Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP(106/10 POPR.), 43/11- ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13) in na podlagi Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 24. redni seji dne 13.6.2018  sprejel

ODLOK

OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT (OPPN) ZA EUP FR - 12

I.  Splošne določbe

1. člen

S tem odlokom se, ob upoštevanju usmeritev Občinskega prostorskega načrta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin štev. 59/2016 in 6/2017), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za EUP FR-12 (v nadaljevanju OPPN), izdelovalca AR projekt d.o.o., Planinska cesta 5, 8290 Sevnica, izdelanega pod št. 9/17.

2. člen

Določbe tega odloka dopolnjujejo:

I.   TEKSTUALNI DEL

II.  GRAFIČNE PRILOGE.

II. Meja območja urejanja

3. člen

Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) je ureditveno območje, ki je na zahodnem delu omejeno z pozidanimi stanovanjskimi  površinami (SSe) in regionalno cesto, na jugu in severu z kmetijskimi površinami in na vzhodu z pozidanimi stanovanjskimi  površinami (SSk).

Gre za območje, ki je po OPN Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 59/2016 in 6/2017) namenjeno gradnji eno in dvostanovanjskih stavb, objektom za šport, rekreacijo in prosti čas ter mirne storitvene dejavnosti. Skladno s 45. členom OPN Vojnik je potrebno za območje prostorske enote EUP FR-12 potrebno izdelati OPPN. Velikost območja prostorske ureditve znaša cca 3848,00m2. Zemljišče je v naravi travnik  in njiva.

Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je zemljiški kompleks s parc. štev. 58 in 59 k.o. Loka.

Izven območja OPPN bo potekala izvedba priključitve območja na električno, kanalizacijsko in vodovodno omrežje ter priključek na javno občinsko cesto.

III.  Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

4. člen

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:

·        stanovanjska dejavnost

·        mirne storitvena dejavnost (pisarne, prodaja atomobilov).

5. člen

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:

·        gradnja novih objektov,

·        redna investicijska in vzdrževalna dela,

·        rušitve in nadomestne gradnje,

·        dozidave in nadzidave objektov,

·        rekonstrukcije objektov,

·        spremembe namembnosti.

6. člen

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:

·        stanovanjski objekti, objekti za mirno storitveno dejavnost

·        gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura),

·        oporni zidovi, ograje

·        nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavnih predpisov.

7. člen

Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditve zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje območja v njegovi morfologiji.

·        lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance v smeri sever-jug in vzhod-zahod v določenem območju umestitve objektov v prostor, pod pogojem, da se ne posega v cono  preglednosti, da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišč, vodnih zemljišč, upravljavcev prometnega in energetskega omrežja;

·        horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetski zazidalni situaciji. Ker vsebina stanovanjskega in poslovnega objekta ni natančno definirana, so možna večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno  število parkirnih mest in ustrezni odmiki sosednjih mej ter od javne infrastrukture.

·        vertikalni gabarit: objekti bodo etažnosti P, P+M ali P+N.

·        konstrukcija: montažna ali klasično zidana,

·        streha: v osnovi dvokapnica  s čopi ali brez. Naklon strešine 30º45º z minimalnimi napušči, kritina opečna, betonska ali kovinska v opečni, temno rjavi ali črni barvi. Možno je tudi drugačno oblikovanje streh (večkapne, enokapne ali ravne) minimalnega naklona ali v kombinaciji z dvokapnico, skrite za zaključnim strešnim vencem ali masko. Dovoljene so postavitve fotovoltajike za pridobivanje električne energije.

·        fasada: fasada je lahko klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč, lesa in stekla. Objekti se lahko obložijo s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog. Barve fasad, ki so prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske, in druge žive barve) niso dovoljene. Dovoljena izvedba balkonov in lož. 

·        oblikovanje odprtin: svobodno

·        osvetlitev mansarde: pri osvetlitvi mansardnega dela objekta je možna izvedba sodobnih oken v ravnini strehe na obeh straneh ali izvedba pultnih   frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe.

·        zunanja ureditev parcele: dovozni priključki do objektov bodo izvedeni iz javne poti. V OPPN dovozi na parcelo niso točno definirani, ker se bodo prilagajali glede na postavitev objekta na zemljiško parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa. Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo ali  tlakujejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo. Pri zunanji ureditvi celotnega območja je možna tudi gradnja škarp, podpornih zidov in ograj med posameznimi zemljiškimi parcelami na parcelno mejo, kadar to narekuje konfiguracija terena ali geološko mnenje, razen ob javni cesti, kjer škarpa, podporni zid in ograja ne smejo posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljalca ceste.

8. člen

Gradbeno inženirski objekti

Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, krožišča, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.

Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:

·        ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovane ali asfaltirane,

·        trafo postaja je tipske izvedbe,

IV. Pogoji za infrastrukturno urejanje območja

9. člen

Prometno omrežje:

Za potrebe funkcioniranja nove zazidave je potrebno urediti novo cestno povezavo, ki se prometno na severni strani navezuje na obstoječo JP 964151 Ovtar – Bračič (Loka). Širina predvidene dovozne ceste bo 4,00m. Obstoječi cestni priključek občinske poti JP 964151 Ovtar – Bračič na RII-430/0281 je potrebno rekonstruirat za dvosmerni promet ustrezne širine in v dolžini vsaj

15,00m ter cestni priključek opremiti tudi z horizontalno prometno opremo, upoštevati in izvesti ustrezne radije za merodajna vozila, naklon JP mora

ustrezati 13. členu Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste (Ur.l.RS št. 86/2009). Nova dovozna cesta v prometnem sistemu predstavlja interno napajalno cesto na območje predvidene pozidave.

Objekta na območju urejanja morata imeti zadostno število parkirnih mest za svojo dejavnost in zagotovljeno obračanje vozil na lastni parceli.

Vsa prometna infrastruktura (cestni priključki, možnosti prehodov na kompleks OPPN) se označijo s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo.

10. člen

Kanalizacijsko omrežje:

Fekalna kanalizacija

Območje predvidene ureditve je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za fekalne odpadne vode. Za odvajanje komunalnih odpadnih vod z območja obravnavanega OPPN se zgradi fekalna kanalizacija, ki se priključi na obstoječ fekalni kanal preko internega črpališča in preko revizijskega jaška št. 26 na koti najmanj 310,38m nadmorske višine. Fekalne vode se odvajajo v čistilno napravo Frankolovo. Za izgradnjo kanalizacije so predvidene plastične cevi od 200 do DN 300mm. Predvideni jaški fekalne kanalizacije so iz prefabriciranih  AB cevi premera 1000mm z nastavki z gumjastim tesnilom in so opremljeni s tipskim LTŽ pokrovom DN 600mm, ki mora omogočati prezračevanje kanala. Revizijski jaški na internih kanalizacijskih priključkih poslovnega in stanovanjskega objekta bodo 800mm.

Meteorna kanalizacija

Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN se izvede meteorna kanalizacija. Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oz. v vodotoke (Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode – UL RS št. 98/15, Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Vojnik – UL RS št. 73/14, Uredba o emesiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo – UL RS št. 64/12, 64/14, 98/15). Zaradi geologije terena ponikovanje meteornih voda ni mogoče, zato se padavinske vode s streh in ostalih površin (parkirišče in povozne površine) odvajajo preko zadrževalnih bazenov ob poslovnem in stanovanjskem objektu v meteorno kanalizacijo, ki se izteka v odprt jarek na južni strani ureditvenega območja kateri se izteka v potok Tesnica. Za izgradnjo kanalizacije so predvidene plastične cevi od 200 do DN 300mm. Revizijski jaški se izvedejo iz betonskih cevi DN 800 oziroma DN 1000mm in se opremijo s pokrovi težke izvedbe na vozni površini in lahke izvedbe ne neutrjenih površinah. Za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin in streh v vodotoke, je potrebno izvesti zadrževalne bazene in prepustne povozne površine.  Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje preko meteorne kanalizacije v odprt jarek na južni strani OPPN, kateri je speljan v potok Tesnica z enim izpustom.

11. člen

Vodovodno omrežje:

Na območju bo možna priključitev na javno vodovodno omrežje, pod pogoji soglasja za priključitev, katerega bo na zahtevo investitorja izdelal upravljavec javnega vodovoda Vodovod – Kanalizacija d.o.o. Celje.  Pred gradnjo je potrebno obstoječ transportni vodovod PL DN/OD 300mm na parceli investitorja ter na daljšem odseku severno in južno od investitorjeve parcele zamenjati z vodovodom duktilne litine.

Za oskrbo poslovnega in stanovanjskega objekta z vodo se predvidi nova veja vodovoda, ki bo navezan na zahodni strani OPPN na obstoječ javni vodovod AC Ø80mm. Glavna povezovalna cev se dimenzionira ustrezne dimenzije vse od mesta priključka do obstoječega javnega vodovoda AC 80mm. Za priključitev internih instalacij poslovnega in stanovanjskega objekta na vodovodno omrežje je potrebno zgraditi vodovodne priključke iz cevi polietilen DN/OD 32mm – 10 bar. Ločena vodomera za poslovni in stanovanjski objekt se vgradita zunaj objektov v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek. Vodovodne priključke izvede upravljalec javnega vodovoda na stroške investitorja, ko bo predviden javni vodovod zgrajen in predan v last občini in v upravljanju javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o..

12. člen

Električno omrežje:

Energija za napajanje poslovnega in stanovanjskega objekta je na razpolago v obstoječi prosto stoječi razdelilni omarici na par. št. 78 k.o. Loka, v kateri je še na razpolago NN varovalno podnožje. Predmetna omarica se napaja iz transformatorske postaje TP Frankolovo naselje na nizkonapetostnem izvodu 105: Vzhod. Za predvidena objekta se predvideva priključna moč 2x17 kW, kar ustreza ojemejevalcu toka 2x3x25A. Pred priključitvijo predvidenih objektov je potrebno predviden NN podzemni el. en. vod od točke priključitve do nove PMO za objekta predati v osnovna sredstva Elektra Celje d.d..

Izvede se osvetlitev območja urejanja s svetilkami na drogovih in reflektorji, ki se montirajo na fasado objektov.

13. člen

Plinovodno omrežje:

Na območju prostorske ureditve ni evidentirano plinovodno omrežje. Na širšem obravnavanem območju distribucijsko omrežje zemeljskega plina ni zgrajeno.

14. člen

TK omrežje:

Na območju urejanja poteka obstoječe telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije d.d.. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase obstoječih naročniških telekomunikacijskih kablov se določijo z zakoličbo. Za trase novih telekomunikacijskih vodov , naj se predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mmm ali 125mmm s pomožnimi jaški ter PE-HD cevmi premera 50mm. Mesto priključitve na javno TK omrežje se določi v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. 

15. člen

KKS:

Na območju urejanja je evidentirano kabelsko komunikacijski sistem (KKS) v lasti in upravljanju Telemach d.o.o.. Do kabelskega jaška so položene zaščitne cevi v katere so uvlečeni optični kabli različnih kapacitet, kar predstavlja

opcijsko možnost vstopne točke za TK storitve. Priključitev objektov na KKS je možno z izgradnjo nove (dodatne) dovodne kabelske kanalizacije s PVC cevjo Ø 110mm. Dovodna cevna KK KKS do vsakega posameznega objekta mora biti izvedena v sistemu zvedišča s PVC cevmi premera Ø 50mm. Zvedišče mora biti projektirano tako, da so dovodne cevi z glavnimi linijami povezane preko revizijskih jaškov (BC Ø 80cm in pokriti z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti). Za potrebe obratovanja ojačevalnih mest KKS je potrebno predvideti samostojno elektro merilno mesto (1x25A). Postavitev merilnega mesta mora biti projektno določena kot neodvisna od drugih porabnikov.

16. člen

Odpadki:

Komunalne odpadke je potrebno odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.

Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.

Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Vojnik.

V. Rešitve za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja naravnih virov in ohranjanje narave

17. člen

Območje, predvideno za pozidavo individualnih stanovanjskih hiš s prometno in komunalno infrastrukturo se nahaja izven ediventiranih in zavarovanih območij nepremične kulturne dediščine. Arhitektura novih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave na tem območju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na kvaliteto obravnavanega območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo.

Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč.

Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin:

Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor na posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti o tem obvestiti.

18. člen

Varstvo pred hrupom:

Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.

Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.

S predvidenim posegom menimo, da ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom.

19. člen

Varstvo zraka:

Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 23/11 in 24/13).

Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.

20. člen

Varstvo voda:

Odvajanje  in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS, št. 88/11, 8/12, 108/13 in 98/15), Uredbo o emisiji in toplote

pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur l. RS št. 64/12, 64/14 in 98/15) ali uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav (Ur.l. RS št. 45/07, 63/09, 105/10 in 98/15).

Fekalne odpadne vode iz območja OPPN se odvajajo v sistem obstoječe javne kanalizacije, ki se zaključi v čistilni napravi Frankolovo.

Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu s 92. členom zakona o vodah (ZV-1, U.l. RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZDRL-a, 41/04-ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike, ponikovalnico ali kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). Pridobljeno geološko mnenje izkazuje da je višek meteornih vod iz zadostno dimenzioniranega zadrževalnika možno odvajati preko meteorne kanalizacije v odprt meteorni jarek ki poteka na južni strani ureditvenega območja in se izteka v potok Tesnica. Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv ter zadrževalnega bazena v meteorno kanalizacijo.

Ureditveno območje predmetnega OPPN po evidencah DRSV ni poplavno ogroženo, z izjemo manjšega na vzhodnem delu ureditvenega območja, ki pa se nahaja v preostalem razredu poplavne nevarnosti. Na tem območju gradnja objektov ni načrtovana. Deloma se na območju preostalega razreda poplavne nevarnosti nahaja dovozna cesta. Na območju preostalega razreda poplavne nevarnosti nasutje terena ni dopustno. Obravnavano območje ne leži v varstvenem pasu vodnih virov. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali  začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.

21. člen

Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin:

Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v vodotoke, je potrebno za meteorne vode s streh in povoznih površin  predvideti zadrževalne bazene in prepustne povozne površine. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje preko meteorne kanalizacije v odprt jarek na južni strani OPPN, kateri je speljan v potok Tesnica z enim izpustom.

22. člen

Ohranjanje narave:

Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - ZON-UPB2, 61/06 – Zdru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/11), zato pridobivanje naravovarstvenih smernic in mnenja ni potrebno. 

23. člen

Elektromagnetno sevanje:

Pri postavitvi in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 - ZVO-1) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1 in 17/11 – ZTZPUS-1).

24. člen

Svetlobno onesnaževanje:

Z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke bodo razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino. Na območju OPPN bo urejena razsvetljava. Celotna električna moč svetilk ne

bo presegla 10kW, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave in ga na obrazcu poslati ministrstvu v elektronski obliki.

VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

25. člen

Požar:

Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov.

Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v eleboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevani objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

Potres:

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Ur.l. RS, št. 101/2005) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2013 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII stopnjo MCS s pospeškom tal 0,125g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev

gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehničinega poročila. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.

Zaščitni ukrepi:

Skladno s predpisi s področja graditve zaklonišč ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi

udejstvovanji. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta leži v bližini potoka Tesnica, vendar ni ogroženo s poplavnostjo oziroma so posegi izven razredov poplavnosti. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice, erozivnosti in plazovitosti terena.

26. člen

Način ravnanja s plodno zemljo:

Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.

27. člen

Arhitektonske ovire:

Upoštevati je potrebno Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99 in 97/03). Na vseh javnih komunikacijah

in dostopih do objektov in v stavbe, kjer je to zaradi višinske razlike potrebno, se izvede klančina za dostop  funkcionalno oviranim osebam naklona 1:15.

VII.  Etape izvajanja

28. člen

Ureditev območja OPPN je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.

VIII.  Nova parcelacija  

29. člen

Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma gradbenih parcel v OPPN ni predpisana. Dovoljuje se združitev in delitev parcel.

Faktor izkoriščenosti in faktor zazidanosti nista določena in se prilagajata funkciji objektov.

Obodna parcelacija obravnavanega območja ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1: 500, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo.

IX. Tolerance   

30. člen

Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:

·        za lego objekta: načrtovani objekt se lahko gradi na novi parceli po načrtu parcelacije z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod  pogojem da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišč, vodnih zemljišč, upravljavcev prometnega in energetskega omrežja.

·        za horizontalni gabarit: vsebina posameznih predvidenih objektov bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega  dovoljenja, zato so možna odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih  gabaritov določenih v grafičnih prilogah.

·        za vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnološkim potrebam  objekta in se definira z izdelavo projektne dokumentacije.

·        za koto tal pritličja: objekti se prilagajajo koti zunanje ureditve, kote manipulativnih površin se prilagajajo vozišču ceste.

·        dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na parcelo  za gradnjo pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa,

·        dovoljena je združitev uvozov pod pogojem, navedenim v prejšnji alineji,

·        dovoljena je združitev in delitev gradbenih parcel, pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi  lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob  pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja upravljalcev.

X.  Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta

31. člen

Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.

Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:

·        ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;

·        po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu  zemljišču;

·        pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov , naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.

XI. Končne določbe

32. člen

OPPN je stalno na vpogled na Občini Vojnik in na Upravni enoti Celje

33. člen

Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba.

34. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dani po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-0004/2017-6

Datum: 13.6.2018