Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C) ter 7. in 8. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo ZSO, št. 3/11 in 05/12)  je Občinski svet Občine Gornji Grad na 19. redni seji, dne 06. decembra 2012 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE RAVNI

SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986-2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje 1986-1990, usklajenega leta 1989, za območje Občine Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin,  št. 2/2002) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje Ravni (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 651/12.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Gornji Grad.

3. člen

(predmet OPPN)

(1) Predmet OPPN Ravni je ureditev nove stanovanjske soseske eno in dvostanovanjskih stavb.

(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN, so:

- gradnja šestih stanovanjskih stavb,

- prometna ureditev območja (gradnja dovoznih priključkov, cest),

- ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključevanja na njo,

- ureditev pripadajočih zunanjih površin (utrjenih in zelenih površin, pešpoti, zasaditve).

OBMOČJE OPPN

4. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN obsega parcelo  št. 838/6, k.o. Gornji Grad. Površina območja meri   3352 m2.

(2) Sestavni del OPPN za območje Ravni so tudi zemljišča izven območja  urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture potrebnih za komunalno opremljanje območja.

5. člen

(posegi zunaj območja OPPN)

(1) Izvedejo  se trije novi dovozni priključki na južni strani, ki potekajo  preko dela parcel št. 838/1 in 853/2, k.o. Gornji Grad, in se priključijo na obstoječo gozdno cesto Smreka - Kuhinjek.

(2) Rekonstrukcija obstoječega cestnega priključka gozdne ceste na regionalno cesto R1-225, odsek št. 1085 Črnivec – Radmirje se izvede v km 10,440 in tangira parcele št. 853/1 (regionalna cesta), 814/28 , 814/29 in 814/3 (gozdna cesta), k.o. Gornji Grad.

(3) Novo vodovodno omrežje za območje OPPN poteka ob gozdni cesti in poteka preko parcel št. 819/3 in 820, k.o. Gornji Grad. Hidrant se izvede na parceli št. 819/3 in prečrpališče na parceli št. 820, k.o. Gornji Grad.

(4) Novo elektroenergetsko omrežje poteka ob gozdni cesti in ob robu proizvodne cone iz naselja Gornji Grad, iz obstoječe TP Smreka, ki je na parceli št. 821/1, priključek poteka preko parcel št. 821/1, 853/1, 838/5, 838/11, 819/2, 820 in 819/3, vse k.o. Gornji Grad.

(5) Novo komunikacijsko omrežje za območje OPPN poteka ob gozdni cesti in ob robu proizvodne cone do obstoječega omrežja severno od regionalne ceste. Priključek je možen v dveh variantah in poteka preko parcel št. 819/3, 820, 819/2, 838/11, 838/5, 821/1, 853/1 in se priključi na obstoječe omrežje na parceli št 829/11 (varianta A) ali na parcelah št. 814/25 in 814/3, k.o. Gornji Grad (varianta B).

PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJEJO Z OPPN

6. člen

(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Območje meji pretežno na gozd, delno na kmetijska zemljišča na severni strani. Nahaja se južno od naselja Gornji Grad. Najbližje območje naselja je oddaljeno cca 200 m in sicer območje proizvodnih dejavnosti

(2) Območje OPPN se navezuje na prometno omrežje na južni strani na gozdno pot Smreka - Kuhinjek. Preko te se povezuje na regionalno cesto R1-225.

7. člen

(funkcija in namembnost območja OPPN)

Predvidena dejavnost je stanovanjska za eno in dvostanovanjske stavbe. V objektih so dovoljene tudi dejavnosti za pisarniške in druge intelektualne storitve, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti v kolikor so izpolnjeni naslednji pogoji:

- da dejavnost ne generira tovornega prometa in povečanega osebnega prometa, ne povzroči povečane obremenitve okolja z emisijami in ne povzroča škodljivih vplivov na bivalne pogoje v naselju,

- da površina prostorov za dejavnost  zaseda največ 30% bruto tlorisne površine posameznega stanovanjskega objekta.

8. člen

(dopustni posegi)

Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi pod pogoji določil tega odloka:

- gradnje stanovanjskih stavb (št. objektov 1 - 6),

- redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela,

- rekonstrukcije objektov,

- spremembe namembnosti v okviru dovoljenih objektov in namembnosti,

- gradnje objektov in naprav gospodarske infrastrukture,

- prometne ureditve (gradnja dovoznih priključkov, cest),

- urejanje utrjenih zunanjih in zelenih površin (dvorišča, dostopi, škarpe, podporni zidovi),

- postavitev sončnih elektrarn na strehah objektov,

- ob stanovanjskih objektih so dopustne postavitve nadstreškov,

- dopustne so postavitve naslednjih nezahtevnih objektov: ute, steklenjaki, drvarnice, lope za orodje in sicer največ do velikosti določenih s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost.

POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA

9. člen

(pogoji in usmeritve glede lege objektov)

(1) Urbanistična zasnova območja izhaja predvsem iz oblike parcele in konfiguracije terena, ki narekuje umestitev objektov podolgovatega tlorisa, orientiranih vzporedno s plastnicami terena. Zasnova umestitve objektov upošteva optimalno orientiranost objektov glede na smeri neba in bližino gozda.

(2) Umestitev predvidenih objektov je določena s tlorisnimi gabariti novih objektov in točkami zakoličbe, s katerimi so novi objekti pozicionirani v prostoru. Točke zakoličbe objektov so razvidne iz karte 5 geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije.

10. člen

(pogoji in usmeritve glede velikosti objektov)

(1) Tlorisni gabariti objektov so:

- stanovanjski objekti 10.50 m x 7.50 m, z izzidkoma na obeh daljših stranicah v širini 0.60 m,

- nadstreški do površine 30 m2.

(2) Višinski gabariti so:

- etažnost stanovanjskih objektov je K+P+IP, obvezna je izvedba kleti, pri kateri je zaledna stena kleti v celoti vkopana v teren,

- maksimalni višinski gabarit stanovanjskih objektov je 8.50 m nad koto tal pritličja,

- višina najvišje točke nadstreška je največ 3.50 m, merjeno od najnižje točke objekta.

(3) Kote pritličij predvidenih objektov se prilagodijo terenu in predvidenim dovoznim cestam in so:

Tlorisni in višinski gabariti dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni skladno s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost.

11. člen

(oblikovanje objektov)

(1) Oblikovanje objektov in zunanjih ureditev se prilagodi značaju in merilu širšega prostora ter sledi avtohtoni arhitekturi. Fasade bodo oblikovane in konstrukcijsko zasnovane sodobno  z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Obdelajo se z ometom bele barve v kombinaciji z lesom v naravnih odtenkih in steklom.

(2) Strehe stanovanjskih objektov so simetrične dvokapnice s čopi,  naklona 42 do 47 stopinj, s pravokotnimi frčadami (po ena na obeh strešinah). Strehe nadstreškov so ravne ali v minimalnem naklonu. Kritina je temno sive barve.

12. člen

(ureditev zunanjih površin)

(1) Dostop do območja je po obstoječi makadamski gozdni cesti Smreka – Kuhinjek, ki poteka iz smeri Gornji Grad. Predvidijo se trije dovozni priključki z gozdne ceste za dovoze in dostope do objektov. 

(2) Ob objektih se uredi tlakovane površine za dostope in bivalne terase.

(3) Ostale površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi in drevesnimi in grmovnimi vrstami. Morebitni podporni zidovi naj ne bodo višji od 1.00 m, v primeru višjih se mora teren urejati v terasah oziroma z modeliranjem terena. Podporni zidovi se zazelenijo s popenjavkami.

(4) Ograjevanje zemljišč se izvede z zasaditvijo z živico. Priporočljiva je zasaditev zunanjega roba naselja z živico iz gabra.

POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO
IN GRAJENO JAVNO DOBRO

13. člen

(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)

Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:

- pred predvideno gradnjo je  treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,

- trase komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,

- dopustne so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše in racionalnejše izrabe prostora,

- dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,

- obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,

- dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

14. člen

(cestno omrežje, parkiranje)

(1) Dostop do območja je po obstoječi makadamski gozdni cesti Smreka – Kuhinjek, s katere  se izvedejo trije dovozni priključki na območje OPPN.  Parkirne površine se uredijo na dvoriščih ob posameznih objektih.

(2) Izvede se rekonstrukcija obstoječega cestnega priključka gozdne ceste na regionalno cesto R1-225, odsek št. 1085 Črnivec – Radmirje v km 10,440. Širina cestnega priključka bo 5,50 m – 6,00 m, območje priključka se protiprašno uredi in opremi s prometno signalizacijo. Ureditev je zunaj območja OPPN.

(3) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja  se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest.

15. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Napajanje predvidenih objektov se izvede iz predvidenega vodovodnega omrežja, ki se priključuje na obstoječi primarni vodovod PE DN 160 na parceli št. 820 in poteka preko parcel št. 820 in 819/3, k.o. Gornji Grad (zunaj območja OPPN).  Na trasi predvidenega priključka se izvede prečrpališče na parceli št. 820, k.o. Gornji Grad, na nadmorski višini 467,00 m (višina črpanja 28 m).

(2) Na projektirano vodovodno omrežje se namesti nadzemni hidrant za zagotovitev požarne varnosti na parceli št. 819/3, k.o. Gornji Grad. Hidrant je zunaj območja OPPN.

16. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Padavinske odpadne vode  se speljejo v šest zadrževalnikov za deževnico ob posameznih objektih, prostornine 6 m3 in z iztokom v dve ponikalnici.

(2) Komunalne odpadne vode se odvajajo v šest malih čistilnih naprav z iztokom v ponikalnico.

(3) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. 

17. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Energija za napajanje objektov v območju OPPN je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralkah obstoječe TP Smreka Gornji Grad, ki se jih ustrezno preuredi.

(2) Od obstoječe TP do predvidene omarice PS-1 se nizkonapetostni priključek izvede z vodnikom E-AY2Y-J 4x150 RM+1,5 RE mm2, 0,6/1 kV, položenim v zemljo. Iz omarice PS-1 se izvede dva izvoda, vsak za tri objekte. Povezava se izvede vodnikom E-AY2Y-J 4x35 RM+1,5 RE mm2, 0,6/1 kV. Pod voznimi in asfaltnimi površinami se kabel položi v zaščitne cevi. Dovodi do posameznega objekta so v zaščitni cevi.

(3) Pri nadaljnjem načrtovanju (PGD in PZI) dokumentacije je potrebno upoštevati izdelano idejno zasnovo elektrifikacije obravnavanega območja.

18. člen

(omrežje elektronskih komunikacij)

Za potrebe načrtovanih objektov se izvede priključek komunikacijskega omrežja od obstoječega omrežja in sicer iz Gornjega Grada, kjer je priključitev na obstoječe omrežje možna v dveh variantah – določeni sta variantni točki priključitve A in B. Ureditev je zunaj območja OPPN.

19. člen

(plinovodno omrežje)

Na območju OPPN  ni plinovodnega omrežja.

20. člen

(ogrevanje in učinkovita raba energije)

(1) Ogrevanje objektov je iz individualnih kurišč. Predviden vir ogrevanja je lesna biomasa (sekanci). Dovoljena je tudi izvedba enega kurišča (v enem od predvidenih objektov) za potrebe ogrevanje vseh šestih objektov.

(2) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in tehnične predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.

21. člen

(odpadki)

(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov se uredi skladno s predpisi, ki urejajo zbiranje in predajanje odpadkov.

(2) Posode za ločeno zbiranje odpadkov  se postavi ob dovozni cesti na posameznih parcelah, namenjenih gradnji.

REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

22. člen

(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)

(1) V območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine. Območje se nahaja v območju nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine Zadrečka dolina. Prostorske ureditve na območju OPPN se z vidika oblikovanja objektov in zunanjih ureditev načrtujejo skladno s smernicami priporočilne narave.

(2) V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin krajevno pristojni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine potrebno omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča, investitor ali odgovorni vodja o dinamiki gradbenih del pisno obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj deset dni pred pričetkom zemeljskih del.

(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja  arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE

23. člen

(varovanje okolja)

(1) Varstvo pred hrupom

Na podlagi predpisov, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, sodi obravnavano območje v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.

(2) Varstvo zraka

Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpusti plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora investitor zagotoviti vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu in preprečevati raznos materialov z gradbišča. Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se kot energetski vir za oskrbo s toploto predvidi lesna biomasa, gradnja objekta se mora izvesti v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.

(3) Varstvo voda

Padavinske odpadne vode se odvajajo preko zadrževalnikov v ponikalnico. Komunalne odpadne vode se odvajajo v posamezne male čistilne naprave z iztokom v ponikalnico. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

(4) Varstvo plodne zemlje in tal

Zaradi racionalne rabe tal je pomembna organizacija gradbišča, ki mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal, nastale pri pripravi terena, je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega območja.

24. člen

(varstvo gozdov)

Območje OPPN meji na območje gozdov. Z izvedbo prostorskih ureditev, načrtovanih z OPPN, ne bo posegov v gozd. Ohrani se obstoječi dostop v gozd preko ceste zahodno od območja OPPN za potrebe sečnje in spravila lesa, ki omogoča tudi dostop do gozda z gozdarskimi tovornjaki.

25. člen

(ohranjanje narave)

(1) Območje OPPN meji neposredno na ekološko pomembno območje EPO Menina planina (ID 12300). Ekološke značilnosti in obseg gozda na parceli št. 838/1, k.o. Gornji Grad, se s predvidenimi ureditvami ohrani v celoti. Med izvedbo del se v gozd ne posega. Morebitni protierozijski ukrepi ne posegajo v območje EPO. Priporočljiva je zasaditev zunanjega roba naselja z živico iz gabra in zasaditev živih meja znotraj naselja.

(2) Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost, Skladno s smernicami Zavoda RS za varstvo narave v postopku pridobitve gradbenih dovoljenj za objekte na območju OPPN ni potrebno pridobiti naravovarstvenih pogojev in soglasja.

REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM

26. člen

(vodnogospodarski ukrepi)

(1) Območje OPPN ni poplavno ogroženo.

(2) Komunalne odpadne vode se odvajajo v individualne male čistilne naprave z iztokom v ponikalnico.

(3) Padavinske odpadne vode se odvajajo v ponikalnico preko individualnih zadrževalnikov.

27. člen

(varstvo pred potresom)

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0.175.

28. člen

(zaščita pred vojnimi in drugimi nevarnostmi)

Gradnja zaklonišč ali ojačitev prve plošče skladno s pridobljenimi smernicami Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebna.

29. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Varen umik ljudi in premoženja je možen na zunanje zelene in prometne površine.

(2) Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja požara na sosednja poselitvena območja. Pri projektiranju in izvedbi objektov se upošteva takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom.

(3) Načrtovano je vodovodno omrežje s hidrantom z zagotovljeno zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s predpisi, ki urejajo požarno varnost.

(4) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za intervencijska vozila po obstoječi in predvideni dovozni cesti, zagotovljene so zadostne delovne površine za intervencijska vozila na internem cestnem omrežju, parkiriščih in travnatih površinah.

(5) Za objekte, določene s predpisi, ki urejajo študije požarne varnosti, se v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela študija požarne varnosti in pridobi požarno soglasje pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata zasnova požarne varnosti; v tem primeru soglasje ni potrebno.

30. člen

(erozivna in plazovita ogroženost)

Območje OPPN ni erozivno in plazovito ogroženo. Pri načrtovanju objektov se upošteva pogoje geološkega poročila.

31. člen

(razlitje nevarnih snovi)

Na območju OPPN na povoznih površinah ni pričakovati razlitja nevarnih snovi.

ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

32. člen

(etapnost)

Posamezne objekte je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje ob predhodni izvedbi skupnih prometnih in komunalnih ureditev.

DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE

33. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.

(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci :

- pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,

- zagotoviti  ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,

- sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,

- zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,

- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,

- vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

34. člen

(merila in pogoji za parcelacijo)

Določenih je šest parcel, namenjenih gradnji stanovanjskih hiš, parcela za dovozno cesto in parcela za dostop na kmetijska zemljišča. Načrt parcelacije z elementi za zakoličbo je prikazan na karti 5 geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije.

VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

35.

(dopustna odstopanja)

(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom: 

- horizontalni gabariti objekta do +2.00 m,

- vertikalni gabariti objektov do +1.00 m,

- kote tal pritličij in dovozov do +0.50,

- odstopanja od ureditev  prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijska omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN ter so usklajene z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture.

USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA

36. člen

(prenehanje veljavnosti OPPN)

Po prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti), velja na tem območju Občinski prostorski načrt Občine Gornji Grad in sicer merila in pogoji določeni za območja stanovanj oziroma se za enoto urejanja prostora v Občinskem prostorskem načrtu določijo podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji. 

KONČNE DOLOČBE

37. člen

(vpogled)

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Gornji Grad in na Upravni enoti Mozirje.

38. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

39. člen

(veljavnost odloka)

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 03201-19/2010-2012-7

Datum: 06. december 2012