New Page 1

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja REZERVAT NAKLO ter 12. ter 78. člena Statuta občine Naklo (Uradni list RS, št. 88/07) je Občinski svet občine Naklo na svoji 5. redni seji, dne 5.6.2019 sprejel

 

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

NUS V POSLOVNI CONI NAKLO

 

I. Uvodne določbe

 

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt NUS v poslovni coni Naklo (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelala družba Domplan, d.d., Bleiweisova 14, Kranj, pod številko projekta UD/477-108/16.

 

2. člen

(namen OPPN)

Namen OPPN je gradnja dveh poslovno industrijskih objektov z ureditvijo manipulativnih površin za namen gospodarskih in poslovnih dejavnosti. Z OPPN se ureja tudi dostop in priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo.

 

3. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN se nahaja na vzhodnem delu občine Naklo v bližini meje z občino Kranj pod naseljem Polica. Območje leži ob lokalni cesti Pivka – Exoterm.

(2) Podlaga za določitev meje območja OPPN je tretja točka 2. člena Pravilnika o vsebini obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Ur.l. RS št. 99/07).

(3) OPPN obsega del prostorske enote PL3(*) in del prostorske enote NA12(*). Na delu območja obdelave je:

· veljaven Občinski podrobni prostorski načrt Pod Polico (Ur.l. RS. št. 107/10, 73/12, 98/12, 102/12, 54/14, 52/17, 58/18), ki sega do ceste Exoterm-LPKF št. JP 780271,

· predviden Občinski podrobni prostorski načrt Pod Polico v delu zahodno od ceste Exoterm-LPKF št. JP 780271, ki ni izveden,

· veljaven Občinski podrobni prostorski načrt za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture v poslovni coni Naklo (Ur.l.RS. št. 64/10),

· predviden Občinski podrobni prostorski načrt NA12(*) Rezervat Naklo.

(4) Z OPPN se ureja zemljišča predvidena za gradnjo objektov in zemljišča, ki so potrebna za druge ureditve v in izven območja.

(5) Velikost celotnega območja, ki je predmet OPPN je cca 0.4ha.

(6) Območje urejanja obsega dele ali celotna zemljišča naslednjih parcel: 139/11, 139/12, 141/6, 141/7, 146/2, vse k.o. Pivka.

 

4. člen

(vsebina in oblika OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del, ki obsega naslednje načrte:

 

Št. 1.1

Izsek iz kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju

M = 1:5000

Št. 1.2

Izsek iz zazidalne situacije OPPN- ja za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture v poslovni coni Naklo

M = 1:1000

Št. 2

Prikaz območja podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem

M = 1:1000

Št. 3

Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji

M = 1:5000

Št. 4

Ureditvena situacija

M = 1:500

Št. 5

Situacija prometne infrastrukture

M = 1:250

Št. 6

Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo

M = 1:500

Št. 7

Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter ureditev potrebnih za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in požarom

M = 1:2500

Št. 8

Načrt parcelacije in zakoličbe

M =1:500

 

(3) Grafični prikazi so izdelani na geodetskem načrtu (v nadaljevanju GN) izdelanem v merilu 1:500.

 

5. člen

(obvezne priloge OPPN)

OPPN ima naslednje obvezne priloge:

1. Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov;

2. Prikaz stanja prostora;

3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPPN;

4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;

5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN;

6. Povzetek za javnost;

7. Okoljsko poročilo, oz. Odločba iz katere je razvidno, da okoljsko poročilo ni potrebno.

 

6. člen

(uporabljeni izrazi in pojmi)

V tem OPPN uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter Občinskega prostorskega načrta občine Naklo.

 

II. Določbe prostorske ureditve

 

1. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN

 

7. člen

(opis prostorske ureditve)

(1) Načrtuje se gradnja dveh poslovno industrijskih objektov za namen gospodarskih in poslovnih dejavnosti.

(2) Z OPPN se ob upoštevanju nadrejenih aktov podrobneje določi arhitekturne, krajinsko arhitekturne in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev. Nova gradnja se komunalno opremi, priključuje se na obstoječo gospodarsko infrastrukturo, uredi se dostop in navezava na prometno omrežje občine.

 

8. člen

(vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora znotraj območja OPPN)

Nadrejeni akt znotraj območja OPPN označuje naslednje podrobne rabe:

 

Ime

Oznaka

NRP

Način urejanja

Rezervat Naklo

NA 12 (*)

IG

OPPN

Pod Polico

PL 3 (*)

IG

OPPN

 

9. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi območji)

Načrtovana gradnja predstavlja območje namenjeno gospodarski dejavnosti z oznako IG v naselju Polica v občini Naklo. Na zahodu območje omejuje struga vodotoka Dupelščica, na vzhodu občinska cesta Exoterm – LPKF odsek št. JP 780271, na jugu območje gozdnih zemljišč z namensko rabo G in na severu travniške in obdelane kmetijske površine z namensko rabo IG. Načrtovana gradnja funkcionirajo samostojno in neposredno ne vpliva na sosednji prostor.

 

2. Arhitekturne, krajisnko-arhitekturne in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev

 

2.1. Dopustne vrste objektov glede na namen in dopustne vrste gradenj

 

10. člen

(dopustne vrste objektov in ureditev glede na namen)

Dopustne so naslednje vrste objektov glede na namen:

·stavbe namenjene proizvodnji, obrti, skladiščenju, trgovini, servisom, gradbeni proizvodnji, parkiriščem in spremljajoči objekti, ki služijo tej dejavnosti (upravne stavbe, okrepčevalnice, prometni terminali, bencinski servisi ipd.), to so: poslovne in upravne stavbe, industrijske stavbe, rezervoarji in skladiščne stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,

· garažne stavbe,

· objekti, naprave in priključki gospodarske (javne) in prometne infrastrukture in pomožni cestni objekti,  pomožni komunalni objekti, ter druga omrežja, objekti in naprave v javni rabi,

· samostojna parkirišča,

· istilne naprave,

· urbana oprema,

· ekološki otoki,

· objekti za oglaševanje,

· oporni zidovi, ograje ali škarpe,

· nasipi, izkopi in odkopi ter utrjene brežine,

· drvarnica, pokrita skladišča, lopa, uta, nadstrešek, senčnica in podobni objekti.

· vodnogospodarske ureditve,

· ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

 

11. člen

(dopustne vrste gradenj in ureditev)

Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj in ureditev:

· gradnja novih objektov v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen iz tega odloka,

· gradnja novih objektov ter dozidave in nadzidave zakonito zgrajenih stavb, v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen ob pogojih iz tega odloka,

· rekonstrukcije in vzdrževalna dela (redna in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist) zakonito zgrajenih stavb,

· odstranitve objektov,

· spremembe namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so skladne s podrobno namensko rabo,

· gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen iz tega odloka.

 

2.2. Pogoji in usmeritve za projektiranje in  gradnjo

 

12. člen

(vrste, tipologija in oblikovanje stavb)

(1) Načrtuje se gradnja dveh poslovno industrijskih stavb za namen gospodarskih in poslovnih dejavnosti: proizvodnja, obrt, skladišča, trgovina, servis, gradbena proizvodnja ipd. Predvideva se gradnja:

· 122          Poslovne in upravne stavbe in

· 125          Industrijske stavbe in skladišča

(2) Arhitektonsko oblikovanje stavb se prilagodi namembnosti in funkciji območja in se podredi potrebam tehnološkega procesa.

(3) Načrtovana okvirna tlorisna površina in gabariti:

 

Tloris A:

Tloris je nepravilnih oblik in je lahko razgiban in členjen. Velikost objekta je omejena z gradbeno mejo, ki je razvidna iz grafičnega dela. Okvirna predvidena dimenzija objekta je: 27,00m x 33,80m.

Odstopanja A:

Velikost objekta lahko odstopa maksimalno do predpisane gradbene meje, oz. je objekt lahko manjši.

Etažnost A:

Predvidena etažnost objekta je P+M, pri čemer je največja dopustna etažnost: (K)+P+2+M oz. K+P+3.

Višina A:

Največja dopustna višina objekta je 15,00m nad terenom.

Streha A:

Dopustne so dvokapnica naklona 0-20° ali enokapnice, oz. ravne strehe (minimalni naklon)

Svetla etažna višina:

Predvidena svetla višina etaže je 4,00m, medetaže pa 2,5m, oz. skladno s potrebami dejavnosti.

Kota pritličja

Na terenu s toleranco +/- 1,10m

 

Tloris B:

Tloris je nepravilnih oblik in je lahko razgiban in členjen. Velikost objekta je omejena z gradbeno mejo, ki je razvidna iz grafičnega dela. Okvirna predvidena dimenzija objekta je: 15,00 x 24,00m.

Odstopanja B:

Velikost objekta lahko odstopa maksimalno do predpisane gradbene meje, oz. je objekt lahko manjši.

Etažnost B:

Predvidena etažnost objekta je P+M, pri čemer je največja dopustna etažnost: (K)+P+2+M oz. K+P+3.

Višina B:

Največja dopustna višina objekta je 15,00m nad terenom.

Streha B:

Dopustne so dvokapnica naklona 0-20° ali enokapnice, oz. ravne strehe (minimalni naklon)

Svetla etažna višina:

Predvidena svetla višina etaže je 4,00m, medetaže pa 2,5m, oz. skladno s potrebami dejavnosti.

Kota pritličja

Na terenu s toleranco +/- 1,10m

 

(4) Objekta je dopustno povezati s streho; prostor med objektoma je dopustno delno ali v celoti nadkriti.

 

13. člen

(oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe.

(2) Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom strehe.

(3) Oblikovanje ograj: Tip, višina, materiali in oblikovanje ograj se prilagodi dejavnosti. Dopustne so tudi žive meje neinvazivnih, domorodnih rastlinskih vrst. V ograji se vstopna in uvozna vrata ne smejo odpirati proti javni cesti. V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Ograje v območju križišč in prometnih priključkov ne smejo biti višje od 0.8 m in ne smejo segati v pregledno polje ceste. Ograje ob lokalnih cestah morajo biti odmaknjene najmanj 50 cm od parcelne meje oziroma že izvedenega vozišča, kolesarske steze ali pločnika.

(4) Oblikovanje podpornih zidov: Podporni oz. oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni.

 

14. člen

(faktor zazidanosti in delež odprtih bivalnih površin)

(1) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Maksimalni faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji je do največ 0.50.

(2) Najmanjši delež odprtih bivalnih površin se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na površino parcele namenjene gradnji. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine. Delež odprtih bivalnih površin za območja gospodarskih con IG znaša 10% .

 

15. člen

(lega objektov na zemljišču)

(1) Gradbena meja: lega objektov na zemljišču je določena z gradbeno mejo, ki je razvidna iz grafičnega dela tega OPPN.

(2) Nove stavbe se od parcelnih meja odmakne toliko, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele namenjene gradnji.

(3) Lega objektov je razvidna iz grafičnega dela OPPN. Kota pritličja se določi z višinsko koto v toleranci +/- 1,10 m glede na konfiguracijo terena v fazi projektiranja.

(4) Gradbena meja je določena na podlagi naslednjih parametrov:

Nove stavbe morajo biti oddaljene:

· od roba cestnega sveta javnih cest najmanj 5,00m

· od meje sosednjih zemljišč najmanj 4,00m.

Manjši odmiki so možni ob pismenem soglasju lastnika sosednjega zemljišča, vendar ne manj kot 2,5 m, ob tem velja, da je potrebno zagotoviti požarni odmik.

(5) Nezahtevni in enostavni objekti iz tega odloka, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m, oziroma kot govori področni predpis.

(6) Za postavitve ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določajo ustrezne odmike in višine, da te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest.

(7) Odmik od gozdnega roba mora biti enak višini odraslega drevesa, oz. tolikšen, da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oziroma rab prostora sosednjega območja gozdnih zemljišč; če tega odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic.

 

16. člen

(odprte površine)

(1) Pri urejanju okolice objektov, javnih površin in infrastrukture mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(2) Vsebine: priporočljivo je krajinskoarhitekturno oblikovanje odprtih površin poslovno industrijskih objektov. Ob vhodu se površine prednostno namenijo obiskovalcem, poslovnim partnerjem, strankam ipd. in opravljajo reprezentativno funkcijo. Površine namenjen zaposlenim, kot odprti prostori za malico, izmenjavo idej in znanja, je dopustno locirati na zahodni strani objektov tako, da orientirajo na vodotok.

(3) Oblikovanje: Višinske razlike terena se, v kolikor je mogoče, izvedejo na način, da teren čim bolj enakomerno, zvezno pada. Dopustno je tudi oblikovanje brežin, ali opornih zidov z zasaditvijo. Višina zemljišča na parcelni meji, mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih zemljiščih morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče površine.

(4) Gradniki: Uporabljajo se naravni materiali (kamen, les, rastline); sajenje invazivnih tujerodnjih rastlinskih vrst ni dopustno. Rastline se sadijo tako, da ne ovirajo dostopa do javne infrastrukture.

(5) Za ureditev zelenih površin ni dopustno uporabiti gostiteljskih vrst za hrušev ožig in invazivnih tujerodnih vrst, da bi se preprečilo širjenje hruševega ožiga in tujerodnih vrst v naravno okolje.

 

17. člen

(pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet)

(1) Parkirne površine se predvidijo na utrjenih površinah glede na potrebe in zahteve dejavnosti. Zagotovi se prostor za obračanje tovornih vozil in kratkotrajno ustavljanje.

(2) Na zemljišču investitorja se zagotovi:

 

Poslovni prostori s strankami:

1 PM / 30m2 neto površine

Poslovni prostori brez strank:

1 PM / 2zaposlena

Skladišča:

1 PM / 100 m2 neto površine ali 1PM / 2 zaposlena

Obrtni in industrijski objekti:

1 PM / 50 m2 neto površine ali 1PM / 2 zaposlena

Trgovine:

1 PM / 30 m2 koristne prodajne površine oziroma

2 PM + 1 PM / 2 zaposlena

 

2.3. Pogoji in merila za parcelacijo

 

18. člen

(parcela namenjena gradnji)

(1) Parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Velikost in oblika parcel namenjenih gradnji ter javnih površin je razvidna iz grafičnega dela OPPN.

(2) Načrt parcelacije je okvir za nadaljnje projektiranje. Parcela se določi ob upoštevanju kakovosti obstoječih podatkov in v okviru dopustnih odstopanj, ki jih določajo predpisi s področja evidentiranja nepremičnin.

(3) Posamezne parcele je mogoče združevati, deliti ali širiti v okviru dopustnih odstopanj, določenih s tem OPPN.

(4) Investitor mora pred posegom s predpisanim geodetskim postopkom urediti še neurejene meje med svojimi zemljišči in zemljišči v lasti Občine Naklo ter zemljišči javnega dobra in postaviti manjkajoče mejnike. Stroški vseh postopkov bremenijo investitorja OPPN. V kolikor bo v času gradnje prišlo do poškodovanja obstoječih mejnikov občinske ceste, jih je dolžan investitor nemudoma vzpostaviti, po predpisanih geodetskih postopkih.

(5) Pred izdajo uporabnega dovoljenja za katerikoli objekt na območju OPPN morajo biti v naravi postavljeni in vidni vsi mejniki med območjem OPPN in zemljišči v lasti Občine Naklo ter zemljišči javnega dobra, za kar mora investitor pri preverjanju Občini Naklo predložiti uradno geodetsko skico vseh mejnikov. 

 

3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

 

19. člen

(opremljenost z gospodarsko infrastrukturo)

(1) Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, naprav in objektov ter cestne infrastrukture poteka v skladu z usmeritvami pristojnih upravljavcev prostora.

(2) Prečenje vse komunalne infrastrukture, ki ni vezana na funkcioniranje objektov in naprav znotraj območja urejanja, je ob pridobitvi soglasja lastnika in upravljavca ostalih tangiranih vodov dopustno.

(3) V območju OPPN se načrtujejo naslednje prometne ureditve in infrastrukturni vodi:

· prometno omrežje,

· odvajanje padavinskih in zalednih voda

· vodovodno omrežje za sanitarno in požarno vodo,

· odpadno kanalizacijsko omrežje

· elektroenergetsko omrežje,

· plinovodno omrežje,

· telekomunikacijsko omrežje oziroma omrežje zvez,

· ravnanje z odpadki,

· ogrevanje in obnovljivi viri energije.

 

20. člen

(prometne površine in obcestni prostor)

(1) Območje OPPN se priključuje na obstoječo lokalno cesto Exoterm – LPKF, št. JP 780271. Priključek se zagotovi na parceli št. 146/2 k.o. pivka. Skladno s tehničnimi predpisi se izvede na način, ki zagotoviti ustrezne elemente (obračalne radije, širino, prečne sklone) tako, da se omogoči dostop osebnih, tovornih, intervencijskih in komunalnih vozil.

(2) Ob posameznih objektih se zagotovijo ustrezne poti za manipulacijo. Prometna infrastruktura se projektira tako, da omogoča tudi nemoteno gibanje oseb z gibalnimi ovirami.

(3) V primeru rekonstrukcije lokalne ceste Exoterm – LPKF, št. JP 780271 se priključek izvede skladno s projektnimi rešitvami Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture v poslovni coni Naklo (Uradni list RS. št. 64/2010, v nadaljevanju OPPN GJI).

(4) Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnihkoli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem občinskega urada.

 

21. člen

(odvodnjavanje padavinskih in zalednih voda)

(1) Padavinske vode s cestnega priključka, povoznih površin, parkirišč, streh in drugih utrjenih površin se prednostno ponikanjo, ali pa se ustrezno speljejo v vodotok Dupelščica.

(2) Odtok iz utrjenih povoznih in parkirnih površin se ustrezno uredi tako, da ne prihaja do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode. Priporoča se ureditev odtoka s povoznih površin preko ustreznega lovilca olj, katerega velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je skladna s standardom SIST EN 858-2.

(3) Padavinske vode obravnavanega območja se prioritetno ponikajo, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokaza, je padavinske vode možno speljati v bližnji vodotok. Pri tem se v čim večji možni meri zmanjša hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. Pri tem se ne sme poslabšati kakovost recipienta in obstoječe poplavne razmere. Ureditev odvodnjavanja padavinske vode vključno z iztočnim objektom naj bo projektno obdelana.

(4) V primeru odvajanja v vodotok je potrebno predvideti optimalno število iztokov glede na količine padavinskih voda in prevodno sposobnost vodotoka v katerega bodo speljane. Iztočni objekt mora biti ustrezno projektno obdelan, ne sme segati v pretočni profil vodotoka, mora biti oblikovan v naklonu brežine (po potrebi predvideti vgradnjo povratne zaklopke). Kota dna iztoka naj bo na spodnjem robu brežine. Obvezno je potrebno predvideti ustrezno protierozijsko zaščito struge v območju iztoka.

(5) Odvodnjavanje cestnega uvoza mora biti izvedeno tako, da padavinske vode z uvoza ne bodo odtekale na občinsko cesto, na katero se priključuje ter tako, da padavinska voda z občinske ceste z oznako JP 280271, ob obstoječem stanju in po projektni zasnovi iz OPPN GJI ne bo odtekala na območje OPPN.

 

22. člen

(vodovodno omrežje za sanitarno in požarno vodo)

(1) Obstoječe vodovodno omrežje, na katerega se OPPN priključuje, poteka v cesti Exoterm – LPKF, št. JP 780271.

(2) Za vsako stavbo se predvidi samostojen vodovodni priključek. Vsakemu porabniku se zagotovi možnost individualnega merilnega mesta.

(3) Po potrebi se zgradi interno hidrantno omrežje, ki bo priključeno na vodovodno omrežje preko vodomerov.

(4) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po zemljiščih štev. 146/4, k.o. Pivka, kjer se neposredno navezuje na obstoječi vod.

 

23. člen

(odpadno kanalizacijsko omrežje)

(1) V območju OPPN je predviden ločen sistem odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode. Na predmetnem območju morajo biti vsi objekti priključeni na omrežje javne fekalne kanalizacije. Za odvod komunalno odpadnih voda se območje priključi neposredno na primarni fekalni kanal GZ7. Omrežje se gradi gravitacijsko in vodotesno. Za odvod odpadnih vod iz območja, kjer gravitacijsko odvajanje ni možno je potrebno zgraditi tlačni vod in črpališče.

(2) V primeru nastajanja industrijske odpadne vode, v katerem od objektov na območju, mora lastnik objekta pred priključitvijo na javno kanalizacijo predhodno pridobiti mnenje Komunale Kranj. Komunali Kranj mora lastniku objekta, v katerem nastajajo industrijske odpadne vode, sporočiti tudi zavezo za izvajanje obratovalnega monitoringa industrijskih odpadnih vod, skladno z določili okoljevarstvenega dovoljenja za predmetno dejavnost.

(3) Pri načrtovanju naprav, pri katerih emisija snovi ali toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode presega predpisane mejne vrednosti emisije snovi ali toplote, mora investitor ali upravljavec zagotoviti vgradnjo in obratovanje industrijske čistilne naprave, če tega preseganja ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi.

(4) Predvidena ureditev pri neposrednem priklopu na GZ7 poteka izven območja OPPN še po parcelah: 139/8, 139/5 in 139/2, vse k.o. Pivka.

24. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Na obravnavanem območju je prisotno elektroenergetsko omrežje v lasti Elektro Gorenjska d.d., in služi napajanju porabnikov na širšem območju občine Naklo.

(2) V neposredni bližini na parc. št. 140/10, 146/8, k.o. Pivka se po razvojnih načrtih upravljavca predvidena nova kabelska transformatorska postaja tipa SAVA 4, ki bo služila napajanju okoliških porabnikov. Območje se priključuje na novo TP Polica Škofic tipa Sava 4G, "IGM Sava". Za priključitev načrtovanih objektov se zgradi nov NN izvod iz predvidene TP do priključno merilne omarice locirane na območju OPPN. Točen način priključitve bo podan v soglasju za priključitev, ko bodo poznanje potrebe po električni moči.

(3) Priključno merilna omarica se locira tako, da je dostopna z javnih površin; njihove lokacije bodo natančneje določene v projektu elektrifikacije območja.

(4) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. Kjer se bodo gradbeni posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov, je potrebno predvideti njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov, oziroma predvideti njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska.

 

25. člen

(plinovodno omrežje)

(1) Obstoječe plinovodno omrežje, na katerega se OPPN priključuje, poteka v cesti Exoterm – LPKF, št. JP 780271.

(2) Objektoma se zagotovi samostojni plinovodni priključek.

(3) Investitorji morajo z operaterjem distribucijskega sistema v občini Naklo skleniti pogodbe za priključitev na plinovodno omrežje in pogodbe o dostopu do distribucijskega omrežja zemeljskega plina.

(4) V primeru kakršnihkoli gradbenih posegov v varovalni pas obstoječih plinovodov morajo investitorji naročiti zakoličbo plinovodov in pridobiti pogoje za izvajanje del v varovalnem pasu 2x2m.

(5) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po zemljiščih štev. 146/4, k.o. Pivka, kjer se neposredno navezuje na obstoječi vod.

 

26. člen

(telekomunikacijsko omrežje oziroma omrežje zvez)

(1) Obstoječe telekomunikacijsko omrežje oz. omrežje zvez, na katerega se OPPN priključuje, poteka v cesti Exoterm – LPKF, št. JP 780271. Priključna točka je v obstoječem telekomunikacijskem jašku na zemljišču parc.št.:106/2, k.o. Pivka na vzhodnem delu OPPN.

(2) Po zemljiščih območja potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije d.d., katere je potrebno pred pričetkom del označiti in ustrezno zaščititi v skladu s predpisi in pogoji Telekoma Slovenije d.d.. Investitorji predvidenih objektov morajo za vključitev objektov na javno telekomunikacijsko omrežje omogočiti Telekomu Slovenije d.d., izvedbo telekomunikacijskega omrežja po izdelani dokumentaciji, izdati soglasja za prekop tangiranih zemljišč in podpisati pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice na tangiranih parcelah.

(3) Telekomunikacijski vod poteka v kabelski kanalizaciji in se lahko zagotovi za vsak objekt ločeno.

(4) Načrtovane objekte je možno priključiti na obstoječe optično omrežje, ki se nahaja v neposredni bližini. Za izgradnjo optične kanalizacije optičnega omrežja, se uporabi PEHD ustreznih kapacitet. Priključki do objektov se zaključijo z omarico ali prebojnem zidu v objekt.

(5) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po zemljiščih štev. 146/4, k.o. Pivka, kjer se neposredno navezuje na obstoječa voda.

 

27. člen

(železnica)

(1) Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem progovnem pasu železniške proge  (108,0 m levo in desno od osi skrajnih tirov izven naselja in 106,0 m levo in desno od osi skrajnih tirov v naselju – Zakon o varnosti v železniškem prometu, ZVZelP-1, Ur. list RS, št. 30/18) je treba predhodno, v skladu z navedenim zakonom in pravilniki oz. področnim predpisom, pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.

(2) V projektno dokumentacijo je treba vrisati trase železniških signalnovarnostnih in telekomunikacijskih (SVTK) kablov in pripadajoče SVTK naprave. Morebitne prestavitve obstoječih SVTK naprav je treba projektno obdelati in za vse posege pridobiti ustrezno mnenje pristojne železniške službe.

(3) V primeru gradnje objektov, komunalnih in drugih infrastrukturnih objektov v bližini elektrificirane železniške proge s 3 kV DC električnim sistemom je treba izvesti zaščitne ukrepe proti učinkom blodečih tokov, ki jih povzročajo enosmerni vlečni sistemi.

 

28. člen

(ravnaje z odpadki)

(1) V območju se uredi zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov za vsakega od načrtovanih objektov. To se zagotovi in uredi na krajevno običajen način. Z odpadki je potrebno ravnati v skladu s predpisi in pogoji pooblaščene organizacije za odvoz.

(2) Za odlaganje komunalnih odpadkov se na parceli vsakega objekta, ob dogovoru z izvajalcem zbiranja in odvoza odpadkov, urediti prostor za ločeno zbiranje odpadkov, ki bo dostopen pooblaščeni organizaciji za odvoz.

(3) Zbiranje morebitnih nevarnih in ostalih odpadkov iz proizvodnih dejavnosti, mora biti ločeno od komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi.

 

29. člen

(ogrevanje in obnovljivi viri energije)

(1) Za ogrevanje objektov je dopustna tudi uporaba dodatnih, obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(2) Morebitni alternativni vir energije se določi v kasnejših fazah načrtovanja oz. projektiranja.

 

30. člen

(križanja in približevanja komunalnih vodov)

Pri izgradnji prometne, komunalne in energetske infrastrukture je potrebno upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih predpisih.

 

4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

 

31. člen

(varovanje kulturne dediščine)

Na območju OPPN ni evidentiranih enot kulturne dediščine.

 

5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

 

32. člen

(varstvo okolja in naravnih virov)

(1) Pri načrtovanju in gradnji objektov in naprav ter uporabi teh je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. Ti obsegajo varstvo tal, zraka, varstvo pred prekomernim hrupom ter varstvo pred naravnimi nesrečami in požarom.

(2) V času obratovanja načrtovanih objektov mora lastnik oz. upravljavec zagotavljati morebitne predpisane okoljske monitoringe ter Občini Naklo dokumentacijo o tem, na njeno zahtevo, kadarkoli predložiti na vpogled.

(3) Ob rabi in vzdrževanju objektov oz. ureditev je treba preprečevati morebitne negativne vplive na sosednje območje gozdnih zemljišč. Objekti ter pripadajoče komunalne, energetske, prometne in zunanje ureditve v EUP morajo biti zgrajeni, postavljeni oz. urejeni tako, da omogočajo gospodarjenje z drevnino sosednjega območja gozdnih zemljišč in prost dostop do tega območja pod enakimi pogoji kot doslej; v nasprotnem primeru morajo biti načrtovane rešitve z nadomestne dostope do tega prostora.

 

33. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na območju OPPN ni evidentiranih obočij in enot ohranjanja narave.

 

34. člen

(varstvo zraka)

V času gradnje ali urejanja se preprečuje prašenje z odkritih delov območja. Raznos materialov z gradbišča v primeru prevozov po javnih prometnih površinah se preprečuje tako, da se:

· skrajša  transportne poti na najmanjšo možno mero,

· transportna vozila prekriva,

· kadar prekrivanje ni mogoče se sipke materiale vlaži.

 

35. člen

(varovanje tal)

(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Pri izvedbi del se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Vsi uporabljeni materiali, ki se vnašajo v ali na tla morajo zadostiti zahtevam predpisov o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. Izkopan material se sproti uporablja za vgrajevanje, oziroma se začasno deponira na mestu naslednje predvidene gradnje, postavitve ali ureditve.

(2) Pogoji temeljenja objektov: Priporoča se, da kvaliteto temeljnih tal za vsak objekt posebej preveri geomehanik.

 

36. člen

(varovanje voda in zaščitni ukrepi)

(1) Območje OPPN se nahaja ob vodotoku 2. reda. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča.

(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določa področni predpis. Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobaina zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Na priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.

(3) Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih procesov, rušenje ravnotežja na labilnih tleh ali slabšanje odtočnih razmer pri načrtovanju posegov ni dovoljeno. Potrebno je preventivno preprečevati obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in okolja.

(4) V času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod, zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotok.

(5) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno biotehnično, ekološko, krajinsko ustrezno urediti.

 

37. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja.

(2) Območje OPPN skladno s področnim predpisom sodi v IV. območje varstva pred hrupom.

(3) Pri načrtovanju vseh gradenj v območju železniške proge mora investitor novih posegov predvideti ukrepe za zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa.

 

6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

 

38. člen

(rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Pri načrtovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Upošteva se projektni pospešek (ag) območja, ki je 0,2g. Vsi objekti morajo biti grajeni potresno varno.

 

39. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Pri načrtovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni:

· pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja,

· potrebni odmiki od meje parcel in med objekti, potrebni odmiki med predlagano cesto in obstoječimi objekti ali potrebna protipožarna ločitev,

· neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila.

· viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

(2) Za požarno varnost je ob lokalni poti na strani predvidene ureditve postavljen nadzemni hidrant namenjen požarni varnosti. Voda za požarno varnost se zagotavlja iz omrežja javnega vodovoda v količini 10l/s.

 

7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve

 

 

40. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Gradnjo je dopustno izvesti v eni ali več etapah; etapnost ene gradnje je mogočna pod pogojem, da se ta navezuje na obstoječe omrežje povezav in predstavlja smiselno zaključeno celoto.

(2) Posamezni etapi je potrebno predhodno zagotoviti ustrezno komunalno in prometno ureditev znotraj območja OPPN vključno s predpisanim številom parkirnih mest za ureditev, ki se bo realizirala.

(3) V primeru ločene gradnje objekta A in B je dopustno parcelo namenjeno gradnji oblikovati za vsak objekt posebej.

 

8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

 

41. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja, če se poiščejo prostorsko, tehnološko, prometno, ekonomsko, geološko, hidrološko, geomehansko ali tehnično utemeljene oziroma primernejše rešitve. Odstopanja so možna pod pogojem, da ni ogroženo zavarovano območje, ter je zagotovljena požarna in zdravstvena varnost objektov in ljudi.

(2) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi križanja komunalnih vodov z lokalno cesto, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki rešitvi križanja komunalnih vodov z lokalno cesto morajo investitorji oziroma upravljavci takega voda predhodno pridobiti soglasje investitorjev oziroma upravljavca lokalne ceste.

(3) Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

 

42. člen

(vpogled)

OPPN in priloge so na vpogled na pristojnem oddelku Občine Naklo.

 

43. člen

(nadzorstvo)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

 

III. Končni določbi

 

44. člen

(prenehanje veljavnosti)

(1) OPPN preneha veljati v primeru, da ga pristojni organ občine razveljavi.

(2) V primeru prenehanja veljavnosti OPPN se območje ureja skladno s splošnimi ali posebnimi določbami Občinskega prostorskega načrta občine Naklo.

 

45. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Občina Naklo

Občinski svet

 

Številka: 3505-0002/2016-58    

Datum: 24.6.2019

 

 

Občina Naklo

 

Ivan Meglič, župan