Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/2012 in 14/15 – ZUUJFO, 61/67 – ZureP-2) in 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradno glasilo slovenskih občin številka 29/2018) je Občinski svet Občine Rogašovci na 1. izredni seji dne 21. 2. 2019 sprejel

Odlok

 o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu

 Občine Rogašovci – SD OPN 1

1. člen

V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 100/12) se v četrtem odstavku 2. člena, za besedo »(EUP)« doda besedilo »podenote urejanja prostora (pEUP),«.

2. člen

Sedmi odstavek 3. člena se spremeni, tako da glasi:

»Območje občine Rogašovci je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in industrije ter naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti kvalitetno bivalno okolje. To je tudi osnovni razvojni potencial občine in potencial za ohranitev poseljenosti podeželske občine. V okviru prostorskega razvoja občine je želja po zagotovitvi površin za poselitev in za razvoj dejavnosti. Prostorski razvoj občine se usmerja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče.«

V osmem odstavku 3. člena se tretji in četrti stavek brišeta. Dosedanji peti in šesti stavek postaneta tretji in četrti.

Deveti odstavek 3. člena se spremeni tako, da glasi:

»V občini je prisotno pomanjkanje delovnih mest, zato se pretežni del prebivalstva vozi na delo v Mursko Soboto in Avstrijo. Težnja občine je po zagotovitvi večjega deleža stavbnih zemljišč za servisno, obrtno in neagresivno proizvodno dejavnost. Z razvojem servisnih, obrtnih in neagresivnih proizvodnih dejavnosti (razvoj manjših obrtno-proizvodnih obratov, izkoriščanje naravnih virov, ipd.) se zagotavlja povečanje števila delovnih mest, kar zmanjšuje vsakodnevne migracije in prispeva k ohranjenosti naselja. Spodbuja se razvoj obnovljivih virov energije, razvoj primarnega kmetijstva z izboljšanjem pridelave (namakanje, rastlinjaki, ipd.) ter razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.«

V desetem odstavku 3. člena se briše zadnji stavek.

Enajsti odstavek 3. člena se spremeni tako, da glasi:

»Občina si prizadeva ohranjati in izboljševati kvalitetno bivalno okolje z razvojem dejavnosti, ki bodo zagotavljala delovna mesta, nadgradnjo gospodarske javne infrastrukture, zagotavljanjem družbene infrastrukture, javnih površin za rekreacijo in prosti čas, urejanjem zelenih površin naselij ter ohranjanjem društvenih dejavnosti.«

Trinajsti odstavek 3. člena se spremeni tako, da glasi:

»Občina teži k ureditvi cestne infrastrukture. Potrebno je zagotoviti sanacijo dotrajanega javnega cestnega omrežja. Prisotna je težnja po ureditvi površin za pešce in kolesarje (po hodnikih za pešce in kolesarskih stezah). Država in tudi občina spodbujata nadaljnje povezovanje omrežja kolesarskih poti in turističnih rekreacijskih poti z evropskimi omrežji. Spodbuja se razvoj javnega potniškega prometa.«

Štirinajsti odstavek 3. člena se spremeni tako, da glasi:

»Največja težnja občine je po ureditvi gospodarske javne infrastrukture, namenjene oskrbi z vodo, odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter ravnanju z odpadki. Vzpodbuja se urejanje telekomunikacijske infrastrukture, in sicer povezovanje in združevanje obstoječih TK omrežij in sistematično uvajanje novih tehnologij. Predvidena je izgradnja optičnega kabla za širokopasovni internet v občini Rogašovci. V območjih večje gostote poselitve se spodbuja ureditev infrastrukture, namenjene daljinskemu ogrevanju.«

Osemnajsti odstavek 3. člena se spremeni tako, da glasi:

»Občine Rogašovci je obsegal bivši pridobivalni prostor »Sotina – širitev« za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – filitni skrilavec.«

3. člen

Na koncu šestega odstavka 4. člena se doda stavek, ki glasi:

»Predvideva se razširitev naselij zaradi ureditve gospodarske javne infrastrukture, ureditve odprtih bivalnih površin in zelenega sistema naselij.«

4. člen

V prvem odstavku 5. člena se drugi, tretji in četrti stavki brišejo. Za prvim stavkom se doda nov drugi stavek, ki glasi:

»Občina Rogašovci je vključena v projekt Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem B, v okviru katerega bo zagotovljena oskrba s pitno vodo za celotno območje občine.«

Prvi stavek drugega odstavka 5. člena se briše. Dodajo se nov prvi, drugi in tretji stavek, ki glasijo:

»Zaradi povečanih potreb po vodi, lege na občutljivem območju, evtrofikacije in plazljivosti območja je pomembno vzpostaviti učinkovit sistem odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda. V strnjenih delih naselij, kjer je izgradnja javne kanalizacije obvezna po predpisih o varstvu okolja, je zgrajena fekalna kanalizacija oziroma se pripravlja projektna dokumentacija za izgradnjo le-te. Na ostalih območjih stavbnih zemljiščih se čim več objektov priključi na kanalizacijsko omrežje ali se odvajanje in čiščenje izvaja z nepretočnimi greznicami ali malimi komunalni čistilnimi napravami.«

Dosedanji drugi in tretji stavek postaneta četrti in peti stavek.

5. člen

Prvi stavek petega odstavka 6. člena se spremeni tako, da glasi:

»Razvoj dejavnosti v naseljih je vezan na opremljena stavbna zemljišča, zato občina načrtuje na obstoječih območjih proizvodnih dejavnosti razvoj proizvodne obrti in druge oblike podjetništva.«

Šesti odstavek 6. člena se spremeni tako, da glasi:

»V občinskem središču se predvideva razvoj centralnih in gospodarskih dejavnosti, ohranjanje temeljne strukture naselja ter vzpostavitev urbanega centra. Ohranja se obcestna pozidava in zaporednost zazidave v območjih kmečkega naselja. Nove stanovanjske površine se nameni za individualno stanovanjsko gradnjo.«

6. člen

Tretji odstavek 12. člena se spremeni tako, da glasi:

»Razvoj poselitvenih območij se usmerja v zapolnitev nepozidanih stavbnih zemljišč in v zgostitev obstoječih stanovanjskih območij. Stanovanjska gradnja je pretežno usmerjena v gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Večje površine za stanovanjsko gradnjo se zagotovijo v naselju Sveti Jurij in v naselju Rogašovci, kjer je najmanj prostih stavbnih zemljišč. V naselju Nuskova je še veliko prostih stavbnih zemljišč, zato se tam ne načrtuje širitev poselitve. Za širitev družbenih dejavnostih se rezervirajo površine v središču naselja, kar bi omogočilo združitev sorodnih vsebin kot so šola in vrtec oziroma kulturna dvorana. Gospodarske dejavnosti se širijo izven strnjenega dela naselja, poleg obstoječega proizvodnega obrata. Ob obstoječem športnem igrišču se predvidijo dodatne površine za širitev športnih dejavnostih kot so npr. površine za odbojko, kopališča, otroška igrišča in tenis igrišča, ki jih v občini ni. V neposredni bližini občinskega središča se zagotovijo površine za bmx in trim stezo ter površine, namenjene tekaškim prireditvam in preživljanju prostega časa.«

Sedmi odstavek 12. člena se spremeni tako, da glasi:

»Zagotovijo se prometne površine, oskrba s pitno vodo, odvajanje komunalne odpadne vode in daljinsko ogrevanje. Naselje se v celoti opremlja z gospodarsko javno infrastrukturo. Celotna občina Rogašovci je vključena v skupni regionalni vodooskrbni sistem Pomurja. Hodniki za pešce so izgrajeni in so namenjeni tudi kolesarjem. Na novo se bodo postavila tudi avtobusna postajališča in oprema ter obcestna razsvetljava, ki je zastarela oziroma pomanjkljiva.«

7. člen

V poglavju III. Izvedbeni del prostorskega načrta se členi od 13. vključno s 46. členom črtajo ter nadomestijo z novim besedilom, ki glasi:

»III. Izvedbeni del prostorskega načrta

1.0         Splošni skupni pogoji in pregled EUP in pEUP

13. člen

(prostorski izvedbeni pogoji)

a) Splošni skupni pogoji

(1) Pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območju občinskega središča, na območjih naselij, na območju razpršene poselitve in razpršene gradnje ter v odprtem prostoru, določajo:

·   namembnost in vrsto posegov v prostor,

·   lego, velikost in oblikovanje objektov,

·   parcelacijo,

·   priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

·   celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,

·   varovanje zdravja ljudi,

·   drugo.

(2) V vseh EUP, pEUP so na območjih stavbnih zemljišč in ostalih zemljiščih, na katerih odlok dovoljuje posege razen, če za posamezno območje PNRP ni drugače določeno, dopustni naslednji posegi:

·   izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta ali naprave, dozidavo, nadzidavo,  rekonstrukcijo objekta ali naprave in odstranitev objekta ali njegovega dela,

·   sprememba namembnosti objekta,

·   pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt ali napravo,

·   vzdrževanje objekta in naprav in

·   dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča.

Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte (v nadaljevanju: posegi). Pri oblikovanju objektov se upošteva tipologija zazidave na območju Občine Rogašovci.

(3) Pri gradnji in določanju velikosti in oblik pomožnih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in splošne pogoje glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov. Oblika in obdelava teh objektov se podredi osnovnemu objektu. Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo.

(4) Pri določanju posegov za vrsto objektov za posamezno EUP, pEUP so podlaga podrobne opredelitve objektov predpisi o klasifikaciji oz. razvrščanju objektov in vse njihove spremembe.

(5) Sestavni del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta se štejejo tudi Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2 iz Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) lahko izvajajo posegi iz 13. člena tega odloka predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku.

(6) Kot prometne površine se smatrajo vse površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s PNRP prometne infrastrukture in so del druge namenske rabe ali PNRP in so v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN označene v grafičnih prikazih »Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture« ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali evidentne tudi v prostoru (so po dejanski rabi ceste, poti) ali pa so kategorizirane občinske ceste.

(7) EUP in pEUP so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. EUP in pEUP so naselja ter samostojni zaselki ter ostala območja stavbnih zemljišč (rekreacijska območja, zelene površine,…). Posebne EUP so območja krajine s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči in z razpršeno poselitvijo. V prostorski enoti je za posamezne površine določena osnovna namenska raba in PNRP ter PIP.

(8) Poleg PIP-ov za posamezne EUP in pEUP se pri gradnji objektov upoštevajo tudi skupni in splošni PIP-i. ter pogoji iz 8.0 poglavja odloka.

(9) Občinski prostorski načrt Občine Rogašovci je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen za območja, kjer veljajo obstoječi ali so predvideni OPPN-ji.

b) Skupni PIP, ki se upoštevajo pri posegih v prostor v vseh EUP in pEUP

(1)  Na objektih so prepovedane strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni in slemeni, podaljšani, prirobljeni in polni čopi oz. elementi, ki niso skladni z arhitekturno tipologijo območja. Dopustna je izvedba klasičnih čopov, značilnih  oz. tipičnih za to območje. Prepovedani so dodatki na pročeljih objektov kot so večkotni izzidki, okrogli izzidki, stolpiči, ipd. razen, če so za objekte značilni (sakralni objekti,…). Izzidki ali dodatki na fasadah so pravokotnih, kvadratnih oblik. Izzidki ne smejo presegati 1/3 stanice objekta in biti izzidani več kot 1,2 m. Izzidki imajo lahko tudi enokapno ali ravno strešico. Na strehah objektov so poleg strešnih oken lahko tudi frčade oz. kukerli, pultna okna, sončni sprejemniki ali druge naprave namenjene zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Frčade so lahko z  dvokapno streho ali ravno strešico in zidcem ob straneh. Frčade in pultna okna se izvede največ do 1/2 višine strešine in do 2/3 dolžine strešine.

(2) Na območjih, kjer so dovoljene dvokapne strehe, ki se kombinirajo z ravnimi, se upošteva naslednje določilo: Ob dvokapnem delu objekta (min. 2/3), so lahko deli stavbe z ravno ali enokapno streho, ki so vcepljeni ali dodani k osnovnim tlorisom z dvokapno streho. Pri kombinaciji dvokapne strehe z ravno ali enokapno mora stavbna masa dvokapnega dela objekta vizualno prevladovati in slediti vzorcu pozidave na območju.

(3) Višina stanovanjske etaže je največ 3,0 m. Višina poslovne etaže 4,5 m oz. se lahko prilagodi tehnologiji.

(4) Višine in tlorisne oblike specifičnih stavb, kot so sakralni objekti (kapele, cerkve,…), gasilski stolpi, športni objekti (tribune,…), silosi, ipd. se prilagodijo namenu oz. tehnologiji. Prav tako se strehe na specifičnih objektih (glede oblike strehe, naklona in materiala) kot so zimski vrtovi, športni objekti (tribune) kmetijski ali proizvodni objekti (rastlinjaki, lagune, silosi,...) prilagodijo namenu oz. tehnologiji.

(5) Ne glede na določila odloka je možna gradnja stanovanjskih objektov v drugi vrsti, če je prva vrsta zapolnjena in je do predvidenega objekta v drugi vrsti zagotovljena odmerjena dovozna pot na katero se lahko priključi stavbno zemljišče. Dovozna pot mora bit širine min. 3,5 m za en objekt oz. min. 5, 0 m za dva ali več objektov.

(6) Ostale obstoječe objekte in naprave izvedene na kmetijskih, gozdnih zemljiščih se lahko vzdržuje, rekonstruira in poruši (kužna znamenja, spomeniki, lovske preže, obvestilne prometne in neprometne signalizacije,…) v skladu z resornimi predpisi. 

(7) Streha osnovnega objekta se lahko podaljša na prizidan objekt v istem ali manjšem naklonu. V kolikor se nezahtevni in enostavni objekti gradijo tik ob osnovni stavbi so lahko izvedeni tudi tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko objekta praviloma v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, lahko pa tudi v manjšem. Vrtne ute, paviljoni imajo lahko tudi šotorasto ali stožčasto streho s poljubnim naklonom. Nadstreški za avto imajo lahko usločeno obliko.

(8) Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Kričeče in žive barve, kakor tudi risanje okraskov in poševnic na fasadah je prepovedano. Signalne barve (vijolične, izrazito rumene, turkizne,...), kakor tudi risanje okraskov in poševnic na fasadah je prepovedano.

(9) Ne glede na določbe odloka se nadstreški, terase, zimski vrtovi, garaže in vetrolovi lahko gradijo za, ob in pred objektom pod pogojem, da se upošteva gradbeno linijo, prepisane odmike od mej in je v soglasju z upravljavcem ceste. Ograje, škarpe, dovozi, dvorišča, parkirišča, podporni zidovi, ipd. se gradijo v okolici objektov 1,0 m odmiku ali do sosednje parcelne meje v soglasju s sosedom. Objekti, ki nimajo višine, pa se lahko gradijo do meje.

(10) Za pomožne kmetijsko - gozdarske objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih, ob obstoječe stavbno zemljišče se smiselno uporabijo PIP glede lege, velikosti in oblikovanja  iz EUP, pEUP, v kateri se nahaja kmetija, kmečko gospodarstvo, domačija. V kolikor gre za ureditev kmetijske dejavnosti v odprti krajini veljajo pogoji, ki so predpisani glede lege, velikosti in oblikovanja objektov za razpršeno poselitev z oznako PNRP A.

c) Pregled EUP in pEUP

(1) Pregled EUP in pEUP v Občini Rogašovci:

*opombe: varstvo narave pomeni, da je celotna občina v območju Nature 2000, v ekološko pomembnem območju (EPO) in zavarovanem območju Krajinskega parka Goričko, za posamezno enoto so navedeni podatki o naravnih vrednotah (NV), kulturni dediščini (KD), poplavnih in erozijskih (OU-običajni ukrepi, ZU-zahtevni ukrepi) območjih ter izvedenih hidromelioracijah (HMO)

2.0. Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov na območju stavbnih zemljišč v posameznih EUP in pEUP

14. člen

(centralni del občinskega središča – Rogašovci - Sveti Jurij - Nuskova)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP SJ 11, SJ 12, RO 6, RO 8 in NU 3 so na območju stavbnih zemljišč, ki so opredeljena kot osrednja območja centralnih dejavnosti (oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne in podobne dejavnosti ter bivanje), z oznako PNRP CU, dopustni posegi za objekte:

·   stanovanjske stavbe:

·   eno in dvo stanovanjske stavbe (razen počitniških in vrstnih hiš) pod pogojem, da je del objekta namenjen za javno funkcijo,

·   stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,

·   nestanovanjske stavbe:

·   gostinske stavbe,

·   poslovne in upravne stavbe,

·   trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtomehaničnih delavnic),

·   stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, skladno z namembnostjo območja ali javni namen,

·   stavbe splošnega družbenega pomena,

·   druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih,

·   gradbeni inženirski objekti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov,

·   energetski objekti - kotlovnice ter na strehah objektov sončne elektrarne in kolektorji,

·   objekti iz Priloge 1.

(2) EUP NU 3 in RO 6 so na območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena drugim centralnim dejavnostim, z oznako PNRP CD (območja kapel), dopustni posegi za objekte:

·   druge nestanovanjske stavbe:

·   stavbe za opravljanje verskih obredov,

·   gradbeni inženirski objekti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti v skladu z namembnostjo območja, razen vojaških objektov in odlagališča odpadkov,

·   objekti iz Priloge 1.

(3) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe, in na območjih prometne infrastrukture z oznako PNRP PC in PO, ki so namenjene za promet in pripadajočih varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev prometne infrastrukture in naprav ter objektov iz Priloge 1, podzemnih in nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(4) Na območjih celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge namenske rabe, in na območjih celinskih vodnih zemljišč z oznako PNRP VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustni naslednji posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):

·   gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo (tudi iz skupine nezahtevnih in enostavnih objektov),

·   gradnja objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih,

·   ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

·   ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

·   gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

·   gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije,

·   objekti iz Priloge 1.

(5) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če:

·   se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,

·   se s tem ne poslabšuje stanja voda,

·   je omogočeno izvajanje javnih služb,

·   se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,

·   to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in

·   se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je tudi pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov so lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. V strnjeni zazidavi se novi objekti lahko locirajo na mejo. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.

(2) Ob cestah se upoštevata gradbena linija, ki je določena z linijo obstoječih objektov.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike. Objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in usklajeni z osnovnim objektom glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh ter fasad.

(2) Višina stanovanjskih stavb je do K+P+1 ali do K+P+M. Višina nestanovanjskih objektov in stanovanjskih stavb za posebne družbene skupine je lahko do K+P+1+M ali do K+P+2. Višina objektov se lahko poveča, če je vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb višji. Sprememba višine mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Stropna plošča kleti je 30 cm nad ali v nivoju s terenom, v kolikor je višje, je možna gradnja ene etaže manj nad terenom. Sakralni, družbeni objekti in stolpi ob gasilskih domovih so lahko višji, oblika se prilagodi namenu. Sakralni objekti se izvedejo pod kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem.

č) Pogoji glede oblikovanja 

(1) Tlorisna oblika objektov mora biti podolgovata ali lomljena, za objekte javnega značaja tudi kvadratna. Fasade so svetlih, zemeljskih barv.

(2) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30 do 45 stopinj s smerjo slemena po daljši stranici objekta ter na območju centralnih dejavnosti štirikapne v naklonu od 25 do 45 stopinj.  Strehe naj bodo v opečni, rjavi ali sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Na sakralnih objektih so dopustne drugačne strehe v skladu z kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Ravne in enokapne strehe so možne na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna ali enokapna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice, to razmerje se upošteva tudi pri enokapnih in ravnih prizidkih k osnovnemu objektu. Enokapne in ravne strehe ter strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih k stanovanjskemu objektu, na enostavnih in nezahtevnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih. Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani skladno z osnovnim objektom.

(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtono drevje in grmovje.

(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se morajo ograje postaviti tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah EUP (to je ob cestah) morajo biti enotne višine. Varovalne ograje (žične ali iz drugih pletiv)  ob eventualnih rekreacijskih površinah so lahko višje, njihova višina se prilagodi namenu.

(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

d) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 18 m. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.

2) Posamezna gradbena parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, ki so predpisana v 30. členu tega odloka.

e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V EUP NU 3 je objekt kulturne dediščine EŠD 12290 – Nuskova – Kapela Sv. Trojice,  v EUP RO 6 objekt kulturne dediščine EŠD 3048 Rogašovci – Kapela Marije vnebovzete. Objektom kulturne dediščine se varujejo gabariti, zunanja podoba in materiali gradnje. Za vsak poseg v enote kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.

(2) Na poplavnem območju na delu EUP SJ 11, ki se nahaja delno ali v celoti na poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.

(3) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(4) Pri EUP, ki se nahajajo na erozijskih območjih, se upoštevajo ukrepi iz 38. člena odloka.

(5) Za EUP veljajo pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka.

15. člen

(cerkveni in šolski kompleks v občinskem središču)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP SJ 19 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so osrednja območja centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CU, in so namenjena za verske, izobraževalne, upravne, gostinske, trgovske in vzgojne dejavnosti, dopustni posegi za objekte:

·   stanovanjske stavbe:

·   stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,

·   nestanovanjske stavbe:

·   gostinske stavbe (kampi, šotorišča kot del dejavnosti ter tudi na območju šole in vrtca v skladu z predpisi),

·   poslovne in upravne stavbe,

·   trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (manjših dimenzij ali v kombinaciji z drugimi dejavnostmi, razen avtomehaničnih delavnic),

·   stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, skladno z namembnostjo območja ali javni namen,

·   stavbe splošnega družbenega pomena,

·   druge nestanovanjske stavbe (razen stavb za kmetijske dejavnosti),

·   gradbeni inženirski objekti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov,

·   energetski objekti – kotlovnice, na strehah objektov sončne elektrarne in kolektorji,

·   objekti iz Priloge 1.

(2) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe, in na območjih prometne infrastrukture z oznako PNRP PC in PO, ki so namenjene za promet in pripadajočih varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev prometne infrastrukture in naprav ter objektov iz Priloge 1, podzemnih in nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Nezahtevne in enostavne objekte k cerkvenim objektom se lahko zgradi ali postavi pod pogojem, da ne zakrivajo pogledov na enoto kulturne dediščine in so v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem.

(2) Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike. Višina šolske stavbe je največ K+P+3, višina ostalih poslovno stanovanjskih objektov, kakor tudi stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, so lahko do K+P+2. Višina in oblika cerkvenih objektov in objektov znotraj cerkvenega kompleksa se prilagodi namenu in morajo biti skladni s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Višina ostalih objektov se lahko poviša, če je vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb višji. Sprememba višine mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Stropna plošča kleti je lahko največ 30 cm nad ali v nivoju s terenom, v kolikor je višje, je možna gradnja ene etaže manj nad terenom.

(3) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov so lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. V strnjeni zazidavi se novi objekti lahko locirajo na mejo. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gospodarske javne infrastrukture in njihovih priključkov na predmetnem zemljišču, ki se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmiki od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.

c) Pogoji glede velikosti in oblikovanja

(1) Pri rekonstrukciji in vzdrževanju cerkvenega objekta se varuje tlorisna in višinska zasnova stavbne dediščine, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev strešine, kritina, nakloni streh, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta.

(2) Strehe na šolskem kompleksu so lahko v poljubnem naklonu, ravne ali enokapne s poljubno kritino. Na cerkvenem kompleksu je dopustna streha in kritina, ki je skladna s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Pri vkopanih objektih je streha lahko ozelenjena.

(3) Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje okoli šolskega kompleksa je lahko višine do 1,2 m. Varovalne ograje so lahko višje in morajo biti transparentne (žičnate ali pletene). Okoli cerkve je višina in oblika ograje, škarpe ter podpornega zidu določena v skladu z kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Na strani parcele, ki meji na cesto mora biti postavljena tako, da ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah omogoča preglednost in ne ovira prometa po javni cesti. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.

(4) Fasade so v svetlih, zemeljskih barvah.

(5) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.

(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Spominska obeležja in objekte za oglaševanje se ne sme nameščati na cerkveno stavbo, razen če to zahteva Ministrstvo za kulturo ali njegove strokovne službe.

(7) Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva oblikovne značilnosti in materiale na obstoječih objektih. Pri določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.

č) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Pri nadaljnjih gradnjah v šolskem kompleksu se upošteva faktor zazidanosti, ki znaša 0,6.

(2) Posamezna gradbena parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, ki so predpisana v 30. členu tega odloka.

d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka.

e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V EUP SJ 19 gradnja južno od cerkve ni možna. Zaradi izjemne vedute cerkve Sv. Jurija mora ta prostor ostati nepozidan. Ostali posegi v prostor so možni ob pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja. V to območja se ne dovoli umeščanje reklamnih tabel.

(2) Vse posege v cerkvenem kompleksu se izvaja v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in s soglasjem.

(3) Zaradi varovanja netopirjev se morajo pred začetkom izvajanja vzdrževalnih in rekonstrukcijskih delih na objektih v EUP SJ 19 izvajalci posvetovati z območno službo za varovanje narave. Izvajanje del je potrebno prilagoditi življenjskemu ciklusu netopirjev. Na obstoječe podstrešne odprtine objektov naj se ne namešča žičnatih mrež, ki so manjše od 20 x 12 cm. Reže polken naj bodo odprte. Objektov naj se ne osvetljuje. Izjemoma je osvetljevanje možno, vendar tako, da bo vpliv na netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin skozi katere izletavajo netopirji). Prednostno naj se uporabljajo svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop. V bližini naj se v največji možni meri ohranja drevesna in grmovnata vegetacija.

(4) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(5) EUP se nahaja na erozijskih območjih zato se upoštevajo ukrepi iz 38. člena odloka.

(6) Poleg navedenih pogojev veljajo še pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka.

f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka.

16. člen

(stanovanjska območja v občinskem središču)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP NU 2, RO 3, RO 4, RO 7, SJ 4, SJ 5, SJ 13, SJ 14 in SJ 16 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske površine, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako PNRP SS, SSm in SB, dopustni posegi za objekte:

·   stanovanjske stavbe:

·   eno ali dvo  stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic in vrstnih hiš),

·   stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,

·   nestanovanjske stavbe:

·   gostinske stavbe,

·   poslovne in upravne stavbe, pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža stanovanjske funkcije,

·   trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti manjših dimenzij ali znotraj stanovanjske stavbe, vključno z avtomehaničnimi in drugimi delavnicami pod pogojem, da ne presegajo predpisane mejne ravni hrupa za to območje,

·   stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, skladno z namembnostjo območja ali javni namen,

·   stavbe splošnega družbenega pomena,

·   druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih), ki nimajo negativnih vplivov na okolje,

·   gradbeni inženirski objekti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov,

·   energetski objekti -  kotlovnice za lastne potrebe, na strehah objektov sončne elektrarne in kolektorji,

·   objekti iz Priloge 1.

(2) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe, in na območjih prometne infrastrukture z oznako PNRP PC in PO, ki so namenjene za promet in pripadajočih varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture in naprav ter objektov iz Priloge 1 ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture in če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(3) V EUP RO 3 na območju stavbnih zemljišč, ki so opredeljene kot površine za vrtičke z oznako PNRP ZV, so dopustni posegi za objekte:

·   nestanovanjske objekte:

·   - kmetijski objekti za namene dejavnosti na območju,

·   - samostojne sanitarije in ostale naprave in objekti, ki so namenjeni dejavnosti na območju,

·   - druge stavbe, ki niso uvrščeni drugje (pomožne stavbe),

·   gradbeni  inženirski objekti namenjenih dejavnosti na območju ali kot  povezovalni vodi, če ni drugih prostorskih možnosti:

·   objekti prometne infrastrukture

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti

·   drugi gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov

·   energetski objekti za oskrbo objektov na območju - kotlovnice, na strehah objektov sončne    elektrarne in kolektorji,

·   objekti  iz Priloge 1. 

(4)  Na EUP RO 7 so na območju stavbnih zemljišč, ki so opredeljene, kot druge zelene površine z oznako PNRP ZD, dopustni posegi, za objekte:

·   gradbeni  inženirski objekti namenjenih dejavnosti na območju ali kot povezovalni vodi, če ni drugih prostorskih možnosti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov,

·   objekti  iz Priloge 1. 

(b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju novih objektov na območju z oznako PNRP SS, SSm in SB se upošteva tipologija zazidave in regulacijske linije, ki se povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju. Postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja, to je gradbeni liniji obstoječih objektov. V kolikor obstoječa zazidava ne zagotavlja prometne varnosti se novi objekti lahko locirajo v gradbeno linijo obstoječih objektov zamaknjenih v notranjost parcele, ki ni večja od 10 m. V primeru, da gradbena linija v notranjosti še ni vzpostavljena ali je globlja od 10 m se novogradnje umešča v 10 m odmiku od ceste in temu vzorcu sledijo vse naslednje novogradnje. Vsa navedena odstopanja morajo biti utemeljena v projektni dokumentaciji, iz katere je razvidna tudi lega obstoječih objektov.

(2) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov so lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gospodarske javne infrastrukture in njihovih priključkov na predmetnem zemljišču, ki se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Višina stanovanjskih objektov je do K+P+1 ali do K+P+M. Višina se lahko poveča, če je vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb višji. Sprememba višine mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Stropna plošča kleti je 30 cm nad ali v nivoju s terenom, v kolikor je višje, je možna gradnja le ene etaže nad terenom (P).

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna ali lomljena. Strehe so dvokapne, v naklonu od 30 do 45 stopinj in s smerjo slemena po daljši stranici objekta, v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Štirikapne strehe, v naklonu od 25 do 35 stopinj, so dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oz. kontinuitete obstoječe tipologije pozidave. Ravne in enokapne strehe so možne na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna ali enokapna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice, to razmerje se upošteva tudi pri enokapnih in ravnih prizidkih k osnovnemu objektu. Enokapne in ravne strehe ter strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih k stanovanjskemu objektu, na enostavnih in nezahtevnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih. Ravni deli streh in vkopani objekti so lahko ozelenjeni. Fasade so v svetlih in zemeljskih barvah, delno so lahko obdelane z lesom.

(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se ozeleni.

(3) Ograja, škarpa in podporni zid morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se morajo ograje postaviti tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Varovalne ograje (žične ali iz drugih pletiv)  ob rekreacijskih površinah so lahko višje, njihova višina se prilagodi namenu.

(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

d) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Velikost in obliko novih gradbenih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave. Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 18 m. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.

(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, ki so predpisana v 30. členu tega odloka.

e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Na območju EUP SJ 16 mora biti zagotovljena dostopna pot do parcel, ki se nahajajo v  notranjosti. Pot se lahko uredi tudi preko sosednjih EUP. 

(2)  Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine v EUP RO 3 se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.

(2) Na poplavnem območju na delu EUP NU 2, SJ 4 in SJ 14, ki se nahajajo delno ali v celoti na poplavnem območju, je dopustna rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.

(3)  V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju EUP RO 3 se ob ureditvi vrta uredi tudi visokodebelni sadovnjak.

(4) V EUP, ki se nahajajo na erozijskih območjih, se upoštevajo ukrepi iz 38. člena odloka.

(5)  Za EUP veljajo pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka.

17. člen

(podeželski del naselja občinskega središča)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP SJ 3, SJ 7, SJ 18, RO 5, RO 10, RO 12 in NU 4 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, dopustni posegi za objekte:

·   stanovanjske stavbe:

·   eno stanovanjske stavbe (razen počitniških in vrstnih hiš),

·   nestanovanjske stavbe:

·   gostinske stavbe lahko s kampi, šotorišči, kot del dejavnosti v skladu s predpisi,

·   poslovne in upravne stavbe,

·   trgovske (v delih naselij, ki so strnjena ob regionalni cesti R2-440) in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi in podobnimi proizvodnimi delavnicami iz skupine industrijskih stavb do velikosti 500 m2,  vse pod pogojem, da ne presegajo mejnih ravni hrupa,

·   stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, skladno z namembnostjo območja ali javni namen,

·   druge nestanovanjske stavbe,

·   gradbeni inženirski objekti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov,

·   - energetski objekti - kotlovnice za lastne potrebe, na strehah objektov sončne elektrarne in  

·      kolektorji,

·   objekti iz Priloge 1.

(2) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe, in na območjih prometne infrastrukture, z oznako PNRP PC, ki so namenjene za promet in pripadajočih varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev prometne infrastrukture in naprav ter objektov iz Priloge 1 ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev podzemnih in nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, in če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(3) V EUP NU 4 so na območju stavbnih zemljišč, ki so opredeljene kot druge zelene površine, z oznako PNRP ZD, dopustni posegi za objekte:

·   gradbeni inženirski objekti namenjenih dejavnosti na območju ali kot  povezovalni vodi, če ni drugih prostorskih možnosti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov,

·   objekti iz Priloge 1. 

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija zazidave in regulacijske linije. Objekte se locira vzdolž cestne gradbene linije obstoječih objektov, z daljšo stranico vzporedno s cesto oz. skladno z vzorcem pozidave. V kolikor obstoječa zazidava ne zagotavlja prometne varnosti, se novi objekti lahko locirajo v gradbeno linijo obstoječih objektov zamaknjenih v notranjost parcele, ki ni večja od 10 m. V primeru, da gradbena linija v notranjosti še ni vzpostavljena ali je globlja od 10 m, se novogradnje umešča v 10 m odmiku od ceste in temu vzorcu sledijo vse naslednje novogradnje. Vsa navedena odstopanja morajo biti utemeljena v projektni dokumentaciji, iz katere je razvidna tudi lega obstoječih objektov.

(2) Kmetijske objekte ter kmetijske nezahtevne in enostavne objekte se locira v notranjost parcele. Novi kmetijski objekti za proizvodnjo (hlevi, predelava,...) ter gnojne jame, gnojišča in silosi morajo biti najmanj 12 m oddaljeni od stanovanjskih objektov. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih ne smejo biti orientirana proti sosednjim bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču. V notranjost parcele se lahko gradijo tudi servisni, proizvodni objekti, objekti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji in stavbe za storitvene dejavnosti.

(3) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov so lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo požarno varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gospodarske javne infrastrukture in njihovih priključkov na predmetnem zemljišču, ki se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost novih objektov se prilagodi parceli in predpisanim odmikom. Višina stanovanjskih objektov je do K+P+1 ali do K+P+M. Višina nestanovanjskih in kmetijskih objektov se prilagodi namenu, višji so lahko tudi stanovanjski objekti, če to dopušča višinska zasnova okoliških objektov. Višje zasnovani stanovanjski objekti ne smejo presegati višinskega gabarita okoliških objektov in same silhuete naselja. Sprememba višine mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Stropna plošča kleti je 30 cm nad ali v nivoju s terenom, v kolikor je višje, je možna gradnja ene etaže manj nad terenom.

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika objektov je praviloma podolžna ali lomljena na ključ. Fasade so v svetlih, zemeljskih barvah, lahko se kombinirajo z lesom. Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani skladno z osnovnim objektom.

(2) Strehe morajo biti enakostranične dvokapnice, v naklonu od 35 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne ali krite s slamo. Smeri slemen so praviloma vzporedne s cesto. Štirikapne strehe v naklonu od 25 do 35 stopinj so dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oz. kontinuitete obstoječe tipologije pozidave. Ravne in enokapne strehe so možne na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna ali  enokapna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice, to razmerje se upošteva tudi pri enokapnih in ravnih prizidkih k osnovnemu objektu. Enokapne in ravne strehe ter strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih k stanovanjskemu objektu, na enostavnih in nezahtevnih objektih ter na nestanovanjskih objektih, razen na kmetijskih objektih, kjer so strehe dvokapne v naklonu od 12 do 45 stopinj. Ravni deli streh in vkopani objekti so lahko ozelenjeni.

(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtona vegetacija. V okolici kmečkih gospodarstev se sadi tudi visokodebelno sadno drevje.

(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m ob cestni – vhodni strani, in mora biti postavljena tako, da ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih omogoča preglednost in ne ovira prometa po javni cesti. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. Prepovedane so plastične ograje, ograje kričečih barv, zidovi in okrasne betonske ograje. Praviloma se postavljajo lesene, kovinske in žične ograje, ki se lahko kombinirajo s stebri (zidanimi, betonskimi ali kovinskimi) in talnim zidcem, zasadi se lahko živo mejo.

(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

d) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Velikost in obliko novih gradbenih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave. Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 18 m. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.

(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost, ki so predpisana v 30. členu tega odloka.

e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V EUP NU 4 je objekt kulturne dediščine EŠD 26049 – Nuskova – Mekiševa kašča. Varujejo se gabariti, zunanja podoba in materiali gradnje. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njeno vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.

(2) V EUP SJ 3 in RO 5, ki se nahaja (delno ali v celoti) na poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.

(3) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. V vseh EUP, kjer prihaja do posegov v ekstenzivne sadovnjake, se le te ohranja in obnavlja, če pa to ni mogoče pa je potrebno prizadeta drevesa nadomestiti. Odstranjena ali odmrla drevesa se nadomesti z nadomestno zasaditvijo krajevno značilnih visokodebelnih sadnih dreves. Posebej se upoštevajo določila 32. člena.

(4) Na delu EUP, ki se nahajajo na erozijskih območjih, se upoštevajo ukrepi iz 38. člena odloka.

(5) V EUP SJ 3 se upošteva, da se nahaja na območju HMO.

(6) Za EUP veljajo pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka.

18. člen

(gospodarska cona)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP SJ 8, na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja gospodarskih con, namenjena obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim, z oznako PNRP IG, so dopustni posegi za objekte:

·   nestanovanjske stavbe:

·   gostinske stavbe v sklopu dovoljenih objektov,

·   poslovne in upravne stavbe,

·   trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (brez bencinskih servisov),

·   stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, skladno z namembnostjo območja ali javni namen,

·   industrijske stavbe in skladišča ter spremljajoči objekti,

·   druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, ki so skladne z namembnostjo območja,

·   gradbeni inženirski objekti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov,

·   energetski objekti - kotlovnice, na strehah objektov sončne elektrarne in kolektorji,

·    objekti iz Priloge 1.

(2) Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju objektov se upošteva regulacijske linije, lego obstoječih objektov in odmike od javnih cest. Nove objekte se locira vzporedno z obstoječimi objekti in vzporedno z dovozno cesto.

(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 5,0 m. Odmiki morajo biti taki, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo požarno varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gospodarske javne infrastrukture in njihovih priključkov na predmetnem zemljišču, ki se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m in so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.

(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Nove objekte se locira na mestu obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini v velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele, ki znaša 0,8. V tej EUP višina novih objektov ne sme presegati obstoječih proizvodnih objektov nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika objektov se prilagodi namenu. Oblika in obdelava enostavnih in nezahtevnih objektov se podredi osnovnemu objektu.

(2) Strehe na vseh objektih so lahko v poljubnem naklonu ali ravne s poljubno kritino v opečni, sivi ali rjavi barvi. Ravne strehe so lahko ozelenjene.

(3) Fasade so v svetlih ali zemeljskih barv, lahko se jih obdela z različnimi materiali.

(4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Zasaditev drevja in grmovja mora biti izvedena znotraj kompleksa, posebej pa na delih, ki mejijo na bivalno območje in delih, ki so vizualno izpostavljeni.

(5) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.

d) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.

(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, ki so predpisana v 30. členu tega odloka.

e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(2) V EUP, ki se nahaja na erozijskih območjih, se upoštevajo ukrepi iz 38. člena odloka.

(3) Za EUP veljajo pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka.

19. člen

(rekreacijska cona v občinskem središču)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP SJ 15, ki je območje športnih površin, namenjeno za igrišča in športne objekte, z oznako PNRP BC, so dopustni posegi za objekte:

·   nestanovanjske stavbe:

·   stavbe za šport, klubski objekti, tribuna, slačilnica s sanitarije, garderobe in skupni prostori ter spremljajoči objekti, kampi, šotorišča kot del dejavnosti v  skladu z predpisi,

·   stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, skladno z namembnostjo območja ali javni namen,

·   druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, ki so skladne z namembnostjo območja,

·   samostojni sanitarni prostori,

·   gradbeni inženirski objekti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov,

·   - energetski objekti - kotlovnice za lastne potrebe, na strehah objektov sončne 

·     elektrarne in kolektorji,

·   objekti iz Priloge 1.

(2) V EUP SJ 15 so na območju zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji na prostem, z oznako PNRP ZS, dopustni posegi:

·   gradbeni inženirski objekti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov,

·   objekti iz Priloge 1.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini, v velikosti, da so zagotovljene požarne zahteve. Oblika objektov je poljubna, streha v naklonu, enokapna  ali ravna, kritina v opečni, sivi ali rjavi barvi. Etažnost objekta je do P+1 ali do P+M nad urejenim terenom. Tribune in ostala oprema se oblikovno in višinsko prilagodijo namenu.

(2) Žična oz. transparentna ograja je lahko do višine 2,0 m. Varovalne ograje (žične ali iz drugih pletiv) so lahko višje, njihova višina se prilagodi namenu. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda.

Na strani parcele, ki meji na cesto, mora biti postavljena tako, da ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah omogoča preglednost in ne ovira prometa po javni cesti. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.

(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.

c) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Območje se mora zasaditi z avtohtonim drevjem in grmovjem, vključi se lahko hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih površin, poti in utrjenih parkirišč.

(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, ki so predpisana v 30. členu tega odloka.

č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(2) Na delu EUP, ki se nahaja na erozijskem območju, se upoštevajo ukrepi iz 38. člena odloka.

(3) Za EUP veljajo pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka.

20. člen

(kmetijsko zemljišče med poselitvenim območjem)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) EUP EU 3 in EU 4 sta območji najboljših in drugih kmetijskih zemljišč, obdani s stavbnimi zemljišči. Namenjeni sta kmetijski dejavnosti z oznako PNRP K1 in K2.

(2) Na kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):

·   na K1 in K2 naslednji objekti in posegi:

·   agrarne operacije (medsebojna menjava kmetijskih zemljišč in nezahtevne agromelioracije), vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč vključno s sistemi za namakanje kmetijskih zemljišč (namakalni kanali in drugi objekti za dovajanje vode),

·   pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža),

·   pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,

·   raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira;

·   začasni objekti in začasni posegi za čas dogodka oziroma v času sezone, in sicer oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, začasna tribuna za gledalce na prostem, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik),

·   opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica),

·   začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

·   dostop do objekta, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, razpršeni gradnji ali razpršeni poselitvi,

·   gradbeni inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopkovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje,

·   rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste,

·   mala vetrna elektrarna do največje nazivne moči naprave 11 kVA za samooskrbo, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35 in ne sme presegati priključne moči iz soglasja za priključitev v skladu s predpisom o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Ob umestitvi se upošteva pogoje iz 32. člena.

·   objekti iz Priloge 1, ki so dopustni na območjih z oznako PNRP K1 in K2.

·   ostali posegi:

·   rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh.

Pri rekonstrukcijah, vzdrževanjih in odstranitvah (državnih, občinskih prometnih površin ter obstoječih dostopnih poteh)  se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s PNRP prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne so iz grafičnih prikazov stanja prostora ali izvedbenega dela v kartografskih prilogah "Prikaz območij EUP in gospodarske javne infrastrukture" ali evidentne iz katastrskih načrtov ali so zavedene v kategorizaciji občinskih cest ali so površine, ki so po dejanski rabi ceste/poti.

(3) Obdelava kmetijske zemlje se izvaja na tak način, da ne ogroža sosednje parcele ali nepremičnine na njej. Kakršen koli drugi poseg na sosednje zemljišče je možen le v soglasju z lastnikom sosednjega zemljišča.

(4) Na kmetijska zemljišča se gnojevka in gnojnica razvažata v skladu z predpisom o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, prepovedano je izvajati druge kmetijske dejavnosti, ki bi ogrožale zdravje ljudi.

(5)  Prostorske ureditve in posege, ki se jih dopušča v vseh površinah v odprti krajini na kmetijskih zemljiščih ter agrarne operacije, vodne zadrževalnike in druge objekte za intenzifikacijo kmetijske dejavnosti naj se umešča tako, da se ohranja varovane habitatne tipe ali pa se zanje pridobi naravovarstveno soglasje.

(6)  Za EUP na območju kmetijskih zemljišč (K1 in K2) veljajo še pogoji iz 34. člena tega odloka.

b) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Omrežja gospodarske javne infrastrukture, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, ki se izvajajo v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, se izvaja pod pogojem, da poteka infrastruktura čim bolj v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Pomožne kmetijsko - gozdarske objekte se po opustitvi objekta poruši, zemljišče se vzpostavi v prvotno stanje.

(2) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka.

c) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo občinskega prostorskega načrta ali pod pogoji kot dopušča zakonodaja.

(2) Za EUP na območju kmetijskih zemljišč (K1 in K2) veljajo tudi pogoji iz 34. člena tega odloka.

(3) EUP EU 4, ki se nahaja delno ali v celoti na poplavnem območju, se za vsak poseg iz točke a) tega člena preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.

(4) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(5) Na delu EUP, ki se nahajajo na erozijskih območjih, se upoštevajo ukrepi iz 38. člena odloka.

(6) Za EUP veljajo pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka.

č) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka.

21. člen

(podeželska naselja in zaselki)

a) Pogoji glede namembnosti območja:

(1) V EUP in pEUP OC 1, SE 1, SE 3, SE 4, SE 8, SE 10, SE 11, SO 1, SO 2, SO 3, KR 1, FI 1, FI 1/4, FI 4, RP 1, RP 4, RP 6, RP 8, PE 1, PE 2, PE 3, PE 4, PE 5, PE 7, VE 1, VE 2, VE 5, SJ 1, SJ 2, RO 1, RO 2, NU 1 in NU 6 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, dopustni posegi za objekte:

·   stanovanjske stavbe:

·   enostanovanjske stavbe (razen vil, počitniških in vrstnih hiš), v EUP RP 8, PE 5 enostanovanjske stavbe (razen vil in vrstnih hiš),

·   nestanovanjske stavbe:

·   gostinske stavbe lahko s kampi, šotorišča kot del dejavnosti, v skladu s predpisi,

·   poslovne in upravne stavbe,

·   trgovske stavbe do 400 m2 le v EUP RP 1, PE 1, PE 7, VE 1, FI 1, SE1, KR 1 in OC 1, večje kot 400 m2 pa v delih naselij, ki so strnjena ob regionalni cesti R2-440 in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi in podobnimi proizvodnimi objekti iz skupine industrijskih stavb do velikosti 500 m2, pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa,

·   stavbe splošnega družbenega pomena,

·   stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, skladno z namembnostjo območja ali javni namen,

·   druge nestanovanjske stavbe (vinske kleti in zidanice le v EUP SE 1, SO 3, KR 1, RO 1, NU 1, FI 1, FI 4, PE 1, PE 3 in RP 1),

·   gradbeni inženirski objekti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter njihovi spremljajoči objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov,

·   energetski objekti - kotlovnice za lastne potrebe, na strehah objektov sončne elektrarne in kolektorji,

·   objekti iz Priloge 1.

(2) V EUP OC 1, SE 3, SE 10, KR 1, FI 1 in PE 7 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CU, dopustni posegi za objekte:

·   nestanovanjske stavbe (lahko v kombinaciji s stanovanji):

·   trgovske stavbe do 400 m2, večje le ob regionalni cesti R2-440 in stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtomehaničnih delavnic,

·   gostinske stavbe lahko s kampi, šotorišči kot del dejavnosti ter tudi kampi, šotorišča na območju šole in vrtca v skladu z predpisi,

·   poslovne in upravne stavbe,

·   stavbe splošnega družbenega pomena,

·   stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, skladno z namembnostjo območja ali javni namen,

·   druge nestanovanjske stavbe, vključno z župniščem, razen kmetijske,

·   gradbeni inženirski objekti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov,

·   - energetski objekti - kotlovnice, na strehah objektov sončne elektrarne in kolektorji,

·   objekti iz Priloge 1.

(3) V EUP OC 1, SE 8, SO 2, KR 1, FI 1, RP 1, RP 4, PE 2, PE 7, VE 1 in VE 5 so na območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena centralnim dejavnostim, z oznako PNRP CD (vaško-gasilski domovi, cerkve, kapele, poslovni objekti, ipd.), dopustni posegi za objekte:

·   nestanovanjske stavbe:

·   poslovne in upravne stavbe,

·   trgovske in storitvene dejavnosti,

·   gostinske stavbe lahko s kampi, šotorišči kot del dejavnosti, kampi, šotorišča tudi na območju šole in vrtca, v skladu z predpisi,

·   stavbe splošnega družbenega pomena,

·   stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, skladno z namembnostjo območja in  javni namen,

·   druge nestanovanjske stavbe, vključno z župniščem, razen kmetijskih,

·   gradbeni inženirski objekti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov, odlagališč),

·   - energetski objekti - kotlovnice, na strehah objektov sončne elektrarne in kolektorji,

·   objekti iz Priloge 1.

(4) V EUP PE 7 na območjih športnih površin, ki so namenjene za rekreacijska območja in športne objekte, z oznako PNRP BC, so dopustni posegi za objekte:

·   nestanovanjske stavbe:

·   športne stavbe, klubski objekt, tribuna, slačilnica s sanitarijami, garderobe in skupni prostori, ipd. z vsemi spremljajočimi objekti, kampi, šotorišča v skladu z predpisi,

·   stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, skladno z namembnostjo območja ali javni namen,

·   druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, razen kmetijske,

·   gradbeni inženirski objekti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov,

·   energetski objekti - kotlovnice za lastne potrebe, na strehah objektov sončne elektrarne in      kolektorji,

·   objekti iz Priloge 1.

(5) Na območju prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe, in na območjih prometne infrastrukture z oznako PNRP PC in PO, ki so namenjene za promet in pripadajočih varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture in naprav ter objektov iz Priloge 1 podzemnih in nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. 

(6) V EUP OC 1, SO 1 in SO 3 so na območjih vodnih zemljišč z oznako PNRP VC, in na območjih vodnih zemljišč, ki so del druge namenske rabe in območjih vodne infrastrukture ter na priobalnih zemljiščih, poleg osnovne rabe dopustni naslednji posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):

·   gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,

·   gradnja objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih,

·   ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

·   ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

·   gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

·   gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,

·   gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije,

·   - objekti iz Priloge 1.

Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če:

·   se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,

·   se s tem ne poslabšuje stanja voda,

·   je omogočeno izvajanje javnih služb,

·   se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,

·   to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in

·   se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

(7) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani tudi posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov.

(8) Za EUP OC 1 in SE 8, na območju kmetijskih zemljišč (K1 in K2), veljajo pogoji iz 20. člena tega odloka.

(9) V EUP SO 1, SO 2, SO 3, KR 1, PE 4, VE 1 in NU 6, na območju stavbnih zemljišč, ki so opredeljene kot druge zelene površine, z oznako PNRP ZD, so dopustni posegi za objekte:

·   gradbeni inženirski objekti, namenjeni dejavnosti na območju ali kot povezovalni vodi, če ni drugih prostorskih možnosti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov), kampi, šotorišča v skladu z predpisi,

·   objekti iz Priloge 1.    

(10) Ne glede na določila prvega odstavka a) točke tega člena so v pEUP urejanja FI 1/1, FI 1/2 in FI 1/3, na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja podeželskih naselij, z oznako PNRP SK, namenjena kmetijski proizvodnji, dopustni posegi za objekte:

·   nestanovanjske stavbe:

·   poslovne in upravne stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, ki služijo prodaji in proizvodnji kmetijske dejavnosti,

·   skladišča za kmetijske namene,

·   nestanovanjske kmetijske stavbe s spremljajočimi objekti,

·   druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

·   gradbeni inženirski objekti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti, potrebni za obratovanje kmetijske proizvodnje,

·   energetski objekti - kotlovnice, na strehah objektov sončne elektrarne in kolektorji,

·   objekti iz Priloge 1.

(11) V območju EUP SO 1 so na območju okoljske infrastrukture, namenjene za izvajanje gospodarske javne službe s področja oskrbe prebivalstva s pitno vodo in s področja čiščenja odpadnih voda, z oznako PNRP O, dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje komunalnih čistilnih naprav, vodohranov, črpališč in drugih objektov vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša delovanje in poveča kapaciteta naprave ter gradnja vseh vrst gradbenih inženirskih objektov. Na območju okoljske infrastrukture (O) je dopustna zasaditev drevja, grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi krajevno značilna vegetacija. Območja se lahko ogradijo z ograjo višine do 2 m.

(b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija zazidave in regulacijske linije. Stanovanjske in druge objekte se locira vzdolž cestne gradbene linije obstoječih objektov,  z daljšo stranico vzporedno s cesto oz. skladno z vzorcem pozidave. V kolikor obstoječa zazidava ne zagotavlja prometne varnosti se novi objekti lahko locirajo v gradbeno linijo obstoječih objektov zamaknjenih v notranjost parcele, ki ni večja od 10 m. V primeru, da gradbena linija v notranjosti še ni vzpostavljena ali je globlja od 10 m, se novogradnje umešča v 10 m odmiku od ceste in temu vzorcu sledijo vse naslednje novogradnje. Vsa navedena odstopanja morajo biti utemeljena v projektni dokumentaciji, iz katere je razvidna tudi lega obstoječih objektov.

(2) Nove kmetijske objekte ter kmetijske nezahtevne in enostavne objekte se locira v notranjost parcele. V primeru gradnje samostojnega kmetijskega objekta, brez stanovanjskih delov, se ti ne postavljajo v obcestno gradbeno linijo, pač pa prav tako v notranjost parcele v 20 m odmiku od ceste, kar ne velja za zidanice in vinske kleti. Le te se umešča v gradbeno linijo ali v predpisanih odmikih od cest. Ne glede na prejšnje določbe se v pEUP FI 1/1 lahko kmetijski objekti ter tudi nezahtevni in enostavni kmetijski objekti postavijo v obcestno gradbeno linijo. Kmetijski objekti (hlevi, predelava,...) ter gnojne jame, gnojišča in silosi morajo biti najmanj 12 m oddaljeni od stanovanjskih objektov. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih ne smejo biti orientirana proti sosednjim bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču. V notranjost parcele se lahko umeščajo servisni, obrtni objekti in stavbe za storitvene dejavnosti.

(3) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov so lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo požarno varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gospodarske javne infrastrukture in njihovih priključkov na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča velikost parcele in odmiki od meja in sosednjih objektov. Višina stanovanjskih objektov je do K+P+1 ali do K+P+M, višina nestanovanjskih in kmetijskih objektov se prilagodi namenu, vendar ne smejo bistveno izstopati iz višinskega gabarita naselja ali predstavljati novo veduto v prostoru. Objekti namenjeni centralnim dejavnostim so lahko višji, če to dopušča višinska zasnova okoliških objektov. Sprememba višine mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Sakralni objekti in zvoniki ob vežicah ali gasilskih domovih so lahko višji. Pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Stropna plošča kleti je 30 cm nad ali v nivoju s terenom, v kolikor je višje, je možna ena etaža manj nad terenom.

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika objektov je podolžna, lahko je lomljena. Kvadratni tlorisi so lahko pri objektih namenjenih centralnim dejavnostim. Strehe morajo biti enakostranične dvokapnice, z nakloni od 30 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici, objekti v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne ali krite s slamo. Štirikapne strehe so možne na objektih centralnih dejavnost v naklonu od 25 do 35 stopinj. Štirikapne strehe na območjih individualne zazidave, v naklonu od 25 do 35 stopinj, so dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oz. kontinuitete obstoječe tipologije pozidave. Ravne in enokapne strehe so možne tudi na stanovanjskih objektih pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna ali enokapna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. To razmerje se upošteva tudi pri enokapnih in ravnih prizidkih k osnovnemu objektu. Enokapne in ravne strehe oz. strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na enostavnih, nezahtevnih in pomožnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni.

(2) Fasade so v svetlih, zemeljskih barvah, lahko so kombinirane z lesom. Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovno skladni z osnovnim objektom.

(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele pri domačijah je kmečko dvorišče. V okolici kmečkih gospodarstev se predvsem na območjih, ki mejijo na odprto krajino, sadi visokodebelno sadno drevje. Za ostalo zasaditev se uporablja avtohtono vegetacijo.

(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m ob cestni – vhodni strani ter mora biti postavljena tako, da ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah omogoča preglednost in ne ovira prometa po javni cesti. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. Prepovedane so plastične ograje, ograje kričečih barv, zidovi in okrasne betonske ograje. Postavljajo se lesene, kovinske in žične ograje, ki se lahko kombinirajo s stebri (zidanimi, betonskimi ali kovinskimi) in talnim zidcem, zasadijo se lahko žive meje.

(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

d) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Velikost in obliko novih parcel narekuje tipologija zazidave. Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 18 m. Nove parcele so pravokotne na cesto, podolgovate z ožjo stranico ob cesti. Vsaka parcela mora imeti varen dostop na javno cesto. Dostopi morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.

(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, ki so predpisana v 30. členu tega odloka.

e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V EUP veljajo naslednje usmeritve:

·   v EUP SE 1 je objekt kulturne dediščine EŠD 26047 – Zaselek Na grebenu (Ocinje),

·   v EUP SE 3 je objekt kulturne dediščine EŠD 6867 – Mlin Serdica 10 (Serdica),

·   v EUP SO 2 je objekt kulturne dediščine EŠD 26048 – Gasilski dom (Sotina),

·   v EUP KR 1 je objekt kulturne dediščine EŠD 12287 – Kapela (Kramarovci),

·   v EUP FI 1 so objekti kulturne dediščine EŠD 12284 – Kapelica (Fikšinci), EŠD 26045 - Domačija Gaber (Fikšinci) in EŠD 3047 – Cerkev Marije Snežne,

·   v EUP RP 1 so objekti kulturne dediščine EŠD 3227 – Kapela Srce Jezusovega (Ropoča), EŠD 26038 – Domačija Marič (Ropoča), 

·   v EUP PE 5 je objekt kulturne dediščine EŠD 26041 – Domačija Pertoča 24 (Pertoča) in EŠD 6866 – Mlin in žaga Pertoča 6 (Pertoča). Varuje se spomenik v celoti.

·   v EUP VE 1 je objekt kulturne dediščine EŠD 26044 – Zaselek Pusta (Večeslavci),

·   v EUP VE 2 je objekt kulturne dediščine EŠD 26043 – Domačija Večeslavci 39,

·   v EUP VE 5 je objekt kulturne dediščine EŠD 3228 – Kapela (Večeslavci). Varujejo se gabariti, zunanja podoba in materiali gradnje,

·   v EUP PE 7 je objekt kulturne dediščine EŠD 3225 – Cerkev sv. Helene (Pertoča). Varuje se zunanja podoba cerkve, ambient in njena podoba v širšem prostoru. Varuje se tudi notranjost cerkve in inventar.

(2) Okolica kmetijskih objektov v pEUP FI 1/3 se mora ustrezno urediti. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.

(3) V EUP SE 3, SE 4, RP 4, PE 4, PE 5, VE 5 in SJ 2, ki se nahajajo delno ali v celoti v poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.

(4) V EUP in pEUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

V EUP SE 3, SO 1, RP 4, PE 4 in PE 5 so evidentirane naravne vrednote, zato se pri načrtovanju posegov v njihov prostor in v bližino upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravne vrednote. V primeru rekonstrukcij obstoječega cestnega omrežja v SO 1, OC 1 in SO 3 se naj ob rekonstrukciji vzpostavijo podhodi in ograje za dvoživke oziroma se kako drugače zagotovi zmanjšano smrtnost zaradi povozov. Pred rekonstrukcijo ceste naj investitor preveri črne točke povozov dvoživk na predmetnem odseku ceste in ZRSVN zaprosi za usmeritve.

(5) Zaradi varovanja netopirjev se morajo pred začetkom izvajanja vzdrževalnih in rekonstrukcijskih delih na objektih v EUP FI 1 in PE 7 izvajalci posvetovati z območno službo za varovanje narave. Izvajanje del je potrebno prilagoditi življenjskemu ciklusu netopirjev. Na obstoječe podstrešne odprtine objektov naj se ne namešča žičnatih mrež, ki so manjše od 20 x 12 cm. Reže polken naj bodo odprte. Objektov naj se ne osvetljuje. Izjemoma je osvetljevanje možno, vendar tako, da bo vpliv na netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin skozi katere izletavajo netopirji). Prednostno naj se uporabljajo svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop. V bližini naj se v največji možni meri ohranja drevesna in grmovnata vegetacija.

(6) V vseh EUP in pEUP, kjer prihaja do posegov v ekstenzivne sadovnjake, se le te ohranja in obnavlja, če pa to ni mogoče pa je potrebno prizadeta drevesa nadomestiti. Odstranjena ali odmrla drevesa se nadomesti z nadomestno zasaditvijo krajevno značilnih visokodebelnih sadnih dreves. V delu pEUP FI 1/1, ki meji na odprto krajino, kjer ni predvidena gradnja objektov, se kosi 2x letno. V pEUP FI 1/2 se na parceli ali v neposredni bližini naj zasadi visokodebelni sadovnjak, ki je bil uničen z razširitvijo kmetije. Na zahodnem delu parc. št. 458/3 k.o. Fikšinci v pEUP FI 1/3 ohranja in po potrebi obnavlja visokodebelni sadovnjak. V pEUP FI 1/4  se na JV delu naj ohranja habitate kvalifikacijskih vrst in po potrebi obnavlja obstoječa mejica. V tej pEUP se odstranjena ali odmrla drevesa nadomesti z nadometno zasaditvijo krajevno značilnih avtohtonih grmov in dreves. Posebej se upoštevajo določila 32. člena.

(7) V EUP in pEUP, ki se nahajajo na erozijskih območjih, se upoštevajo ukrepi iz 38. člena odloka.

(8) V EUP KR 1, PE 4, PE 5, VE 2 in VE 5 se upošteva, da se nahajajo na območju izvedenih hidromelioracij.

(9) Za EUP in pEUP veljajo še pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za EUP in pEUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka.

22. člen

(rekreacijske površine - igrišča)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP SE 6, SE 12, SO 5, KR 2, FI 3, RP 5, PE 9, VE 4, SJ 21 in RO 13 so na območjih športnih površin, ki so namenjene za rekreacijska območja in športne objekte, z oznako PNRP BC, dopustni posegi za objekte:

·   nestanovanjske stavbe:

·   stavbe za šport, klubski/društveni objekti, tribune, slačilnica s sanitarijami, garderobe in skupni prostori, točilnice in drugimi spremljajočimi objekti, v SJ 21 le lovski dom ter v vseh tudi kampi, šotorišča, kot del dejavnosti, v skladu s predpisi,

·   stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, skladno z namembnostjo območja ali javni namen,

·   druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, razen kmetijske,

·   gradbeni inženirski objekti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov,

·   energetski objekti - kotlovnice za lastne potrebe, na strehah objektov sončne elektrarne in    kolektorji,

·   objekti iz Priloge 1.

(2) V EUP SE 6, SE 12, SO 5, KR 2, FI 3, RP 5 in VE 4 so na območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji na prostem, z oznako PNRP ZS,  dopustni posegi za objekte:

·   gradbeni inženirski objekti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov, kampi, šotorišča v skladu z predpisi,

·   energetski objekti - na strehah objektov sončne elektrarne in kolektorji,

·   objekti iz Priloge 1.

(3) V EUP RP 5, ki je namenjena za turistične dejavnosti, z oznako PNRP BT, so dopustni posegi:

·   stanovanjske stavbe:

·   počitniške hiše, kampi, šotorišča v skladu z predpisi,

·   nestanovanjske stavbe:

·   upravne, pisarniške, trgovske, turistične stavbe (namenjene izključno turistični ponudbi),

·   gostinske stavbe (rezen hotelov), kampi, šotorišča, kot del dejavnosti v skladu z predpisi,

·   stavbe za šport in drugi spremljajoči objekti,

·   stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, skladno z namembnostjo območja ali javni namen,

·   druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, ki so skladne z namembnostjo območja,

·   gradbeni inženirski objekti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi terspremljajočimi objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov,

·   energetski objekti - kotlovnice za lastne potrebe, na strehah objektov sončne elektrarne in 

·   kolektorji,

·   objekti iz Priloge 1.

(4) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe, in na območjih prometne infrastrukture z oznako PNRP PC in PO, ki so namenjene za promet in pripadajočih varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev prometne infrastrukture in naprav ter objektov iz Priloge 1, podzemnih in nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(5) Za EUP SE 12 in RO 13, na območju kmetijskih zemljišč (K1 in K2), veljajo pogoji iz 20. člena tega odloka.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini. Oblika objektov je poljubna, streha v naklonu ali ravna, kritina v opečni, rjavi ali sivi barvi, turistični objekti lahko kriti s slamo. Objekt mora biti pritličen oziroma je lahko tudi do P+M in je lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. Fasade so svetlih, zemeljskih barv, lahko so lesene (brune so prepovedane).

(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Območje mora biti ozelenjeno z avtohtonim drevjem in grmovjem.

(3) Ograja ob parcelni meji je lahko višine 1,2 m, varovalne ograje (žične ali iz drugih pletiv) so lahko višje, njihova višina se prilagodi namenu. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Na strani parcele, ki meji na cesto mora biti postavljena tako, da ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah omogoča preglednost in ne ovira prometa po javni cesti. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.

(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

c) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Dopustna je zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih površin, poti in utrjenih parkirišč.

(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, ki so predpisana v 30. členu tega odloka.

č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

(1) Na delu EUP SE 6, RP 5 in VE 4, ki se nahajajo, delno ali v celoti, v poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.

(2) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju EUP SO 5 se ob potoku ohranja lesno obrežno zarast.

(3) Znotraj območja urejanja v EUP PE 9, se na vzhodni strani vzpostavi gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrčenega zemljišča proti gozdnim površinam prepusti zaraščanju s ciljem vzpostavitve gozdnega roba. Gozdni rob se ustrezno vzdržuje. Gradbene odpadke in odvečni izkopni material se deponira na zato urejenem odlagališču. Pohodne ali povezovalne površine naj bodo izdelane iz naravnih materialov (pesek, sekanci, les...). Gradbeni poseg (npr: izkop ali odstranitev dreves) je potrebno izvesti izven obdobja gnezdenja večine vrst ptic. Pri izvedbi izkopnih del se posebno pozornost nameni ohranjanju posameznih dreves na območju, ki se jih zaščiti pred poškodbami. Morebitno poškodovano ali uničeno drevje se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih drevesnih vrst v sklopu ureditvenega prostora. V času gradbenih del se uporabljajo stroji s čim manjšo možno zvočno močjo. Upošteva se časovne omejitve glede njihove uporabe (predvsem uporaba v dnevnem času). Elementi javne razsvetljave morajo biti postavljeni skladno s predpisi. V kolikor bo infrastruktura (skakalnica, sankališče, smučišče, ipd.) delovala tudi v večernih urah, naj se čas delovanja prilagodi (do največ 22 ure). Za odvajanje padavinske in kanalizacijske odpadne vodi se uredi ustrezno infrastrukturo. Morebitna gradnja spremljevalnih/servisnih objektov se načrtuje v primernem odmiku od gozdnega roba. Za zunanje ureditve naj se prednostno uporablja avtohton gradbeni material (npr: les, kamen). Zelene površine v okolici objektov naj se uredi z zasaditvijo avtohtonega vegetacijskega pokrova. Za posege je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojnega organa.

(4) Ob ureditvi dostopne poti do EUP PE 9 se upoštevajo naslednji ukrepi:

·   posek in druga hrupnejša dela se izvede izven glavne gnezditvene sezone na območju, ki je od maja do julija,

·   okolica (vključno z ograjevanjem) se ureja upoštevajoč tipični panonski značaj prostora,

·   morebitno poškodovano ali uničeno drevje se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih drevesnih vrst v sklopu ureditvenega prostora,

·   dovozne ceste in parkirišča se ne osvetljuje,

·   odpadne vode iz parkirnih površin naj se odvajajo v vodotesne greznice,

·   za posege je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojnega organa.

(5) Ob ureditvi parkirišča v EUP SO 5 se upoštevajo naslednji ukrepi:

·   območje parkirišča se ne osvetljuje,

·   obrežni pas vodotoka se ohranja v svoji celovitosti, naravni sestavi in geomorfološki zgradbi,

·   ureditve in dejavnosti na območju ne smejo ogroziti ali preprečiti naravnih procesov,

·   obrežno zarast (5 m pas ob vodotoku) je potrebno v času gradnje in obratovanja parkirišča ohranjati.

(6) Na delu EUP, ki se nahajajo na erozijskih območjih, se upoštevajo ukrepi iz 38. člena odloka.

(7) Za EUP veljajo pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka.

e)  Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka

23. člen

(območja pokopališč)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP OC 2, SE 7, SO 4, SO 9, KR 4, FI 2, PE 8, VE 3, SJ 10, RO 9 in NU 5 so na območju stavbnih zemljišč, ki so zelene površine, namenjene za pokop in spominu na umrle, z oznako PNRP ZK, dopustni posegi za objekte:

·   nestanovanjske stavbe:

·   stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in spremljajoči servisni objekti, pod pogojem, da se funkcionalno navezujejo na obstoječi objekt oz. na območje opredeljeno z oznako PNRP CD,

·   stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, skladno z namembnostjo območja ali javni namen,

·   druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, ki so skladne z namembnostjo območja,

·   gradbeni inženirski objekti:

·   gradnja gradbenih inženirskih objektov, če so namenjeni dejavnostim na območju ali če gre za povezovalne vode. Slednji pod pogojem, da potekajo po robovih ali koridorjih, kjer ni obstoječih ali predvidenih grobnih polj.      

·   pokopališča,

·   žarni zid, spomeniki, parkovna ureditev in oprema,

·   energetski objekti za oskrbo objekta - kotlovnice, na strehah objektov sončne elektrarne in kolektorji,

·   objekti iz Priloge 1.

(2) Na območju stavbnih zemljišč, ki so zemljišča drugih centralnih dejavnosti, s PNRP CD, je poleg vseh objektov iz prvega odstavka tega člena dopustna še izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega posege za objekte:

·   nestanovanjske stavbe:

·   stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in spremljajoči servisni objekti. Če služijo potrebam pokopališča so dopustne tudi manjše trgovske stavbe (kot sestavni del dejavnosti v območju), stavbe za druge storitvene dejavnosti skladne z namembnostjo območja ter sanitarni prostori, ki služijo obiskovalcem in zaposlenim v območju,

·   stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, skladno z namembnostjo območja ali javni namen,

·   druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, ki so skladne z namembnostjo območja,

·   gradbeni inženirski objekti:

·   gradnja gradbenih inženirskih objektov, če so namenjeni dejavnostim na območju ali če gre za povezovalne vode, slednji pod pogojem, da potekajo po robovih ali koridorjih, kjer ni obstoječih ali predvidenih grobnih polj,     

·   pokopališča, žarni zid, spomeniki, parkovna ureditev in oprema,

·   - energetski objekti za oskrbo objekta - kotlovnice, na strehah objektov sončne elektrarne in     

·     kolektorji,

·   objekti iz Priloge 1.

(3) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe, in na območjih prometne infrastrukture z oznako PNRP PC, ki so namenjene za promet in pripadajočih varovalnih pasovih z oznako PNRP PC in PO, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev prometne infrastrukture in naprav ter objektov iz Priloge 1,  podzemnih in nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Nove mrliške vežice se locira na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini. Odmik od parcelne meje mora biti 4,0 m ali manj, če soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Dopustne so enokapne, ravne strehe ter dvokapne strehe. Vežice in ostali objekti so pritlični (P), sakralni objekti se po višini prilagodijo namenu. Fasade so svetlih, zemeljskih barv.

(2) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.

c) Ureditev parcele

(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih, površin, poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono vegetacijo. Ograja mora biti ozelenjena, zasaditev se izvede znotraj parcele. Višina ograje ne sme presegati višine 1,8 m. Škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda.

(2) Vsaka dejavnost mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, ki so predpisana v 30. členu tega odloka.

č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V EUP OC 2 je objekt kulturne dediščine EŠD 6848 Ocinje – Zvonik. Varuje se zvonik v celoti. Vse posege v EUP OC 2 se izvaja v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem.

(2) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. V EUP SJ 10 se območje parkirišča naj ne osvetljuje.

(3) V EUP, ki se nahajajo na erozijskih območjih, se upoštevajo ukrepi iz 38. člena odloka.

(4) Za vse EUP veljajo pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka.

24. člen

(kmetijska proizvodna območja)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP OC 3, OC 4 in KR 3 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja proizvodnih dejavnosti, s površinami za objekte za kmetijsko proizvodnjo, z oznako PNRP IK, dopustni posegi za objekte:

·   nestanovanjske stavbe:

·   poslovne in upravne stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, ki služijo prodaji in proizvodnji oz. predelavi kmetijskih pridelkov oz. proizvodov,

·   skladišča za kmetijske namene,

·   nestanovanjske kmetijske stavbe s spremljajočimi objekti,

·   - druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

·   gradbeni inženirski objekti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti, potrebni za obratovanje kmetijske proizvodnje,

·   - energetski objekti - kotlovnice, na strehah objektov sončne elektrarne in  kolektorji,

·   objekti iz Priloge 1.

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju nekmetijskih objektov se upošteva regulacijske linije, lego obstoječih objektov in odmike od javnih cest. Nove objekte se čim bolj locira vzporedno z obstoječimi objekti in vzporedno z dovoznimi potmi. Obstoječe objekte na teh območjih se lahko rekonstruira, vzdržuje in spremeni namembnost v obstoječih odmikih. V kolikor se obstoječi objekti odstranijo se novi gradijo v 20 m   odmiku od ceste. Kmetijski objekti (hlevi, predelava, ...) ter gnojne jame, gnojišča in silosi morajo biti najmanj 12 m oddaljeni od stanovanjskih objektov in se umeščajo v notranjost parcele. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih (če povzročajo smrad, prah in hrup) ne smejo biti orientirana proti sosednjim bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču.

(2) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 5,0 m, lahko je manj, če s tem soglaša sosed in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo požarno varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gospodarske javne infrastrukture in njihovih priključkov na predmetnem zemljišču, ki se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.

(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Višji kmetijski objekti morajo biti izdatno obsajeni z avtohtono visokodebelno drevnino.

(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

c) Pogoji glede velikosti in oblikovanja

(1) Višina nekmetijskih objektov je največ P+1 nad urejenim terenom, višina kmetijskih objektov se prilagodi namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

(2) Tlorisna oblika objektov je praviloma podolžna. Kmetijski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. Strehe na nekmetijskih objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino. Strehe na kmetijskih objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 12 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in s kritino opečne, sive ali rjave barve. Fasade so  pastelnih, neizstopajočih barv, lahko so obdelane z različnimi materiali. Strehe na enostavnih in nezahtevnih objektih so lahko enokapne ali dvokapne z manjšim naklonom od prepisanega. Pri vkopanih objektih je streha lahko ozelenjena.

(3) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.

č) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.

(2) Vsaka dejavnost mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, ki so predpisana v 30. členu tega odloka.

d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka.

e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(2) V EUP, ki se nahajajo na erozijskih območjih, se upoštevajo ukrepi iz 38. člena odloka.

(3) Za EUP veljajo pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka.

f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Pri vseh vhodih in uvozih v EUP, kjer se izvaja reja živine, morajo biti urejene dezinfekcijske bariere v skladu s predpisi.

(2) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka.

25 . člen 

(območje počitniških hišic/vinskih kleti)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP SE 2 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine počitniških hišic, namenjene začasnemu bivanju in gospodarski vinogradniški dejavnosti, z oznako PNRP SP, dopustni posegi za objekte:

·   stanovanjske stavbe:

·   počitniške stavbe,

·   nestanovanjske stavbe:

·   gostinske stavbe – in sicer le vinotoči, kmečki turizem, kampi, šotorišča v skladu z predpisi,

·   kleti, vinske kleti, zidanice in pripadajoči objekti,

·   druge stavbe, ki niso uvrščene drugje v skladu z namembnostjo območja,

·   gradbeni inženirski objekti:

·   objekti prometne infrastrukture,

·   prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

·   drugi gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov,

·   energetski objekti – kotlovnice za lastne potrebe, na strehah objektov sončne elektrarne in  kolektorji,

·   objekti iz Priloge 1.

(2) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe, in na območjih prometne infrastrukture z oznako PNRP PC in PO, ki so namenjena za promet in pripadajočim varovalnim pasovom, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture in naprav ter objekti iz Priloge 1, podzemnih in nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija zazidave in regulacijske linije. Objekte se locira pravokotno na cestno gradbeno mejo, v gradbeno linijo obstoječih objektov. Ostale objekte se smiselno umesti na parcelo z upoštevanjem odmikov in ostalih pogojev tega člena.

(2) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov so lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo požarno varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gospodarske javne infrastrukture in njihovih priključkov na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost novih objektov in objektov, ki se lahko povečajo, je največ 80 m² tlorisne površine, razen pri vinotočih in turističnih objektih, kjer velikost lahko znaša do 100 m² tlorisne površine, če to dopušča velikost parcele in odmiki od sosednih meja. Širina ožje stranice objekta ne sme presegati 7,0 m. Višina objektov je do K+P+M. Stropna plošča kleti je 30 cm nad ali v nivoju s terenom, v kolikor je višje, je možna gradnja ene etaže manj nad terenom.

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna v razmerju stranic 1:1,5 ali 1:2 in je lahko lomljena v L ali U. Strehe so enakostranične dvokapnice, v naklonu od 40 do 45 stopinj z opečno kritino. Strehe so lahko krite tudi s slamo. Enokapne, manjši nakloni in ravne strehe so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta ter na enostavnih, nezahtevnih in ostalih pomožnih objektih. Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno kot osnovni objekt. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico strešine. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni.

(2) Okenske odprtine na čelni fasadi so pokončne, razporejene simetrično. Fasade se opleska v svetlih in zemeljskih barvah, talni zidec je temen. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne.

(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono drevje in grmovje, predvsem visokodebelno sadno drevje. Pri umeščanju objektov na zemljiščih, ki so kvalifikacijski habitati, se v največji možni meri ohranjajo travniške površine. Teh ni dopustno nasipavati ali odvodnjavati in s tem spreminjati hidrološke razmere, uporaba pesticidov in umetnih gnojil pri vzdrževanju travniških površin ni dopustna. Objekte se umešča tako, da se v največji možni meri ohranijo visokodebelni sadovnjaki.

(4) Ograje na območju počitniških hiš niso dovoljenje. Zasadi se lahko avtohtona živa meja, višine do 1,2 m. 

(5) Urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območje.

 d) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Velikost in obliko novih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave. Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.

(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, ki so predpisana v 30. členu tega odloka.

e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb