Občinska uprava
Datum: 10.1.2005
v letu 2004
1. Statistični podatki (število Romov, ki prebivajo v občini).
V Občini Trebnje se je izjasnilo za Rome 254 občanov. Poleg tega je tudi 8 občanov, kjer je eden od zakoncev Rom in niso vodeni kot Romi.
Glede na poznavanje razmer pa v občini prebivajo tudi Romi, ki so dejansko formalno prijavljeni v drugih občinah (Kočevje, Žužemberk, Novo mesto, Ivančna gorica), pa živi v Občini Trebnje skupaj verjetno okoli 320 Romov.
Romi živijo v petih večjih naseljih: Hudeje približno 230 oseb( 4 občani »civili« in en italijanski državljan), pri vasi Zagorica 11 Romov, Veliki Gaber 7 Romov, Mala Loka 8 Romov, Korita 7 Romov, Trebnje v gradu 5 Romov.
Zaradi neurejene evidence števila pripadnikov romske skupnosti, je županja sklicala posvet tako z Upravno enoto kot tudi s Centrom za socialno delo, kjer so bili sprejeti sklepi, da se na podlagi znanih dejstev, uredi boljša evidenca. Hkrati je bilo dogovorjeno, da se opozori druge upravne enote, kjer živijo že dalj časa Romi in so prijavljeni v Občini Trebnje, da jih v skladu z zakonodajo tudi formalno prijavijo v občini bivanja. Upravna enota Trebnje je občino obvestila, da je oz. bo prijavila v občini Kočevje 18 Romov, ki so sedaj prijavljeni na naslovu Veliki Gaber 107 ter 2 Roma v občini Grosuplje. Hkrati pa Upravna enota Trebnje preverja dejansko stalno prebivališče še za 10 Romov. Ker pa se Romi pri prijavi bivališča ne opredelijo za Rome, posamezne družine pa so tudi izven naselij, ki nimajo hišne številke, točne evidence ni mogoče podati.
Žal ugotavljamo, da razen Upravne enote Trebnje, večina Upravnih enot ne izvaja zakonskih določil pri prijavljanju Romov na svojem območju, kar potrjujejo tudi izjave samih Romov (Kočevje, Grosuplje).
Podatki o starostni strukturi Romov:
· do 15. leta starosti je 38% Romov ( v občinskem merilu 19%);
· skoraj 50% do 18 leta;
· 1,6% nad 65 let ( v občinskem merilu 13%);
· do 18 leta starosti rodi otroka 44% Romkinj (dve sta rodilo pod 15 let).
Marsikateremu Romu je cilj velika družina, saj ima s tem zagotovljena relativno visoka denarna sredstva.
Navedeni podatki kažejo na izredno velik prirastek otrok, kar lahko povzroči vrsto socialnih in ekonomskih težav in drugih problemov, kot so: nasilje, droga, alkohol.
Ugotavljamo tudi izredno slab odnos otrok do staršev, ki so v starosti prepuščeni samemu sebi. Tudi solidarnost in medsebojna pomoč med njimi ni prisotna.
Po podatkih patronažne službe Zdravstvenega doma Trebnje, se matere otrok ne odločajo za »darilni paket« ob rojstvu otroka temveč zahtevajo denar. Vendar denar ni porabljen za nego dojenčka, saj sestre ugotavljajo, da otroke povijajo »kot štruce«, ne uporabljajo plenic niti ne krem za dojenčke. Zato bo potrebno tudi na tem področju več izobraževanj mladih mater.
2. Bivalne razmere Romov in urejenost romskih naselij (komunalna infrastruktura).
Bivalne razmere romskih družin so zelo različne. Posamezne družine so si ustvarile bivalne prostore (brunarice), ki zadostujejo za normalno bivanje, nekatere družine imajo dobro opremljene kuhinje, nekatere tudi urejene kopalnice. Mnogo družin pa živi še vedno v barakah, ki so stare tudi po dvajset let, barake so vlažne, streha pušča vodo, nekatere živijo še vedno v šotorih iz polivinila ali barakah, zbitih iz desk, posebno slabe razmere pa imajo Romi, ki živijo sami oz. starejši Romi. Pri večini Romov so velike želje po izboljšanju bivalnih prostorov, zato izvajajo stalni pritisk na Občino po finančni pomoči ali nabavi materiala. Posamezni Romi naprošajo tudi za bivalne kontejnerje.
Občina Trebnje se je prijavila na ponudbo Urada za narodnosti za pridobitev bivalnih kontejnerjev, ki so jih uporabljali na carini na Obrežju. Občina je dobila zagotovilo, da bodo zabojniki obnovljeni. Vlada RS je občini s pogodbo tudi odstopila tri bivalnike ( ne štiri, kot je bilo zaprošeno). Postopek podpisa je potekal več kot pol leta. Vse stroške prevoza in postavitve le teh pa bi morala kriti občina. Romi, katerem je bilo zagotovljeno, da bivalne zabojnike dobijo, so si dejansko prostor pripravili. Pri prevzemu bivalnikov pa je bilo ugotovljeno, da so v izredno slabem stanju (brez oken, vrat, uničena notranjost), zato prevzem-le teh občina ni izvedla. O stanju zabojnikov in ogorčenosti, je občina seznanila tako Vlado RS, kot tudi Urad za narodnosti. Servis skupnih služb Vlade RS je občino tudi obvestil, da lahko dobi stanovanjske prikolice iz potresnega območja na Posočju. Vendar se je pri preverjanju stanja ugotovilo, da so tudi le-te v zelo slabem stanju, zato jih občina ni sprejela.
Še večje težave so na področju komunalne infrastrukture. V največjem naselju Hudeje ima vodovodni priključek le 8 družin, zato med Romi prihaja do prepirov in tudi fizičnih medsebojnih spopadov. Romi tudi niso redno plačevali stroškov porabe vode, nekateri so imeli izredno velike stroške, o čemer je občino obvestila Komunala Trebnje ter predlagala, da povrne strošek občina. Občina je Komunalo obvestila, da ni pravne podlage za taka izplačila in predlagala, da hitro ukrepa proti neplačnikom. V dogovoru z Romi, so nato v Centru za socialno delo plačilo storitve obročno odtegovali od socialne pomoči. Na možnost izvedbe dodatnih priključkov pa je Komunala predlog zavrnila.
Zaradi pomanjkanje vode obstaja velika nevarnost nalezljivih bolezni, pomanjkljiva pa je tudi higiena romskih otrok. Kanalizacije ni, človeški in živalski odpadki so vsepovsod po naselju in bližnji okolici. V naselju je bila tudi množica psov, ki niso bili veterinarsko pregledani in so ogrožajo varnost prebivalcev. Zaradi tega je občina poskrbela, da so bili le – ti odvedeni v zavetišče ter nato v skladu s predpisi tudi odstranjeni. Zaradi številnih glodalcev ( predvsem podgan), ki so ogrožali tudi varnost dojenčkov, je bila izvedena deratizacija celotnega naselja Hudeje, vendar so se glodalci ponovno pojavili.
V naselju Zagorica je občina vodovod napeljala v letu 2002, vodo pa ima tudi družina v zaselku Gline (Veliki Gaber) in Koritah.
.
V naselju Hudeje ima elektriko priključeno nekaj družin, mnogi pa so se navezali kar na obstoječe žice, za kar obstoja velika nevarnost požarov ter tudi nevarnost za življenje. V tem letu je eni družini na novo napeljana elektrika. Romski skupnosti na Mali Loki je občina nabavila agregat ( za napeljavo elektrike je bil predračun 8 milijonov), vendar imajo agregat večkrat v okvari. Občina je tudi poravnala popravilo agregata, po mnenju serviserja, pa je bil agregat zelo zanemarjen. Elektriko imajo tudi Romi v Koritih, v Zagorici pa so si Romi sami nabavili agregat.
Občina je napeljala gramoz za urejanje poti v romska naselja. Žal pa se dogaja, da se Romi ne organizirajo in pesek ne poravnajo po poteh in ponekod ostaja na kupu. Na poti v naselje pri Mali Loki ga celo več mesecev niso poravnali, kar je povzročilo veliko težav vozniku reševalnega vozila Zdravstvenega doma, ki vozi tu živečo Romkinjo na dializo.Protestiral pa je lastnik travnika, po katerem se je opravljal prevoz vozil.
Občina je Komunali plačala enkraten odvoz vseh komunalnih odpadkov. Vendar pa bi bil za občino velik strošek, da bi preko celega leta plačevala navedeno storitev, zato je bilo predlagano Komunali, da se z Romi dogovori o enakem sistemu odvažanja smeti, kot velja za ostale občane. Do sedaj navedena pobuda še ni realizirana.
Značilno za Rome je tudi neplačevanje računov za komunalne storitve (vode, elektrike, odvoz smeti, plačilo grobov), kot tudi ne plačevanje prometnih prekrškov.
Predstavnik občine je pri večkratnih obiskih romskih naselij Rome opozarjal na čistočo ter zahteval, da se porušijo vsi nepotrebni objekti ter počisti okolica bivalnih objektov. Poleg tega je pozval tudi gradbenega inšpektorja, ki je popisal vse nepotrebne objekte in zahteval njihovo odstranitev. Občina je zahtevala rušenje objektov, ki so jih nekateri Romi na Hudejih pričeli postavljati izven strnjenega naselja. Razmere so se do danes precej uredile, saj je večina Romov upoštevala podane zahteve. Seveda pa še vedno obstaja velik problem skladiščenja starih avtomobilov in drugega železa, ki je Romom vir dodatnega dohodka. To železje je »razmetano« ob regionalni cesti, nalagajo pa ga tudi na travnike. S strani teh lastnikov so podani protesti in zahteve po odškodnini.
3. Izobraževanje romskih otrok
Leta 1996 so bile prvič v novo šolsko zakonodajo vnesene pravne podlage za posebne pogoje izobraževanja romskih otrok, leta 2000 in 2001 pa so bile vnesene spremembe v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakon o vrtcih in Zakon o osnovni šoli.
V redno osnovno šolo v Trebnjem od evidentiranih 35 otrok, ki so dolžni obiskovati pouk, (le tega se udeležuje 32 otrok), večina obiskuje redno, del pa tudi neredno. Razen pri pouku iz slovenskega jezika in matematike, so vključeni med ostale učence v redne programe. V OŠ predlagajo, da se jim omogoči med odmori poseben razred, da bi se družili med seboj, saj so med odmori precej »nemirni« in se jih zato drugi otroci bojijo. Zaradi uvedbe »devetletke« predlagajo, da bi otroci 1. in 2. razreda imeli pouk v samem naselju Hudeje. Ugotavljajo, da se romski otroci, ki so obiskovali vrtec, bolje počutijo v šoli in njihov uspeh je zadovoljiv.
V drugem razredu OŠ Trebnje so starši otrok napisali protestno pismo, v katerem so navedli, da zaradi verbalnega nasilja, spolnega in psihofizičnega nasilja romskih otrok nad drugimi otroki zahtevajo, da so Romi v posebnem razredu. Na sestanku, ki ga je sklicala ravnateljica šole jim je bilo pojasnjeno, da se zahteva integracija romskih otrok s strani Ministrstva za šolstvo. Po pogovoru so starši spoznali, da razmere le niso tako kritične, kot so bili seznanjeni s strani razredničarke.
Vrtec obiskuje le nekaj otrok, pa še ti neredno. Romi zahtevajo, da se za njih organizira prevoz in spremstvo Romkinje. Problem je v prostoru, saj nimajo posebnega oddelka za romske otroke, kar pa vzgojitelji priporočajo. Delni vzrok za ne obiskovanje vrtca je tudi v tem, da starši otrok prejemajo denarna sredstva, v kolikor otroci niso vključeni v vrtec.
Osnovno šolo Veliki Gaber redno obiskuje 4 otroci (eden ne), ki so se zadovoljivo vključili v učni proces (ena od deklic se je preselila v naselje Hudeje in sedaj obiskuje pouk na CIK-u).
V OŠ Trebnje izražajo bojazen, da so zaradi brezplačne prehrane romskih otrok prikrajšani otroci socialno ogroženih drugih staršev, saj ni dovolj zagotovljenih sredstev. Zato predlagajo Občini Trebnje, da sofinancira kosilo romskih otrok iz sredstev za socialno pomoč Romom.
Romski otroci se tudi izmikajo izletov, ekskurzij , prireditev in drugih dejavnosti šole.
V skladu s programom za pomoč Romom je Ministrstvo za šolstvo in šport šolam priznalo dodatne pedagoške ure za skupinsko izvedbo pouka zunaj matičnega razreda. Pripravili pa so tudi prilagojene delovne zvezke za slovenski jezik in matematiko.
V letu 2004 je Ministrstvo šolam nakazalo po 1.240 sit mesečno na učenca Roma za nakup učnih pripomočkov in nekatere stroške v zvezi z dnevi dejavnosti in ekskurzijami. Za regresiranje prehrane pa ministrstvo zagotavlja na otroka 110 sit.
Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, izvaja program izobraževanje romskih otrok že 11 let. Pouk obiskujejo otroci od 10 leta starosti dalje in to tisti otroci, ki niso obiskovali obvezno OŠ. V šolskem letu 2003/2004 se izobražuje 43 Romov ( eden 1. razred, eden 2. razred, trije 3. razred, dva 4. razred, štirje 5. razred, 10 otrok 7 razred devetletke, 10 otrok 8 razred devetletke, 12 otrok 8.razred osemletke ). Zaradi medsebojne nestrpnosti, je potrebno imeti pouk za učence različnih naselij ob različnih dnevih.
V pripravi je pouk za izobraževanje na poklicni stopnji – 2. let, za poklic tesarja, zidarja in voznika kamionov, vendar še ni odobren s strani Ministrstva za šolstvo.
Vzporedno s programom osnovne šole se v Centru izvaja tudi program socializacije in program »gospodinjstva«. Žal se Romkinje navedenih tečajev ne udeležujejo v zadostnem številu.
V programu Občine in Centra je načrtovano tudi izobraževanje Romov v glasbeni šoli in nabava instrumentov, vendar dosedanja sredstva nabavo le-teh še ne dopuščajo. Potrebno pa bo tudi predhodno ustanoviti Kulturno društvo ( je v pripravi).
4. Socialni položaj Romov.
Socialni položaj Romov je slabši od ostalih občanov. Od vseh Romov je redno zaposlen le eden (Komunala), v lanskem letu pa je eden Rom pridobil naziv s.p. z dejavnostjo »trgovina na debelo«, dejansko pa prevzema in odvaža ter prodaja kosovne odpadke. Rom ima zaposleno tudi ženo in sina, pri delu pa vključuje tudi nekaj drugih Romov. Nekateri Romi so izrazili željo po zaposlitvi, vendar pa se postavlja vprašanje ali so resnično pripravljeni delati, saj je bila možnost zaposlitve v Revozu Novo mesto, vendar se ni nihče od Romov prijavil, čeprav nekateri izpolnjujejo pogoj dokončana osnovna šola.
Romi si želijo izboljšati svoj socialni status, tudi na način kot je zbiranje kosovnih odpadkov ( predvsem odsluženih avtomobilov), nabiranje gob ali pa tudi s krajami, ropi, preprodajo orožja ter drugimi kriminalnimi dejanji. Marsikdaj pridobljeni denar porabijo neracionalno. Zaradi zbiranjem odpadnih surovin so v stalnem sporu z domačini, saj jim s tem zapirajo ceste, nalagajo v njihovih gozdovih ter zemljiščih. Romi se širijo na privatna zemljišča, pasejo živino, si prilaščajo pridelke kmetov, sekajo v zasebnih gozdovih.
Denar v večini primerov porabijo za nabavo vozil (kombi) ali za ostale za življenje manj pomembna opravila (nakup prenosnih telefonov, za zabavo ob rojstvu otrok ter drugih dogodkov ali nakup orožja).
Dejavnost Centra za socialno delo Trebnje v zvezi z odpravljanjem revščine in socialne izključenosti Romov, je izredno zahtevna naloga. Dejavnost je določena predvsem z Zakonom o socialnem varstvu in je usmerjena v javna pooblastila in socialnovarstvene storitve. Osnova za dejavnost Centra so javna pooblastila: rejništvo, nadomestilo za invalidnost, priznanje očetovstva, obravnava mladoletnikov na sodišču in izvajanje vzgojnih ukrepov, postpenalna pomoč ter sodelovanje pri izvrševanju kazni zapora, urejanje starševskega varstva in družinskih prejemkov ( otroški dodatek, starševski dodatek, oprema novorojenčka, dodatek za veliko družino, dodatki za samohranilstvo in domače varstvo) ter denarnih socialnih pomoči. Storitve Centra so predvsem: prva socialna pomoč, osebna pomoč, pomoč družini za dom in socialna preventiva. Na Center se Romi obračajo z zelo različnimi socialnimi težavami. Ugotavljajo, da je resnično težava v pomanjkanju sredstev za preživetje, pojavljajo pa se tudi druge težave, kot so stanovanjske razmere, problemi sožitja med seboj, z okoljem, vzgojne težave otrok, varnost otrok v šoli, itd. V Centru zagotavljajo, da je vsaj 20 Romov, ki so pripravljeni aktivno sodelovati pri razreševanju oblikovanju svojega osebnega načrta za boljšo socialno vključevanje in v svoj osebni načrt vključiti ne le obiskovanje vrtca, osnovne šole, CIK-a, pač pa tudi učenje strpnejšega odnosa med člani družine, učenje razpolaganja z razpoložljivimi materialnimi sredstvi, učenje priprave kurjave za zimo itd.
Pomoč družini za dom je storitev, ki se izvaja v primeru, da gre za družine z mladoletnimi otroki – predvsem je to pomoč pri vzgoji otrok in pri razrešitvi drugih pomembnih področij življenja družine. Na tem področju ugotavljajo, da je pri romski populaciji zelo veliko dela. V družinah se pojavljajo nesoglasja, problemi kot je odvisnost od alkohola, cigaret, problem je zagotavljanja varnosti deklic ( posamezni Romi ne želijo opustitve ustaljenih navad »ugrabitve« bodoče »žene«) ter s tem povezanih težav mladih mater, vzgojne težave otrok, ki se pojavljajo v šoli, v družbi z vrstniki, prezadolževanju, pomanjkanju osnovne opreme za otroke ipd.
V Centru ugotavljajo, da bi bilo njihovo delo bolj učinkovito, če bi v okolju in pri dejavnikih, ki lahko vplivajo na izboljšanje položaja Romov v občini, imeli več in boljše možnosti za razreševanje njihovih težav in za socialno vključevanje nasploh. Za Rome bi naredili več in bi bili učinkovitejši:
- če bi bilo več delovnih mest za Rome,
- če bi bile na razpolago tudi možnosti za poklicno usposabljanje Romov,
- če bi predšolsko varstvo teklo kontinuirano preko vsega leta in bi zajemalo čim manjše otroke,
- če bi bile možnosti za organizirano oskrbo starejših Romov,
- če bi bilo poskrbljeno za urbanistično in komunalno opremo lokacij,
- če bi bila primerna sredstva za reševanje bivalnih in stanovanjskih pogojev,
- če bi bile na razpolago oblike kulturnega in športnega udejstvovanja Romov,
- če bi bile znane prioritete na področju socialnega vključevanja Romov ( ali so otroci prednostno področje in če so, s katerimi oblikami to prednost dokazovati – z nabavo šolskih potrebščin, plačilom šolske prehrane, opreme za bivališče, ureditev prostora za domače učenje itd.),
- če bi bila zagotovljena zadostna sredstva za izvajanje preventivnih in dopolnilnih programov na področju socialnega varstva,
- če bi se iskale in našle oblike sožitja z večinskim prebivalstvom.
Vir: Poročilo za delovno srečanje, ki ga je sklical Center za socialno delo dne 11.10.2004)
5. Medsebojni odnosi med Romi in prebivalstvom, ki gravitira na romska naselja.
Slabi medsebojni odnosi med Romi, medsebojno streljanje v naselju Zagorica, uboj Roma na Mali Loki, ugrabitev občana, pretep v Veliki Loki s krajanko Male Loke, grožnje Romov prebivalcem tako v Račjem selu kakor tudi v Zagorici in Velikem Gabru, so se pričeli zaostrovati v letu 2003, v letu 2004 pa so dosegli svoj vrh. Strah pred nasiljem Romov se je med prebivalci, ki gravitirajo na romska naselja, močno povečal. Nasilje Romov se je nadaljevalo z grožnjami v Zdravstvenem domu Trebnje ter lastniki zemljišč v Velikem Gabru in Račjem selu (pretep domačina, streljanje na njihovih praznovanjih). Strah pred nasiljem Romov pa se je povečal tudi s protestom krajanov KS Bučna vas ( Novo mesto) ter medsebojnim prerivanjem in obtoževanjem z Romi.
Zaradi navedene situacije, je županja Občine Trebnje poslala pismo na predsednika Vlade RS, v katerem so bile predstavljene težave, s katerimi se Občina Trebnje sooča pri reševanju romske problematike ter opozorila na številna nasilna dejanja s strani Romov. Poleg tega je županja sklicala sestanek s predstavniki Zdravstvenega doma in policije, kjer so bili sprejeti sklepi o reševanje nastale situacije. Nadalje so potekali sestanki s predstavniki KS Velike Loke, Velikega Gabra in Račjega sela. Predstavnik občine za romska vprašanja je večkrat vodil pogovor z Romi o njihovem obnašanju, napeto situacijo pa je umirjal tudi pri posameznih oškodovanih občanih. Sklican pa je bil tudi sestanek z Romi iz naselja Hudeje, kjer je bilo za umiritev situacije imenovan »vaški« odbor.
Zaradi neaktivnosti državnih institucij je bil 16.2.2004 sklican sestanek vseh županov Dolenjske regije, Posavja in Bele krajine, kjer je bila podpisana skupna izjava in poslana Vladi RS. V izjavi župani ugotavljajo slabšanje razmer in zaostrovanje odnosov do stopnje, ko je zelo povečana ogroženost varnost prebivalcev in njihovo premoženje. V izjavi so zahtevali enakopravno obravnavo vseh državljanov na področju javnega življenja s poudarkom na doslednem, učinkovitejšem ter hitrejšem sankcioniranju protizakonitih posegov v prostor s strani pravosodnih organov, zlorab socialnih pomoči, prometnih in drugih prekrškov ter kaznivih dejanj in še posebej različnih oblik kriminalitete. Nadalje so zahtevali, da organi pregona in ustrezne inšpekcije zagotovijo večjo varnost s konkretnimi ukrepi in doslednost ter učinkovitost pri izvajanju zakonodaje za zagotovitev reda, varnosti, življenja in premoženja občanov. Bili so mnenja,, da je nujno potrebno sprejeti sistemski zakon o Romih, ki bi celovito uredil integracijo romske skupnosti z okoljem, poleg tega pa tudi, da se v rebalansu proračuna RS in proračunih za naslednja leta zagotavljajo posebna sredstva za reševanje romske problematike, s katerimi bi občine lahko pridobile višja finančna sredstva za izgradnjo komunalne infrastrukture v krajevnih okoljih, kjer so romska naselja. Zahtevali pa so tudi ustanovitev Urada za romska vprašanja s sedežem v Novem mestu.
Val nestrpnosti in nezadovoljstva prebivalcev, ki sobiva s pripadniki romske skupnosti, je sprožil spor med Romi in prebivalci v vasi Gabrovka pri Krki v sredini maja, kjer je prišlo do streljanja in je bila ena oseba ranjena.
Zaradi navedene situacije je Urad Vlade RS za narodnosti sklical sestanek, na katerem so bili povabljeni predstavniki vseh občin, kjer prebiva romska skupnost in predstavniki Ministrstva za notranje zadeve ter Policije. Na sestanku so bila sprejeta izhodišča, da se Ministru za notranje zadeve prenesejo pripombe, stališča in predlogi, izpostavljeni s strani udeležencev pogovora, da se policiji dajo temeljne usmeritve oz. navodila, kako naj učinkovitejše zagotavlja varnost vseh občanov. Minister je dejansko zatem izdal temeljne usmeritve za prihodnje delo Policije za zagotovitev večje varnosti ter tudi možnostjo prerazporeditve policistov.
Dne 27.5.2004 je pred vladno palačo potekal protestni shod nekaterih županov in krajanov dolenjske regije zaradi velikih težav, s katerimi se soočajo krajani. Tega protesta so se udeležili tudi krajani naše občine. Predstavnikom vlade RS je bila izročena peticija v zvezi z reševanjem romske problematike, kjer je bila postavljena zahteva po učinkovitejšem delu vseh ministrstev in sprejem zakona o Romih.
Dne 8.6.2004 je v Občini Trebnje na pobudo Urada Vlade RS za narodnosti potekal delovni pogovor med dolenjskimi, belokranjskimi in posavskimi župani ter tremi občinami iz Pomurja o izkušnjah pri reševanju romske problematike. S strani Urada je bilo poudarjeno, da je potrebno v občinah vložiti dodatna prizadevanja in energijo za reševanje romske problematike, omogočiti delo Romom, predvsem pa čimbolj okrepiti sodelovanje z romskim svetnikom, saj je le-to most med romsko skupnostjo in občani.
Županja se je skupaj s strokovno službo udeležila tudi več drugih sestankov v zvezi z reševanjem romske problematike ter tudi posveta, ki ga je sklical predsednik Državnega sveta. Posveti niso pripeljali k konkretnim rešitvam. Občina je poslala tudi pismo Varuhu človekovih pravic o zaščiti občanov, ki gravitirajo na romska naselja, o njihovih nasilnih dejanjih in nasilnih prevzemih zasebnih zemljišč ter uničevanju gozdov, vendar je prejela le odgovor, ki je bil očitek na »nestrpnost do romske populacije.«
V občini Trebnje so se razmere po vseh ukrepih, ki jih je izvedla občina, Center za socialno delo in Policija umirile, pripomogle pa so tudi okoliščine, da sta dva Roma v Velikem Gabru umrla, ena družina se je odselila, na Mali Loki sta dva Roma zaprta, delno pa so se izboljšali tudi odnosi med Romi in vaščani na Hudejih v KS Račje selo.
6. Problematika v zvezi z zaposlovanjem Romov
7. Programi urejanja položaja romske skupnosti
Občina Trebnje si je zastavili kratkoročni in dolgoročni program reševanja romske problematike.
Kot prednostna naloga je bila v letu 2004 nakup zemljišča za ureditev največjega naselja v občini – Hudeje. Pred tem pa je bilo potrebno rešiti z lastniki zemljišč še nove pogoje odkupa, ki so jih postavljali ( zahtevali so prodajo zemljišč, kot jih je občina imela namen odkupiti, zato je občina za razliko izvedla zamenjavo zemljišč). Žal pa kljub vsem dogovorom postopek odkupa zemljišča ni uspel, saj odvetnica ( predstavnica lastnikov zemljišča) ni pridobila notarsko overjeno soglasje od vseh lastnikov. Občina je tudi kandidirala za sredstva Javnega sklada za regionalni razvoj in odobreno ji je bilo skoraj 12 milijonov sredstev za reševanje to vrstne probleme.
Naselje je potrebno ograditi, da se ne bodo Romi širili na zasebna zemljišča in da ne bodo ogroženi romski otroci, ki se »podijo« po regionalni cesti mimo naselja.
Drugi cilj je parcelacija zemljišča v naselju ter prodaja parcel romskim družinam, ( zaradi odnosa do svoje lastnine), nato izdelava izvedbene dokumentacije za komunalno infrastrukturo.
Tretji cilj je urediti naselje s komunalno infrastrukturo ( ceste, voda, elektrika in kanalizacija).
Četrti cilj je ustanovitev kulturnega društva, s tem omogočiti jedro za vodenje romske populacije ter dati možnost pridobitve finančnih sredstev z nastopi in prireditvami.
Peti cilj je nakup zemljišča še v drugih romskih naselij ter jim omogočiti boljšo komunalno infrastrukturo.
Šesti cilj je še v naprej se prizadevati, da se bodo romski otroci izobraževali v redni osnovni šoli, predhodno obiskovali vrtec, se izobraževali v Centru za izobraževanje in kulturo za doseganje poklicne izobrazbe.
Sedmi cilj je samo zaposlitev Romov. Že v letu 2004 je občina nudila pomoč pri sofinanciranju nakupa kamiona za Roma, ki je s.p. S tem je omogočeno, da bi se pri njemu zaposlilo pet Romov, kar bi pa posredno izboljša socialno stanje številnih Romov. Možnost zaposlitve se vidi tudi v proizvodnji komposta na komunalni deponiji ter javnimi deli.
Občina je kot partner pristopila k projektu EQUAL, pridobitev sredstev evropskega sklada. Projekt je bil izbran in s tem je iz EU pridobljenih 100 milijonov tolarjev za romsko skupnost, ki živi na območju dolenjske, belokranjske in posavske regije. Sredstva so namenjena za izvedbo programov zaposlovanja Romov.
Občina je kot partner nastopala še v dveh drugih projektih za pridobitev sredstev ( izobraževanje Romov in projektu enakopravnih možnosti romskih žensk), vendar projekta na razpisu nista uspela.
8. Druge dejavnosti, ki so namenjene reševanju romske problematike.
Medsebojna informiranost med osnovno šolo, Centrom za socialno delo in Centrom za izobraževanje in kulturo, občinsko upravo in Policijo, da se sredstva socialne pomoči dodelijo le Romom, ki izpolnjujejo vse učne obveznosti in ne ustvarjajo »problemov« s svojim obnašanjem in delovanjem se je v letu 2004 izboljšala.
Izdelati pa je potrebno individualne družinske načrte:
· struktura družine,
· kakšno problematiko ima družina,
· kakšne možnosti ima za reševanje socialne problematike,
· kaj potrebujejo,
· kakšne so njene dolžnosti.
Ker je na Centru za socialno delo preko javnih del zaposlena delavka, ki se načrtno ukvarja s pomočjo romski skupnosti, se bodo lahko aktivnosti izvajale bolj poglobljeno in načrtno, skupaj s predstavnikom občinske uprave za reševanje romske problematike.
9. Delovanje predstavnika Romov v Občinskem svetu
Sodelovanje s predstavnikom romske skupnosti, ki je član Občinskega sveta, je zelo slabo, saj se ne udeležuje sej občinskega sveta niti ne sodeluje s koordinatorjem za romska vprašanja pri pripravi programov za reševanje romske problematike. Tudi sami Romi izražajo razočaranje nad njegovim delom oz. nedelom, zato bi bil umesten tudi njegov odstop in izvedba novih volitev.
10. Ukrepi Vlade RS
Občina Trebnje je v zvezi s pismom županje in izjavo vseh županov dobila odgovore tako s strani Urada vlade RS za narodnosti, kakor tudi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za notranje zadeve in Vlade RS. Posamezni odgovori in poročila o položaju Romov v RS so zelo obširna. V njih so poudarjene smernice Evropske skupnosti glede romske populacije in možnosti pridobitve sredstev ter poročila Vlade RS in posameznih ministrstev, katere sklepe vlade so realizirali.
Vlada RS je poudarila, da se zaveda, da bi bilo potrebno občinam zagotoviti finančno pomoč v smeri legalizacije obstoječih romskih naselij ter jim zagotoviti del sredstev, ki se nanašajo na romsko infrastrukturo. Vlada zagotavlja, da so občine z romsko populacijo upravičene tudi do sredstev iz državnega proračuna za sofinanciranje posameznih ukrepov in investicij, kadar obstaja v skladu z zakonom ali drugim predpisom na državni ravni poseben interes za njihov razvoj. Vlada zagotavlja, da so ta sredstva na razpolago po posameznih resornih ministrstvih in so namenjena posameznim občinam po programu, ki ga sprejme Vlada RS, in je vključen v načrt razvojnih programov na ravni države. Žal pa se vse te pomoči nanašajo na zemljišča, ki so že legalizirana. Občina Trebnje tako nima pogojev za prijavo na posamezne razpise, saj ni nobeno romsko naselje legalizirano.
Urad vlade RS za narodnosti je Ministrstvu za finance že nekajkrat predlagal spremembe Zakona o financiranju občin. Predlagali so, da se dopolni 26. člen zakona, kjer bi dodatno uvedli nov 8. odstavek z ustreznimi kriteriji ( primerna poraba na prebivalca v občini v kombinaciji s številom pripadnikov romske skupnosti oziroma naselij). Žal ta predlog še ni dobil podpore v Državnem zboru.
Tudi Stanovanjski sklad RS zagotavlja, da ima predvidena sredstva za soinvestiranje ali dolgoročna posojila za pridobitev najemnih stanovanj za reševanje stanovanjskega vprašanja Romov. Na ta sredstva se občina ni prijavila, saj bi bil verjetno odziv občanov izredno velik, ker si v svoji bližini zaradi načina življenje Romov, le teh ne želijo.
Za zaključek - odprta vprašanja
V številnih razpravah v Sloveniji se v zadnjem času ponovno postavljajo vprašanja: kaj dejansko pomeni pozitivna diskriminacija na področju varstva Romov v Sloveniji? Ali naj imajo določbe o izboljšanju socialnega položaja Romov ter odpravi socialne izključenosti prednost pred vsemi drugimi dejavnostmi na področju socialnega varstva, ki so namenjene ostalemu prebivalstvu? Ali se naj sprejme zakon, ki bo uredil vsa odprta vprašanja, ali pa naj se nadaljuje z urejanjem posameznih področij v sistemskih zakonih? Ali je obveznost za zagotavljanje sožitja in ustreznih življenjskih pogojev romske skupnosti države ali lokalne skupnosti?
Le postopoma in v le nekaterih segmentih se spreminja pristop večinske družbe do enakopravnega partnerstva pri urejanju položaja romske skupnosti ( kot na primer: pri zagotavljanju enakih možnosti za izobraževanje), vse premalo pa na zaposlovanju in participaciji Romov v javnem, kulturnem življenju ter prevzemanju skupne odgovornosti za razvoj. Še vedno pa se le iščejo krivde za konflikte in nesoglasja ali na eni ali na drugi strani.
Za zaključek se ugotavlja, da država še vedno rešuje problematiko romske populacije le bolj na papirju, s »priporočili in nasveti«, in se ne zaveda ali se noče zavedati oz. seznaniti s konkretnimi problemi in težavami, ki jih občutijo prebivalci, ki gravitirajo na romska naselja, niti ne nudi ustrezna sredstva za zaposlitev kadrov za reševanje romskih težav. Nujno je potrebno, da se glede na vse zadolžitve, ki se nalagajo občinam, zaposli delavec, ki bi ves svoj delovni čas posvetil tej problematiki ( pripravi dokumentacije na razne razpise ministrstev in evropskih skladov, da se udeleži vseh posvetov in sestankov v zvezi z romsko problematiko, komunicira z občani, z Romi, izvaja nadzor nad investicijami, sodeluje s šolami, Centrom za socialno delo, Centrom za izobraževanje, s Policijo, z Zavodom za zaposlovanje, usmerja kulturno dejavnost Romov in še vrsta drugih vsakodnevnih nalog na tem področju – pisanja poročil, analiz).
Država mora obvezno sistemsko zagotavljati financiranje občin z romsko populacijo iz državne blagajne.
Priloga: porabljena sredstva za reševanje romskega vprašanja
Poročilo pripravil:
Koordinator za romska vprašanja
Dušan Mežnaršič
OBČINA TREBNJE
Goliev trg 5, 8210 Trebnje
AKTIVNOSTI REŠEVANJA ROMSKE PROBLEMATIKE V LETU 2005
· Izobraževanje
- zagotavljanje izobraževanje odraslih Romov za dokončanje osnovne šole
- zagotavljanje romskim otrokom otroško varstvo
- dosledno izvajanje obiskovanja romske mladine v redni osnovno šolski program
- izobraževanje Romov o osnovnih življenjskih normativih
- izobraževanje Romov za poklic in samozaposlitev po programu Equal
· Kultura
- ustanovitev kulturnega društva ( zagotovitev računalnika)
- zagotoviti možnost učenja inštrumentov ( pomoč pri nabavi inštrumentov)
- omogočiti nastop kulturne skupine
- prijava na razpis Ministrstva za kulturo
- prijava na razpis Občine Trebnje
· Informativna dejavnost
- izdajanje lasnega mesečnika
- naročilo romskega časopisa Zveze Romov Slovenije
· Izboljšanje bivalnih razmer
- odkup zemljišča v romskem naselju Hudeje
- izdelava lokacijske in gradbene dokumentacije v romskem naselju Hudeje
- postopna izvedba infrastrukture
- priprava predloga za preimenovanje romskega naselja v svojo vas
- ograditev romskega naselja Hudeje zaradi zagotavljanja varnosti
- pomoč pri obnovi bivalnih objektov oz. nakupu bivalnikov
- prijava na razpis za pridobitev sredstev za gradnjo objektov s strani ministrstva
- Socialna varnost
- pomoč pri iskanju zaposlitve
- v okviru možnosti subvencioniranje prehrane romskih otrok
- subvencioniranje oskrbnine za eno Romkinjo v internatu
- Drugo
- povrnitev škode občanom, ki jo povzročijo Romi
- plačilo rente KS Račje selo zaradi delovanja Romov
Izvedba aktivnosti
Za izvedbo navedenih aktivnosti bo potrebno sodelovanje z institucijami, ki se pri svojem delu srečujejo z romsko populacijo: Centrom za socialno delo, Osnovno šolo Trebnje in Veliki Gaber, Centrom za socialno delo, Policijo, Zavodom za zaposlovanje, Skladom RS za ljubiteljsko dejavnost ter Krajevnimi skupnosti, kjer se nahajajo Romi.
Veliko aktivnosti bo potrebno izvajati pri izvedbi projekta Equel ( zaposlovanje Romov) ter vzpostaviti dobro sodelovanje z vsemi dolenjskimi, belokranjskimi in posavskimi občinami.
Udeležba na seminarjih in posvetih, ki jih bodo organizirale pristojne vladne službe in druge organizacije.
Pri izvajanju programa pa bo potrebna večja aktivnost občinskega svetnika za romsko populacijo ter romskimi predstavniki v posameznih naseljih.
Planirana finančna sredstva
- neposredna sredstva občinskega proračuna 5.700.000 sit
- od tega se namenja za rento KS Račje selo 3.500.000 sit
- za odškodnino krajanom, katerim Romi povzročajo škodo 120.000 sit
- za neposredno pomoč Romom pri napeljavi elektrike, druge materialne pomoči 630.000 sit
- za urejanje poti 250.000 sit
- za postavitev mreže 1.200.000 sit
- sredstva regionalnega sklada in občinskega proračuna za nakup zemljišča 15.200.000 sit
- sredstva pridobljena z javnimi razpisi ( če bodo odobrena) za gradnjo
infrastrukture in bivalnih objektov 5.000.000 sit
- sredstva za kulturno dejavnost ( razpis občine) 300.000 sit
Koordinator