Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), 3ea. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št.: 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17), Sklepa o začetku postopka priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta »Kmetijskega gospodarstva Golorej« (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 41/17) ter 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na 8. seji dne 18.09.2019 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

»KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA GOLOREJ«

I.  Uvodne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt »KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA GOLOREJ« (v nadaljevanju OPPN).

(2) OPPN je izdelalo podjetje KLinvest, d.o.o., Jelenčeva 1, Kranj, pod številko projekta

0-042/17, maj 2019.

(3) Ta odlok določa prostorske ureditve znotraj območja OPPN.

2. člen

(namen OPPN)

Namen OPPN je določitev podrobne lokacije in pogojev za gradnjo kmetijskega objekta za hrambo kmetijskih pridelkov ter zunanje ureditve.

3. člen

(vsebina OPPN)

(1) OPPN vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter lego, velikost in oblikovanje objekta in ureditev ter okoljevarstvene ukrepe.

(2) Besedilni OPPN obsega:

·  odlok

(3) Kartografski del obsega:

1. Izsek iz kartografskega dela prostorskega akta s prikazom prostorske ureditve na širšem območju M 1:5000.

2. Izsek iz kartografskega dela izvedbenega prostorskega akta s prikazom enot urejanj prostora in gospodarske javne infrastrukture na širšem območju M 1:5000.

3. Prikaz?območja podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1:500.

4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:2000.

5. Ureditveno situacijo M 1:500.

6. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro M 1:500.

7. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave M1:1000.

8. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom M 1:500.

(4) Priloge obsegajo:

1. Izvleček iz strateških prostorskih aktov;

2. Prikaz stanja prostora;

3. Seznam strokovnih podlag;

4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;

5. Obrazložitev in utemeljitev;

6. Povzetek za javnost.

II. Območje urejanja

4. člen

(obseg območja)

(1) Območje OPPN se nahaja na severnem delu naselja Voklo v sklopu kmetije Golorej in zajema zemljišče parc. št. 1133, k.o. 2125 - Voglje, s skupno površino 1.262 m².

(2) V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (uradno prečiščeno besedilo, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/17, 4/18, 25/19) se obravnavan poseg nahaja v enoti urejanja prostora (EUP) KE-27, z namensko rabo K1 – površine najboljših kmetijskih zemljišč. OPN ne predvideva urejanja zemljišča parc. št. 1133, k.o. 2125 - Voglje. Podlaga za OPPN je 3ea. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS, št.: 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17).

Predvidene ureditve:

·  gradnja kmetijskega objekta za hrambo kmetijskih pridelkov;

·  zunanja ureditev.

5. člen

(predvideni posegi v območju OPPN)

V območju OPPN se dovoli gradnja:

·  stavb za skladiščenje pridelka z oznako klasifikacije objekta CC-SI 12713.

III.  Opis prostorske ureditve

6. člen

(povezave s sosednjimi območji)

(1) Predmetno območje predstavlja funkcionalno zaokrožitev kmetije Golorej s potrebnim, dodatnim kmetijskim objektom za hrambo kmetijskih pridelkov. Funkcionalno se program navezuje na obstoječo kmetijo. Površino obkrožajo na severu, zahodu in vzhodu kmetijska zemljišča, na jugu pa obstoječe gospodarsko poslopje.

(2) Posegi izven območja OPPN so dovoljeni za potrebe gradnje, prestavitve ali rekonstrukcije komunalne, energetske in prometne infrastrukture ter morebitnih (omilitvenih) ureditev potrebnih za izvedbo OPPN.

7. člen

(predvidene ureditve v območju)

Območje urejanja sestavlja ena zemljiška parcela, namenjena objektu za hrambo kmetijskih pridelkov.

8. člen

(predvidene ureditve izven območja)

Predmetno območje se napaja iz južne strani območja OPPN preko obstoječega priključka na lokalno cesto (LC 390081), obstoječega asfaltiranega dvorišča kmetije Golorej in utrjene površine ob obstoječem gospodarskem poslopju.

IV.  Zasnova projektnih rešitev za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje

9. člen

(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje)

(1) Oblikovna merila za gradnjo objekta:

·  tlorisni gabarit: 17,0 m x 25,0 m;

·  višinski gabarit: pritličje (P), pritličje v nivoju dvorišča. Višinski gabarit slemena je 8,8 m;

·  streha nad objektom: simetrična dvokapnica naklona 15°. Na južni strani nad vhodom je predviden nadstrešek dimenzij 3,5 m x 7,0 m, z minimalnim naklonom;

·  napušč ob fasadah je predviden v globini 0,5 m;

·  arhitekturno oblikovanje: fasade v spektru sivih tonov. Strešine naj bodo izvedene v enotni temno sivi do sivi barvi kritine in naj se skladajo s kritino obstoječih kmetijskih objektov na kmetiji;

·  oblikovanje okolice objekta: vsi dostopi do objekta morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.

(2) Merila za gradnjo objekta:

·  Objekt je lahko grajen klasično ali montažno. Oblikovanje objekta je lahko z upoštevanjem sodobnih trendov v arhitekturi.

·  Dostop do zemljiške parcele je preko obstoječega priključa na lokalno cesto (LC 390081), obstoječega asfaltiranega dvorišča kmetije Golorej in utrjene površine ob obstoječem gospodarskem poslopju, ki poteka južno od načrtovanega. Obračanje je predvideno znotraj zemljiških parcel.

·  Faktor zazidanosti (z vsemi objekti) znotraj zemljiške parcele ne sme preseči 50 %, zelenih površin pa mora biti najmanj 10 %.

·  Objekt je pozicioniran s fiksno točko, kota pritličja je določena v Gauss-Krugerjevem koordinatnem sistemu: y = 455688,8910, x = 119405,9485.

(3) Merila za rabo objekta:

·  Za objekt je dovoljena rušitev, rekonstrukcija, nadzidava in dozidava skladno z dimenzijami in tolerancami tega odloka.

·  Na vse strešne površine objekta je dovoljena postavitev - montaža fotovoltaičnih panelov.

(4) Skupna merila za zunanjo ureditev:

·  Medposestne ograje se postavi s soglasjem soseda na mejo. Vsi pomožni objekti za lastne potrebe znotraj pripadajoče zemljiške parcele morajo biti skladni z Uredbo o razvrščanju objektov in upoštevanjem urbanističnih zahtev tega odloka (pozidanost, zelene površine).

·  Premoščanje višinskih razlik med nivoji terena posameznih zemljiških parcel do 1,00 m se ureja s travnimi brežinami, večje nivojske razlike pa lahko tudi z opornimi zidovi.

·  Obstoječo drevesno vegetacijo, ki je ni mogoče ohraniti, je potrebno nadomestiti z zasaditvijo nove vegetacije na severnem robu območja.

·  Za površine, namenjene zelenim površinam je potrebno uporabiti sadike avtohtonih drevesnih vrst.

(5) Skupna merila za mimobežno infrastrukturo in druge ureditve:

Prečenje vse komunalne infrastrukture, ki ni vezana na funkcioniranje objekta in naprav znotraj območja urejanja, je ob pridobitvi soglasja lastnika in upravljavca ostalih tangiranih vodov dovoljeno. 

V.  Zasnova projektnih rešitev komunalnih vodov in naprav

10. člen

(skupni pogoji)

(1) Za nemoteno delovanje predvidenega objekta in ureditev v območju je potrebno zagotoviti infrastrukturno opremljenost zemljišča in priključitev le-te na obstoječe omrežje.

(2) Načrtovana gospodarska javna infrastruktura obsega:

·  elektroenergetsko omrežje (NN) in

·  odvodnjavanje.

(3) V objektu ne bodo nastajali odpadki.

(4) Objekt znotraj območja OPPN mora biti priključen na gospodarsko javno infrastrukturo po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov.

11. člen

(cestno in prometno omrežje)

(1) Načrtovani objekt dostopa do javne ceste (LC 390081) preko obstoječega priključka kmetijskega gospodarstva na zemljišču parc. št. 1149/1, k.o. Voglje, ki je v lasti investitorja.

(2) Ob gradnji se ne sme posegati v napeljavo in drog obstoječe javne razsvetljave.

(3) V primeru izvedbe infrastrukturnih priključkov preko javnih zemljišč oziroma zemljišč v lasti Občine Šenčur, je potrebno pridobiti soglasje za poseg oziroma prekop javnega zemljišča.

(4) Ob parkirnih površinah je potrebno predvideti tudi zadostne manipulacijske površine, ki bodo omogočale, da se vozila čelno vključujejo na javno cesto.

(5) Parkirišča morajo biti asfaltirana in opremljena z lovilci olja in odmaknjena od parcel javnih cest oziroma poti, najmanj 1 m.

(6) Meteorne vode se morajo odvajati v ponikalnice zgrajene na zemljišču investitorja.

12. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Na območju OPPN ni elektro energetskega omežja.

(2) Za predvideni objekt se zagotovi napajanje preko obstoječega elektro energetskega priključka kmetije Golorej.

13. člen

(odvodnjavanje)

Padavinske vode s strešnih in utrjenih površin je potrebno ponikati znotraj območja OPPN. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka iz utrjenih površin in je onesnažena z usedlinami, je potrebno obdelati skladno s 17. čl. Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

14. člen

(ostala merila in pogoji komunalnega urejanja)

(1) Pri načrtovanju in izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posamezne gospodarske javne infrastrukture, ki so podane v njihovih smernicah k podrobnemu prostorskemu načrtu.

(2) Natančen potek komunalnih vodov, njihova križanja in prestavitve se določijo s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in uskladijo s pristojnimi upravljavci.

VI.  Rešitve in ukrepi vplivnega območja letališča

15. člen

(vplivno območje letališča )

(1) Območje OPPN kmetijskega gospodarstva Golorej se nahaja v vplivnem območju letališča iz zasnove omrežja letališč z obstoječo in predvideno mrežo letališč v Republiki Sloveniji, kar je prikazano v grafičnem delu kartografske dokumentacije SPRS in sicer na publikacijski karti št. 3 k poglavju III.2.1., ki predstavlja obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje planskih in izvedbenih aktov države in lokalnih skupnosti.

(2) Načrtovana prostorska ureditev tako posega v območje kontroliranega dela zračnega prostora nad letališčem in okrog njega, namenjena varovanju letališkega prometa letališča Jožeta Pučnika Ljubljana: Letališče je referenčne kode "4E" ICAO, kategorija letališča je CAT III/B, nadmorska višina referenčne točke 124̊ ˗ 306 ̊, (12-30), dolžina vzletno¬-pristajalne steze 3300 m.

(3) Pri načrtovanju posega v prostor je potrebno v skladu z ICAO referenčno kodo letališča upoštevati vzletno, priletno in druge omejitvene ravnine posameznega letališča, kot so opisane v Zakonu o letalstvu (Zlet-UPB4, Ur.l. RS, št. 81/10), v Pravilniku o letališčih (Ur.l. RS št. 86/16), ki določa neposredno uredbo Certifikacijskih specifikacij (CS-ADR-DSN) Evropske Agencije za varnost v letalstvu (EASA) in v Prilogi 14 k čikaški konvenciji.

(4) Med ovire v coni letališča štejejo objekti, instalacije, naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste, kanale in podobno.

(5) Območje OPPN se nahaja pod vodoravno ravnino letališča Jožeta Pučnika, v kateri so glede na določila Zakona o letalstvu posegi in gradnja objektov nadzorovani zaradi zagotovitve varnosti letenja tako, da se smejo objekti približati manevrskim površinam letališča samo na dovoljeno razdaljo. Omejitvene ravnine letališča se nad območjem urejanja nahajajo na nadmorski višini 408 m. Pri načrtovanju in gradnji kmetijskega gospodarstva je potrebno torej zagotoviti, da najvišji deli konstrukcij (vključno z zaščitnimi ograjami, antenami, obcestnimi svetilkami, gradbenimi žerjavi, ipd.) ne prebadajo omenjene omejitvene ravnine.

(6) Novi predmeti ali podaljški obstoječih predmetov ne smejo segati nad vodoravno omejitveno ravnino (408 m.n.v.), razen če so zakriti z drugimi, enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa.

(7) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Agencije za civilno letalstvo k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

VII.  Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin

16. člen

(varstvo okolja in naravnih virov)

Pri načrtovanju, gradnji objekta in naprav ter uporabi le-teh je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. Le-ti obsegajo varstvo tal, zraka, varstvo

pred prekomernim hrupom, varstvo pred naravnimi nesrečami in požarom ter varovanje narave in kulturne dediščine.

17. člen

(tla)

(1) Za prometne in gradbene površine naj se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.

(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine oziroma na površine gradbenih parcel obstoječih objektov.

(3) Rodovitna prst se ob začetku gradbenih del odstrani in deponira na način, ki ohranja njeno rodovitnost oziroma tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj rodovitnim materialom. Pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,2 m.

(4) Padavinske odpadne vode s povoznih površin se vodijo v ponikovalnico.

(5) Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenem in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese (tudi procese razlivanja izven urbaniziranih površin), omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov (5. člen ZV-1).

(6) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah, Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/15) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).

(7) Odlaganje odpadnega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sproženje erozijskih procesov ni dovoljeno.

(8) Potrebno je preventivno preprečevati obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in okolja.

18. člen

(varstvo zraka)

Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih cest.

19. člen

(varstvo pred hrupom)

Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objekta morajo projektanti, izvajalci in investitorji skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja. Obravnavano območje spada v IV. stopnjo varstva pred hrupom.

20. člen

(varstvo pred naravnimi nesrečami)

(1) Predvideti je potrebno ustrezne tehnične ukrepe za zavarovanje pred razlitjem nevarnih snovi.

(2) Pri projektiranju je skladno s karto potresne nevarnosti (atlas ARSO) potrebno upoštevati, da je predmetno območje v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,225.

21. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Predvidena prostorska ureditev mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Upoštevati je treba prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, potrebni odmiki med objekti, od parcelne meje in protipožarne ločitve.

(2) Interne poti bodo služile tudi intervencijskim potem. Intervencijska pot bo istočasno namenjena za umik ljudi in premoženja. Za objekte je potrebno zagotoviti zadostno nosilnost konstrukcij za določen čas v primeru požara.

(3) Za preprečevanje nastanka požara je pomembno, da se odstranijo ali pa vsaj zmanjšajo na najmanjšo možno mero vsi vzroki za požar in se usposobi lastnike za preventivno delovanje pred požarom in varno evakuacijo iz objekta.

(4) Pri pripravi projektne dokumentacije PGD je potrebna izdelava elaborata »zasnove požarne varnosti« za požarno manj zahtevne objekte.

22. člen

(varstvo narave)

(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnega območja ali posebnega varstvenega območja Natura 2000.

(2) V cerkvi Sv. Jerneja, ki se nahaja približno 150 m jugozahodno od območja OPPN, so prisotne zavarovane vrste netopirjev (Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, Ur. l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US 96/08, 36/09, 102/11, 15/14 in 64/16).

(3) Osvetljevanje objekta in okolice naj bo zmanjšano na najnižjo raven.

(4) Upošteva naj se Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in naslednje usmeritve:

·  za osvetljevanje naj se upoštevajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oz. rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne ali visokotlačne). Neprimerne so nizkotlačne in visokotlačne živosrebrne žarnice ali LED žarnice.

·  svetilke naj bodo neprodušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke, in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.

(5) Ohranja naj se drevesno vegetacijo na parceli.

23. člen

(varstvo kulture)

(1) Območje OPPN leži v vplivnem območju kulturne dediščine naselja Šenčur EŠD 14469 Šenčur – Vas, v katerem se varuje tudi prostorski pomen vasi Voklo in cerkve Sv. Jerneja v Voklem. Načrtovane rešitve ne izstopajo iz silhuete naselja, prostorska integriteta vasi se ohranja tudi z ohranjanjem visokodebelne vegetacije ob njenem robu.

(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.

VIII.  Omilitveni ukrepi

24. člen

(skupni ukrepi)

Posebni omilitveni ukrepi za preprečitev negativnih vplivov na okolje, naravo, kulturo, naravne vire in zdravje ljudi niso predvideni.

IX.  Obveznosti investitorja in izvajalcev

25. člen

(monitoring)

V skladu z zakonodajo na območju OPPN monitoring ni predpisan.

26. člen

(organizacija gradbišča)

(1) Organizacija gradbišča se omeji na območje OPPN. Za potrebe gradbišča se uporabljajo obstoječe komunikacije.

(2) Obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in obratovanja so tudi zagotovitev infrastrukturne in komunalne oskrbe objektov in naprav.

X.  Tolerance

27. člen

(dovoljena odstopanja)

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem natančnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer, poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, infrastrukturnega ali okoljevarstvenega vidika.

(2) Z odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, odstopanja prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

(3) Dovoljena so odstopanja od tlorisnih in višinskih gabaritov objektov za maksimalno ±10%.

(4) Odstopanja pri namembnosti objektov so dovoljena le znotraj istega klasifikacijskega območja.

(5) Odstopanja pri komunalni infrastrukturi so dovoljena pri legi oziroma poteku le te.

(6) Odstopanja pri zunanji ureditvi so dovoljena znotraj zemljiške parcele.

(7) Dovoljeno je odstopanje pri površini in meji območja zaradi prilagajanja glede na postopek urejanja mej.

(8) Odstopanja niso dovoljena pri določilih, ki se nanašajo na ohranjanje oz. zasaditev drevesne vegetacije.

XI.  Končne določbe

28. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

29. člen

(prenehanje veljavnosti)

Po prenehanju veljavnosti OPPN se območje ureja skladno s splošnimi ali posebnimi določbami Občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur.

30. člen

(vpogled v akt)

OPPN s prilogami je na vpogled na Upravni enoti Kranj in Občini Šenčur.

31. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-0011/2017-18

Datum: 18. 09. 2019