in raso.

 

II.        Področje uporabe

 

2. člen

(področje uporabe)

Upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč. Upravljavec pokopališč je občina.

Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, ter prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba, ki se zagotavljajo na trgu.

III.      Upravljanje pokopališč

 

3. člen

(zagotavljanje storitev upravljanja pokopališč)

Občina neposredno zagotavlja izvajanje sledečih storitev upravljanja pokopališč iz prvega odstavka prejšnjega člena:

·       izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja;

·       oddajo grobov v najem;

·       vodenje evidence najemnikov grobov za obdobje zadnjih deset let;

·       izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč.

Občina v skladu z veljavno zakonodajo in s tem odlokom podeli koncesijo za izvajanje naslednjih nalog upravljanja pokopališč:

·       zagotavljanje urejenosti pokopališča;

·       vodenje trajne evidence o pokojnikih in

·       vodenje trajne evidence grobov.

Koncesija se podeli po postopku iz tega odloka. Z izbranim koncesionarjem se sklene koncesijsko pogodbo, v kateri se podrobneje določi obseg in vrsto del.

 

4. člen

(cenik)

Za uporabo pokopališča, najemnino za grobove, pokopališke objekte in naprave ter drugo pokopališko infrastrukturo ter za druge storitve plačujejo uporabniki oziroma najemniki po ceniku, ki ga potrjuje občinski svet.

S cenikom, ki ga potrjuje občinski svet se tudi določi nagrada govorcu na pogrebu in nosilcem praporov, ki jo poravna občina.

Cenik in vsakokratne spremembe se objavijo na krajevno običajen način.

 

5. člen

(oddaja grobov v najem)

Upravljavec pokopališča oddaja prostore za grobove v najem s pisno najemno pogodbo v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo, s tem odlokom in s cenikom iz prejšnjega člena tega Odloka.

Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba.

Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela.

Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom.

Prostor za grobove se oddaja v najem za nedoločen čas.

Najemna pogodba mora vsebovati:

·       subjekte najemnega razmerja;

·       čas najema;

·       vrsto, zaporedno številko in velikost grobnega prostora;

·       višino pokopališke pristojbine, grobnine in pogoje plačevanja;

·       obveznosti najemodajalca glede urejanja grobov oz. prostora za grobove;

·       ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti iz pogodbe.

Ob najemu novega groba upravljavec obračuna najemniku groba pokopališko pristojbino v enkratnem znesku. Ob prvem najemu groba se grobnina za tekoče leto ne plača.

Grobnino in pokopališko pristojbino je najemnik groba dolžan plačati upravljavcu po veljavnem ceniku. Upravljavec pokopališča zaračuna in pobere grobnino enkrat letno.

Sredstva, zbrana iz naslova grobnin in pokopaliških pristojbin upravljavec pokopališča namensko uporablja za vzdrževanje in morebitna razširitvena dela na obstoječem pokopališču ali za gradnjo in vzdrževanje objektov in opreme, ki služijo pokopališki dejavnosti.

Upravljavec pokopališča razveljavi sklenjeno najemno pogodbo v naslednjih primerih:

·       če grobnina za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu;

·       če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pokopališkim redom in določbami najemne pogodbe;

·       ob opustitvi pokopališča;

·       kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča.

Neredno vzdrževan je grob takrat, kadar nagrobnik ogroža varnost ljudi oziroma je tako zanemarjen, da kvari estetski videz pokopališča.

Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nato se lahko prekoplje in odda drugemu najemniku. V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba koncesionar.

Sredstva za kritje vzdrževanja iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja upravljavec pokopališča.

 

6. člen

(izkop jame)

Pred izkopom jame je oseba, ki opravlja  izkop, dolžna ustrezno zavarovati sosednje grobove in spomenike ter paziti, da se jih pri izkopu ali zasipu jame ne poškoduje.

Kolikor nastane poškodba na sosednjih grobovih ali spomenikih, upravljavec pokopališča ugotovi vzroke ter oceni nastalo škodo in odredi, kdo je dolžan škodo poravnati.

Oseba, ki opravlja  izkop jame, je dolžna zavarovati vrednostne predmete, ki jih najde pri preko¬pu groba ter jih varno shraniti. O najdbi takoj, najkasneje pa v treh dneh obvesti in izroči predmete upravičencu, če je ta znan. Če upravičenec ni znan, se s temi predmeti ravna v skladu z veljavnimi predpisi o najdenih stvareh.

 

7. člen

(prva ureditev groba)

Prva ureditev groba zajema izkop ter zasutje grobne jame ter odvoz odvečne zemlje in uvelega cvetja na odlagališče v roku največ enega dneva po pogrebu.

 

8. člen

(ureditev pokopališč in odvoz odpadkov)

Pokopališča v občini Nazarje morajo biti zavarovano z ustrezno kovinsko, leseno ali žično ograjo ali ograjo iz zelenih okrasnih dreves.

Pokopališča morajo imeti ustrezne prostore za hrambo orodja ter urejeno mesto z zabojnikom za odlaganje odpadkov. Odvoz odpadkov se opravlja v skladu z vsakokrat veljavnim odlokom, ki določa in opredeljuje ravnanje z odpadki in ga zagotavlja koncesionar.

Odlaganje odpadkov je dovoljeno le na prostoru, ki ga določi upravljavec pokopališča.

Na pokopališču mora biti tudi možna oskrba z vodo in elektriko ter dostop z motornim vozilom in parkirišče.

 

IV.       Vrste grobov

 

 

9. člen

(vrste grobov)

Na pokopališčih v občini Nazarje, navedenih v 1. členu tega odloka, so naslednje vrste grobov:

·       enojni grobovi;

·       dvojni grobovi (družinski);

·       žarni grobovi;

·       grobnice;

·       grobovi za duhovnike in redovne brate ter redovne sestre;

·       partizanski grobovi.

Po potrebi upravljavec pokopališča določi poseben prostor na pokopališču za skupen pokop umrlih oseb v primeru elementarnih in drugi nesreč, za anonimne pokope ter za raztrositev pepela.

 

10. člen

(enojni in dvojni grobovi)

Enojni in dvojni grobovi so globoki 1,80 m in se lahko poglobijo do 3,50 m. Širina enojnih grobov je 0,80 m do 1,20 m; širina dvojnih grobov je od 1,20 m do 1,80 m.

Dolžina enojnih in dvojnih grobov je 1,90 m.

Če se žara shrani v obstoječi enojni ali dvojni grob, se tak grob ne smatra kot žarni grob.

 

11. člen

(žarni grobovi)

Žare se shranjujejo v žarnih grobovih, v obstoječih grobovih in grobnicah. Globina žarnega groba je najmanj 0,70 m, širina do 1 m, dolžina pa do 1,20 m. Žarni grob se lahko poglobi za 0,30 m za nove žare.

 

12. člen

(anonimni pokopi)

Anonimni pokopi se opravijo v skladu z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.

 

13. člen

(raztrositev pepela)

Raztrositev pepela se opravlja s posebnim priborom na posebno urejenem prostoru pokopališča, na katerem so napisana imena umrlih in skupnem prostoru za polaganje cvetja in prižiganjem sveč.

Raztros pepela zunaj pokopališča se lahko opravi na podlagi izdanega soglasja župana v skladu z določbami vsakokrat veljavnega zakona, ki ureja pokopališko in pogrebno dejavnost.

 

14. člen

(pokop v grobnici)

V grobnici na pokopališču je dovoljeno pokopavati le v

kovinskih krstah ali v krstah iz trdega lesa s kovinskim vložkom ter v žarah.

 

15. člen

(mirovalna doba za grobove)

Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto je deset let.

Mirovalna doba sme biti izjemoma krajša od desetih let, kadar je grobna jama predhodno poglobljena in kadar nad spodnjo krsto ostane vsaj 0,1 m zemlje, zgornja plast zemljine pa je visoka najmanj 1,5 m.

Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.

 

16. člen

(pokop zunaj pokopališča)

Pokop se praviloma opravi na pokopališču.

Pokop zunaj pokopališča se lahko opravi na podlagi izdanega soglasja župana v skladu z določbami vsakokrat veljavnega zakona, ki ureja pokopališko in pogrebno dejavnost.

 

17. člen

(vrsta in obseg naprav, potrebnih za izvajanje javne službe)

Infrastrukturni objekti in naprave potrebne za izvajanje javne službe pokopališke dejavnosti po tem odloku so v lasti upravljavca pokopališča, in so: pokopališki zid, mrliška vežica in prostor za svojce, prostor za orodje, vodovodni priključek, javna razsvetljava, opremljen prostor za odlaganje smeti ter ostala infrastruktura na območju pokopališč iz 1. člena tega Odloka.

Naprave in oprema potrebna za izvajanje javne službe pokopališke dejavnosti po tem odloku so v lasti upravljavca pokopališča, in so: oprema mrliške vežice in spremljajočih prostorov, prapori in zastave, oprema prostorov za odlaganje smeti, orodje za vzdrževanje in urejanje pokopališča.

 

18. člen

(mrliške vežice)

Na območju občine Nazarje se umrli polagajo na mrtvaški oder praviloma v mrliški vežici.

Čuvanje umrlega na domu se dovoli samo izjemoma, na izrecno željo umrlega ali njegovih svojcev.

Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo pokojnega stanovskega predstavnika do pokopa izjemoma tudi v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.

Soglasje za to da župan občine Nazarje na pisno zahtevo verske skupnosti.

Mrliške vežice iz prvega odstavka tega člena obratujejo po potrebi vsak dan med 8. uro zjutraj in 22. uro zvečer.

 

19. člen

(poti med grobovi)

Poti med grobovi morajo biti široke najmanj 0,30 m. Spomeniki, nagrobne ograje, razne zrasti oz. druga znamenja ne smejo posegati izven meja določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ 1,50 m.

 

20. člen

(posegi v prostor na pokopališču)

Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča.

Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom.

Upravljavec pokopališča izda soglasje v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v 15 dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor.

Za druga manjša dela na grobovih na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) ni potrebno soglasje ali priglasitev del. Pri izvedbi teh del so izvajalci dolžni izvesti ob upoštevanju krajevnih običajev in ohranitvi celovite podobe pokopališča.

 

V.         Vzdrževanje reda in miru na pokopališču

 

21. člen

Obiskovalec pokopališča oziroma mrliške vežice je dolžan opustiti vse, kar žali spoštovanje do umrlih oziroma svojce pokojnika.

Na pokopališču in mrliški vežici je prepovedano:

·       nedostojno vedenje, vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in podobno;

·       odlaganje odpadkov ob ograji ali na tuje grobove oziroma izven za to določenega prostora;

·       stopanje in hoja po grobovih;

·       trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih in nasadih;

·       onesnaževanje pokopališkega prostora in mrliške vežice;

·       vožnja s kolesi, motornimi vozili ali njihovo shranjevanje na pokopališču;

·       poškodovanje grobov, mrliške vežice in pokopaliških prostorov;

·       odlaganje odpadkov, ki niso nastali na pokopališču, v pokopališke kapacitete za odpadke;

·       onesnaženje ali poškodovanje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov;

·       vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča;

·       odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in z objektov v območju pokopališča;

·       opravljati prevoze, kamnoseških, vrtnarskih, kovinostrugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti;

·       nameščanje reklamnih sporočil na območju pokopališča, razen uradnih obvestil upravljavca.

 

VI.       Pogrebna dejavnost

 

22. člen

(zagotavljanje storitev pogrebne dejavnosti)

Pogrebne dejavnosti v Občini Nazarje iz drugega odstavka 2. člena tega odloka se zagotavljajo na sledeč način:

·       gospodarska javna služba zagotavljanja 24-urne dežurne službe se zagotavlja s podelitvijo koncesije;

·       pogrebne dejavnosti prevoza, priprave in upepelitve pokojnika ter priprava in izvedba pogreba se zagotavljajo na trgu.

Koncesija zagotavljanja 24-urne dežurne službe se podeli po postopku iz tega odloka. Z izbranim koncesionarjem se sklene koncesijsko pogodbo, v kateri se podrobneje določi obseg in vrsto del.

23. člen

(izvajalci pogrebne dejavnosti)

Pogrebna dejavnost se izvaja v skladu z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja pokopališko in pogrebno dejavnost.

Izvajalci pogrebne dejavnosti morajo izpolnjevati pogoje iz zakona in drugih predpisov, ki urejajo pogrebno in pokopališko dejavnost ter pridobiti dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti.

 

24. člen

(prijava pokopa)

Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in tudi določi okvirni čas pokopa.

Naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti prijavi pokop upravljavcu pokopališča.

K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena.

Če naročnika ni, prijavi pokop občina, v kolikor je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče na območju občine.

Upravljavec pokopališča ne sme dovoliti pokopa, če mu ob prijavi oz. pred pokopom niso predložena dokazila o prijavi smrti.

 

25. člen

(pogrebna slovesnost)

Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo.

Pogrebna slovesnost se organizira v skladu z voljo umrlega ali najbližjega sorodnika.

Pogrebna svečanost se ne organizira, če se opravi pogreb skladno z voljo umrlega ali njegovih najbližjih sorodnikov v družinskem krogu.

Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba, na krajevno običajen način oziroma način, ki ni v nasprotju z moralo.

Pogrebne svečanosti se lahko udeleži vsakdo in je dolžan upoštevati pravila dostojanstva in spoštovanja do umrlega.

Pogrebna slovesnost se odvija na krajevno običajen način. Praviloma se od umrlega najprej poslovijo govorniki, nato lahko sledijo pevci, recitatorji, orkestri ter verski obred. Po končani svečanosti se oblikuje pogrebni sprevod.

Govorniki pri pogrebu so dožni upoštevati pieteto do pokojnika in družine ter se distancirati od verske, rasne ali politične nestrpnosti.

Pogrebne slovesnosti na pokopališču se pričnejo v vežici oz. drugem prostoru, ki je določen za ta namen.

Pogrebni sprevod se razvrsti tako, da so na čelu nosilci zastav, verskih simbolov in praporov, nato nosilci vencev, nosilci javnih odlikovanj in drugih priznanj ter duhovniki s spremstvom. Za krsto oz. žaro sledijo sorodniki, nato drugi udeleženci pogreba do mesta pokopa.

Udeleženci pogrebne svečanosti se razvrstijo ob grobu. Med spuščanjem krste ali žare s posmrtnimi ostanki v grob se lahko vrši verski obred. Po minuti molka, poklonitvi zastav in praporov ter po govorih je pogreb končan. Najkasneje dve uri po končani svečanosti je potrebno grob zasuti. Z delom se sme pričeti, ko večina udeležencev zapusti grob.

Pri anonimnih pokopih se pogrebna svečanost zaključi na prostoru, ki ga upravljavec pokopališča določi v ta namen.

Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno pokopališko moštvo obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa.

 

26. člen

(pokop)

Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom.

Pokop se opravi na pokopališču na enega od načinov, predvidenih v skladu z veljavno zakonodajo.

Pokop opravi pogrebno moštvo.

Dejavnost pogrebnega moštva lahko opravijo tudi druge osebe, skladno z voljo umrlega, njegovimi najbližjimi sorodniki ter krajevnimi običaji (gasilci…).

 

27. člen

(način pokopa, če je plačnik občina)

Stroški socialnih pokopov se krijejo iz občinskega proračuna. V tem primeru se zagotovi osnovni obseg pogreba.

Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo.

Če je plačnik pokopa občina, se opravi pokop z žaro.

Občina ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.

 

28. člen

(čas pokopa)

Pokopi so vsak dan med 10. in 18. uro.

Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.

 

VII.      Koncesijski akt

 

29. člen

Predmet izvajanja javne gospodarske službe v koncesijski obliki na področju opravljanja pogrebne in pokopališke dejavnosti v Občini Nazarje po tem odloku je:

·       pogrebna dejavnost zagotavljanja 24-urne dežurne službe;

·       pokopališka dejavnost, ki obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča;

·       pokopališka dejavnost, ki obsega vodenje trajne evidence o pokojnikih in

·       vodenje trajne evidence grobov.

 

30. člen

(naloge koncesionarja glede 24-urne dežurne službe)

24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh.

V občini se 24-urna dežurna služba izvaja kot obvezna občinska gospodarska javna služba s podelitvijo koncesije izvajalcu pogrebne dejavnosti, ki izpolnjuje zakonske pogoje za izvajanje 24-urne dežurne službe.

Koncesijo za izvajanje javne službe občina podeli na podlagi javnega razpisa po postopku določenim s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe in v skladu s tem Odlokom.

Izbran izvajalec 24-urne dežurne službe je v primeru izrednih razmer (vojna, naravne nesreče …) na zahtevo in v dogovoru z občino dolžan zagotoviti storitve pogrebne službe v celoti.

 

 

 

31. člen

(naloge koncesionarja glede pokopališke dejavnosti urejenosti pokopališč)

Občina pooblasti koncesionarja za izvajanje obvezne lokalne javne službe za pokopališko dejavnost zagotavljanje urejenosti pokopališč, ki zajema sledeče naloge:

·       vzdrževanje pokopališč, ki obsega: vzdrževanje skupnih glavnih poti, zelenic (košnja trave, odstranjevanje plevela ….), vzdrževanje in obrezovanje dreves, grmovnic in živih mej (razen cipres, ki predstavljajo ograjo pokopališča), nadzorno službo, storitve informacijske pisarne in druga vzdrževalna dela;

·       storitve najema pokopaliških objektov in naprav;

·       storitve grobarjev, kar obsega: izkop in zasutje grobne jame, prvo ureditev groba, ki zajema odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče, ter prekop posmrtnih ostankov;

·       storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela, razen v primeru, ko se naročnik pogreba s koncesionarjem dogovori  drugače in pogrebno moštvo zagotovijo npr. svojci, gasilci, lovci …

·       čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega po glavnih poteh in v primeru pogreba od vežice do groba pokojnika;

·       skrb za red in čistočo na pokopališčih in v pokopaliških objektih;

·       vzdrževanje grobov posebnega pomena;

·       vzdrževanje opuščenih grobov;

·       nadzor nad izvajanjem kamnoseških in ostalih del na grobovih v skladu z najemo pogodbo in načrtom pokopališča;

·       nadzor nad ustreznim in rednim vzdrževanjem grobov v skladu z najemno pogodbo;

·       odklepanje in zaklepanje mrliške vežice;

·       redno čiščenje mrliških vežic (pred in po vsaki uporabi mrliške vežice);

·       organizira in nadzira dela na pokopališču;

·       skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici;

·       zagotavlja električni priključek uporabnikom in izvajalcem del;

·       zagotavlja uporabnost vozičkov za prevoz krste in vencev;

·       zagotavlja ogrevanja mrliške vežice v zimskem času;

·       nudi malo kuhinjo;

·       zagotavlja ozvočenja govornika;

·       uskladi mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti;

·       po potrebi druge naloge, ki se dogovorijo v koncesijski pogodbi ali ki jih občina občasno naroči glede na razmere oz. potrebe.

·       Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena, občina zagotavlja sledeče storitve urejenosti pokopališč:

·       plačilo tekočih stroškov vzdrževanja – poraba vode, elektrike, odpadki in drugi tekoči stroški;

·       redno vzdrževanje objektov, naprav ter druge pokopališke infrastrukture.

 

32. člen

(javno pooblastilo koncesionarju za vodenje evidenc)

Koncesionarju se podeli javno pooblastilo za vodenje

sledečih evidenc:

·       vodenje trajne evidence o pokojnikih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču;

·       vodenje trajne evidence grobov - kataster.

 

33. člen

(koncesijsko območje)

Območje izvajanja gospodarske javne službe po tem odloku je območje celotne Občine Nazarje, na katerem sta pokopališči:

·       Nazarje in

·       Šmartno ob Dreti.

Pokopališča so namenjena pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, kraj bivanja, državljanstvo, narodnost in raso.

 

VIII.    Pogoji in merilo za izvajanje in podelitev koncesije

 

34. člen

(pogoji in merilo za izvajanje in podelitev koncesije)

Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba. V prijavi za pridobitev koncesije mora kandidat dokazati, da izpolnjuje potrebne pogoje za udeležbo, in sicer:

·       da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovitveni akt;

·       da ima zaposleni najmanj dve osebi;

·       da ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz pokojnikov, ki se uporablja izključno v te namene;

·       da zagotavlja najmanj en hladilni prostor za pokojnika;

·       da ima najmanj eno transportno krsto;

·       da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki;

·       da predloži dokazila, da ima potrebna znanja, izkušnje in sredstva za izvajanje razpisane javne službe pogrebne in pokopališke dejavnosti;

·       da predloži dokazila, da ima ustrezno opremo, delovne priprave in zadostno število delavcev, usposobljenih za izvajanje razpisane javne službe pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki so predmet te koncesije;

·       da predloži ustrezno garancijo za kvalitetno izvajanje gospodarske javne službe in za morebitno povračilo škode koncedentu;

·       da ima poravnane davke in prispevke ter da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije in v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega transakcijskega računa;

·       da zagotovi izvajanje razpisane dejavnosti v okviru standardov in normativov;

·       da poda izjavo o zagotavljanju osnovnega pogreba v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPPDej;

·       da izpolnjuje druge pogoje, ki jih zahteva veljavna zakonodaja.

Kandidati morajo predložiti ustrezna jamstva, da bo ustrezna oprema, prostori in kader na voljo pred podpisom koncesijske pogodbe, če bodo izbrani na javnem razpisu.

Koncedent podrobneje opredeli dokazila v razpisni dokumentaciji za razpis koncesije, v kateri lahko določi še druge pogoje za izbor koncesionarja.

Koncesionar mora izpolnjevati pogoje za izvajanje javne službe ves čas trajanja pogodbe.

Merilo za izbor koncesionarja je cena izvajanja storitev, ki so predmet koncesije.

 

 

35. člen

(koncesijska pogodba)

Z izbranim koncesionarjem se sklene koncesijska pogodba, s katero se uredijo vse medsebojne obveznosti med koncesionarjem in koncedentom.

Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente in enostranske ukrepe koncedenta, s katerimi se varuje javni interes.

Koncesionar lahko prenese koncesijsko pogodbo ali del storitev po koncesijski pogodbi na drugega koncesionarja v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja koncesije zgolj s privolitvijo koncedenta.

 

36. člen

(dolžnosti koncesionarja)

Dolžnosti koncesionarja so:

·       zagotoviti kontinuirano izvajanje javne gospodarske službe;

·       pri izvajanju dejavnosti upoštevati vso veljavno zakonodajo, sprejete predpise, standarde in normative ter kodekse za opravljanje predmetnih dejavnosti, kot tudi v okviru teh krajevne običaje;

·       zagotoviti storitve vsem pod enakimi pogoji;

·       koncedentu omogočiti nadzor nad izvajanjem javne službe;

·       za koncesionirano dejavnost voditi ločeno poslovne knjige in druge knjigovodske listine ter obračune;

·       po preteku koncesijske pogodbe koncendentu predati zakonsko določene evidence in soglasja;

·       uporabljati vse s strani koncedenta predane objekte in naprave s področja infrastrukture le za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije.

Koncedent bo predal koncesionarju po podpisu koncesijske pogodbe v upravljanje objekte in naprave s področja infrastrukture, ki sodijo v posamezni funkcionalni kompleks posameznega pokopališča, z vsemi pritiklinami in morebitnimi bremeni ter dokumentacijo, ki jo ima koncedent in jo koncesionar potrebuje za opravljanje predmetne dejavnosti v obsegu, kot jih potrebuje. O prevzemu se izdela prevzemni zapisnik.

Koncesionar upravlja z infrastrukturo, napravami in opremo iz 17. člena v imenu in za račun občine kot koncedenta.

Vrsta in obseg nalog se podrobneje opredelita v koncesijski pogodbi.

 

37. člen

(pravice koncedenta)

Koncedent ima pravico:

·       nadzirati cene pogodbenih storitev na pokopališčih;

·       nadzora nad izvajanjem gospodarske javne službe, finančnega nadzora in nadzora upravljanja in vzdrževanja infrastrukturnih objektov in naprav;

·       opravljati naloge pokopališke dejavnosti, ki jih ni prenesel na koncesionarja;

·       druge pravice določene z zakonom in koncesijsko pogodbo.

 

38. člen

(uporabniki storitev)

Uporabniki storitev gospodarske javne službe imajo poleg drugih še naslednje pravice in obveznosti:

·       pravico do uporabe storitev javne službe pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;

·       pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene pravice uporabnikov (inšpekcijske službe, svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin ...);

·       pravico opozoriti na nepravilno ali neustrezno izvajanje javne službe ter oblikovati pobude in predloge za boljše izvajanje;

·       obveznost ureditve najema grobov z najemno pogodbo;

·       obveznost spoštovanja pokopališkega reda in navodil, ki jih izda skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo koncesionar;

·       obveznost upoštevanja predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru, zdravstvenega in sanitarnega varstva in druge predpise.

 

39. člen

(prenehanje koncesijskega razmerja)

Koncesijsko razmerje redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti pogodbenih strank oziroma s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

Koncesijsko razmerje predčasno preneha na načine in pod pogoji, kakor so opredeljeni v tem odloku in v koncesijski pogodbi na sledeče načine: s sporazumno razvezo, z razdrtjem, z odvzemom koncesije.

 

40. člen

(sporazumna razveza)

Koncesijska pogodba lahko predčasno preneha na podlagi sporazumne razveze.

Koncedent in koncesionar se lahko sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe ni smotrno ali mogoče oz. je kako drugače oteženo do te mere, da z izvajanjem pogodbenih določb ni mogoče ali smiselno nadaljevati.

Pogodbena stranka, ki predlaga sporazumno razvezo pogodbe, posreduje drugi stranki pisno pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo.

 

41. člen

(razdrtje koncesijske pogodbe)

Če bodisi koncedent bodisi koncesionar ne izpolnita svoje obveznosti, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in s koncesijsko pogodbo, odstopi od pogodbe z navadno izjavo.

Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem oziroma odpovedjo koncedenta preneha predvsem:

·       če koncesionar storitev ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega odloka ali koncedentu povzroča škodo;

·       zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe s strani koncesionarja;

·       če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja materialna ali nematerialna škoda uporabnikom njegovih storitev, koncedentu ali tretjim osebam;

·       če koncesionar kljub pismenemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo;

·       v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.

V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe.

Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju ne omogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

S koncesijsko pogodbo se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod katerimi je dopustno enostransko razdrtje koncesijske pogodbe s strani koncedenta.

Za razdrtje koncesijske pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve.

 

42. člen

(odvzem koncesije)

Koncesijska pogodba lahko zaradi odvzema koncesije s strani koncedenta predčasno preneha:

·       če koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz tega odloka in s koncesijsko pogodbo v določenem roku;

·       zaradi izvajanja gospodarske javne službe v nasprotju s koncesijsko pogodbo;

·       če je v javnem interesu, da se opravljanje nalog iz tega odloka preneha izvajati v koncesijski obliki;

·       če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja koncesionarja ali drugo obliko ugotovljene insolventnosti koncesionarja,

·       če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;

·       če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti;

·       če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;

·       če se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz koncesijske pogodbe;

·       v primerih podrobneje določenih v koncesijski pogodbi.

Postopek in obstoj razlogov iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.

Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno odločbo, ki jo izda občinska uprava koncedenta. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.

 

43. člen

(enostranski ukrepi v javnem interesu)

Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni interes.

Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:

·       uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe;

·       izdajo izrednih obveznih navodil koncesionarju;

·       odvzem koncesije.

Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja. 

Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.

 

 

44. člen

(zavarovanje odgovornosti za škodo)

Koncesionar mora v roku 15 dni po podpisu koncesijske pogodbe in pred pričetkom opravljanja dejavnosti zavarovati odgovornost za škodo, ki bi jo povzročil z nevestnim opravljanjem javne službe in za škodo, ki bi jo povzročile pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam in predložiti koncedentu v vednost kopijo zavarovalne police v višini, ki se opredeli s koncesijsko pogodbo.

 

45. člen

(sredstva koncesionarja)

Za izvajanje dejavnosti koncesionar pridobiva sredstva iz:

·       prihodkov iz naslova 24-urne dežurne službe za pogrebno dejavnost;

·       prihodkov iz naslova izvajanja pokopališke dejavnosti, ki je predmet koncesijske pogodbe;

·       prihodkov iz naslova raznih dotacij ter drugih virov.

Cene koncesioniranih storitev pokopališke dejavnosti in 24-urne dežurne službe s sklepom določi Občinski svet Občine Nazarje.

 

IX.       Začetek in čas trajanja konceisje

 

46. člen

(nastanek koncesijskega razmerja)

Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem.

V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.

 

47. člen

(trajanje koncesijskega razmerja)

Opravljanje koncesijske dejavnosti po tem odloku se podeli na podlagi javnega razpisa za koncesijsko obdobje do 10 (deset) let.

Podelitev koncesije se izvede v skladu z predpisi, ki urejajo podelitev koncesij.

 

48. člen

(pričetek izvajanja koncesije)

Koncesionar mora pričeti izvajati javno službo z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.

 

X.         Način podelitve koncesije

 

49. člen

(način podelitve koncesije)

Koncedent izbere koncesionarja na osnovi izvedenega javnega razpisa, ki se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji. Sklep o začetku postopka izvedbe javnega razpisa sprejme župan.

V postopku izvedbe javnega razpisa koncedent zagotovi transparentno in enakopravno obravnavanje ponudnikov.

Za objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire koncesionarja se pooblasti občinsko upravo koncedenta.

Za izbor koncesionarja in podpis koncesijske pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja koncesije se pooblasti župana.

Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.

 

XI.       Nazdor

 

 

50. člen

(nadzor nad izvajanjem javne službe pogrebne in pokopališke dejavnosti)

Nadzor nad izvajanjem vsakokratnega zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in nad določbami tega odloka na območju občine opravlja občinska inšpekcija skladno s tem odlokom in zakonom.

 

51. člen

(nadzor nad izvajanjem koncesije)

Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja strokovna služba koncedenta. Koncesionar je dolžan strokovni službi na njeno zahtevo kadarkoli posredovati informacije o poslovanju, izvajanju storitev in omogočiti vpogled v poslovne knjige in dokumentacijo ter evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.

Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan in stalen. Izvajalec nadzora se mora izkazati s pooblastilom koncedenta. Nadzor se praviloma vrši v delovnem času koncesionarja. O nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga morata podpisati pooblaščenca koncedenta in koncesionarja.

 

XII.      Kazenske določbe

 

52. člen

(kazenske določbe)

Z globo 2.000 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki izvaja gospodarske javne službe po tem odloku:

·       če opusti predpisana ravnanja iz tega odloka ali

·       če ravna v nasprotju z določili tega odloka.

·       Z globo 100 EUR se kaznuje posameznik:

·       če krši določila 20. člena tega odloka (posegi v prostor);

·       če krši določila 21. člena tega odloka (prepovedi);

·       če uredi spomenik, nagrobno ograjo in druga znamenja tako, da posegajo izven meje določenega grobnega prostora ali segajo višje kot 1,5m, pri čemer se tak spomenik oz. objekt odstrani;

·       sadi ali odstranjuje drevje in okrasno grmovje na pokopališču brez dovoljenja upravljavca;

·       če ne vzdržuje groba ali vmesnih poti med grobovi.

 

XIII.    Končne določbe

 

53. člen

(začetek veljavnosti koncesijskega razmerja)

Koncesija začne veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe.

V primeru, da koncesijska pogodba ni skladna s tem odlokom veljajo določila tega odloka.

 

54. člen

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določbe vsakokratnih predpisov, ki urejajo pogrebno in pokopališko dejavnost.

 

55. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. 5/97).

 

Številka: 032-0007/2014-25

Datum: 14.12.2017

 

 

Občina Nazarje

 

Matej Pečovnik, župan