Na podlagi
90. člena
Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo
slovenskih občin št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik, na 12.
redni seji, dne 23.6.2016 sprejel |
|
POSLOVNIK |
OBČINSKEGA SVETA OBČINE VOJNIK |
|
I.
Splošne določbe |
|
1. člen |
Ta poslovnik
ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem
besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in
članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
|
2. člen |
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
3. člen |
Delo sveta
in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela
se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
4. člen |
Svet dela na
rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
Redne seje
se sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
Izredne seje
se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve,
ki veljajo za redne seje. |
Dopisne seje
se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni
pogoji za sklic izredne seje. |
Slavnostne
seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih. |
|
5. člen |
Svet
predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan),
delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v
nadaljnjem besedilu: predsednik). |
|
6. člen |
Svet
uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v
katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “ OBČINSKI SVET”. |
Svet
uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
Žig sveta
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
Žig sveta
hrani in skrbi za njegovo uporabo pooblaščena oseba za opravljanje
strokovno-tehničnih del za Občinski svet. |
|
II.
Konstituiranje sveta |
|
7. člen. |
Svet se
konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po izvolitvi članov,
vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. |
Zaradi
priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih
so bili izvoljeni člani sveta. |
|
8. člen |
Obvezni
dnevni red konstitutivne seje je: |
1.
Ugotovitev števila
navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
2.
Poročilo občinske
volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana, |
3.
Imenovanje mandatne
komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve
mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana, |
4.
Poročilo mandatne
komisije in potrditev mandatov članov sveta, |
5.
Poročilo mandatne
komisije in ugotovitev izvolitve župana, |
6.
Imenovanje komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
O dnevnem
redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
9. člen |
Dnevni red
konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov
pozdravni nagovor. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki
ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet. |
Na prvi seji
svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tri člansko mandatno
komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve
mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član
sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi,
dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet
ne odloča. |
Mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi
pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga
svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
Če je
vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana,
mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe
ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
10. člen |
Mandate
članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
Svet odloči
skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa
odloča posebej. |
Član sveta,
katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o
pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne
liste. |
Svet na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
11. člen |
Ko se svet
konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
V kolikor
svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 10.
člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu
županu pa preneha. |
S
prenehanjem mandata članov sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru
občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
12. člen |
Ko je svet
konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni
imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji
seji. |
|
III.
Pravice in dolžnosti članov sveta |
|
13. člen |
Pravice in
dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
Člani sveta
imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih
teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej
drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu,
vendar brez pravice glasovanja. |
Član sveta
ima pravico: |
·
predlagati svetu v
sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana, |
·
predlagati svetu
obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
·
glasovati o predlogih
splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati
dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
·
sodelovati pri
oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej; |
·
predlagati kandidate
za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih
zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
Član sveta
ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član sveta
ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno
opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
14. člen |
Svetniške
skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z istoimenske liste ali
dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu
članu sveta. |
Svet lahko
odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih
stroškov. |
|
15. člen |
Član sveta
ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske
uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem
svetu in njegovih delovnih telesih. |
Občinski
organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to
posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki. |
Član sveta
ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje
ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem
določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
16. člen |
Član sveta
zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
Na vsaki
redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za
vprašanja in pobude članov. |
Vprašanja
oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova
vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
Ustno
postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev
pobude pa ne več kot 5 minut. |
Pisno
postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega
je naslovljeno. |
Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan
in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave
zadržana določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
Na seji se
odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje
ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta.
Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na
naslednji seji. |
Župan ali
direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
17. člen |
Če član
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga
svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
Če svet
odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na
dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
18. člen |
Član sveta
se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. |
Če ne more
priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem
in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih
razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o
svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to
mogoče. |
Če se član
delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega
telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga
svetu njegovo razrešitev. |
|
IV.
Seje sveta |
|
1.
Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
19. člen |
Svet dela in
odloča na sejah. |
Seje sveta
sklicuje župan. |
Župan
sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa
sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine,
ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno. |
Župan lahko
skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet
pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
|
20. člen |
Vabilo za
redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7
dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi
gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno
gradivo se lahko izjemoma pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva
nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
Vabilo za
sejo sveta se pošlje županu, podžupanu (podžupanoma), direktorju
občinske uprave, predsednikom svetov krajevnih skupnosti, vodjem
političnih strank in list, zastopanih v svetu ter predstavnikom medijev.
Predsedniku nadzornega odbora občine se pošlje vabilo na sejo, kadar je
na dnevnem redu obravnavanje zadeve, ki je v pristojnosti nadzornega
odbora. |
Vabila iz
prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo praviloma po elektronski pošti, le
izjemoma s klasično pošto v fizični obliki na papirju, če tako naroči
prejemnik. |
|
21. člen |
Izredna seja
sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni
pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta. |
V zahtevi
članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet
odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in
občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
Izredno sejo
sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani
sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne obrazložene
zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo
člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni
predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo
člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
Vabilo za
izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje
tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 21. členom tega
poslovnika in se objavi na spletni strani občine. |
Če razmere
terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki
je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred
sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost
razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne
opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
22. člen |
Dopisna seja
se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na
dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine,
o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne
obveznosti občine, prav tako ne o kadrovskih zadevah. Dopisna seja se
opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega
vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme,
ter z glasovanjem pisno, po elektronski pošti ali faksu. Glede na način
izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje
(točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje
seje). |
Dopisna seja
je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih
je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
Predlog
sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če je za sklep
glasovala večina članov sveta, ki so do roka oddali svoj glas. O dopisni
seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta
oziroma ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika
dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
Na dopisni
seji se veljavno sklepa, če je glasovala večina vseh članov sveta. Člani
sveta na dopisni seji glasujejo tako, da do roka, ki je določen s
sklicem seje, sporočijo svojo odločitev (ZA, PROTI) pisno, po
elektronski pošti ali faksu. |
Predlog
sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj
glasovala večina opredeljenih članov sveta. |
O dopisni
seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati še število svetnikov, ki jim je bilo vročeno
gradivo, seznam svetnikov, ki so glasovali, seznam svetnikov z navedbo
njihove odločitve (ZA, PROTI), rezultate glasovanja in sklepe, ki so
bili sprejeti. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo
naslednjo redno sejo sveta. |
|
23. člen |
Na seje
sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih
določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
Vabilo se
pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje,
potrebna. |
|
24. člen |
Predlog
dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
Predlog
dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico
zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga
posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
V predlog
dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo
so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni
red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali
podobno vsebino. |
Na dnevni
red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
O sprejemu
dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
Svet ne more
odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
|
25. člen |
Sejo sveta
vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali
drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta. |
Izredno sejo
sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu
z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani
sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
26. člen |
Seje sveta
so javne. |
Javnost seje
se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah sveta. Občani morajo navzočnost javiti vsaj en dan
pred napovedano sejo občinskega sveta v tajništvo občine, kjer se
prijave sprejemajo do zasedbe razpoložljivih mest. |
Predstavnike
sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z
objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se
opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno
običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po
elektronski pošti. |
Predsedujoči
mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka,
primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti.
Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. |
Predsedujoči
lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in
slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje
posameznih delov seje odloči svet. |
Če občan, ki
spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo
sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha
motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
27. člen |
Župan
predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
|
Kadar svet
sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
2.
Potek seje |
|
28. člen |
Ko
predsedujoči začne sejo, najprej ugotovi, ali je svet sklepčen, nato
obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in
se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči
obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
Na začetku
seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in
drugimi vprašanji. |
|
29. člen |
Svet na
začetku seje določi dnevni red. |
Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek. Pri vsakem občinskem predpisu mora biti na
dnevnem redu določeno, po kakšnem postopku se sprejema. |
Mandatne
zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda in se
uvrstijo takoj za točko »potrditev zapisnika«. |
Predlagatelj
točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem
redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje.
Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke,
svet o tem razpravlja in glasuje. |
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali
po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je
podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
30. člen |
Potrditev
zapisnika je sestavni del dnevnega reda in se obravnava kot 1. točka
dnevnega reda. |
Član sveta
lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik
ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali
dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
Zapisnik se
lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko
pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
31. člen |
Posamezne
točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem
redu. |
Med sejo
lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno pisno
obrazložiti. |
|
32. člen |
Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo
določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske uprave
mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega
telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja
in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset
minut. |
Potem dobijo
besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko
sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj
časa, vendar ne več kot 15 minut. |
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
Ko je vrstni
red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša ali želi še
kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
|
33. člen |
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
34. člen |
Članu sveta,
ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
Če član
zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po
njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več
kot pet minut. |
|
35. člen |
Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči
lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj . V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči
prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
36. člen |
Seje sveta
se sklicujejo najprej ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako,
da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
Predsedujoči
odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. |
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne
točke največ dvakrat. |
Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine
in nadaljuje drugič. |
|
37. člen |
Če svet o
zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
Ko so vse
točke dnevnega reda izčrpane je seja sveta končana. |
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
38. člen |
Za red na
seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči
skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na
red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
39. člen |
Za kršitev
reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
·
opomin |
·
odvzem besede |
·
odstranitev s seje
ali z dela seje. |
|
40. člen |
Opomin se
lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega
govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. |
Odvzem
besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red
in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan,
naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev
s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če
kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča
delo sveta. |
Član sveta
oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
41. člen |
Predsedujoči
lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja,
vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red
hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
42. člen |
Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
4.
Odločanje |
|
43. člen |
Svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
Navzočnost
se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti. |
Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi
(dvorani) na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig
kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta
ali predsedujoči kadarkoli. |
Kadar je za
sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča,
če je pri posamezni točki dnevnega reda navzočih najmanj dve tretjini
vseh članov sveta. |
|
44. člen |
Predlagana
odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov
sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA«
sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa
zakon. |
|
45. člen |
Svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. |
|
46. člen |
Glasovanje
se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa
ali amandmaja. |
Član sveta
ima pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
K glasovanju
pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se
opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem
opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI«
sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo
enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
Predsedujoči
po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
47. člen |
Javno
glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s
poimenskim izjavljanjem. |
Poimensko
glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali
najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
Člane se
pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih
priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI« . O
poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
48. člen |
Tajno se
glasuje z glasovnicami. |
Tajno
glasovanje vodi in ugotavlja izide tri članska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem
opravlja direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi
direktor. |
Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
Pred
začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija
vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica
vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in
»PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni
strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA«
ali besedo »PROTI«. |
Glasovnica
mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica
za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov,
če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
|
Ko član
sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
49. člen |
Ko je
glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Poročilo o
izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
·
datumu in številki
seje sveta, |
·
predmetu glasovanja, |
·
sestavi glasovalne
komisije s podpisi njenih članov, |
·
številu razdeljenih
glasovnic, |
·
številu oddanih
glasovnic, |
·
številu neveljavnih
glasovnic, |
·
številu veljavnih
glasovnic, |
·
številu glasov »ZA«
in število glasov »PROTI«oziroma pri glasovanju o kandidatih, |
·
številu glasov, ki
jih je dobil posamezni kandidat, |
·
ugotovitvi, da je
predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan,
pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan. |
Predsedujoči
takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
50. člen |
Če član
sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O
isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega
glasovanja se ne ponavlja. |
|
5.
Zapisnik seje sveta |
|
51. člen |
O vsaki seji
sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik
obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti
članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov
sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in
občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev,
predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o
sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah
predsedujočega in sveta ter o stališčih statutarno pravne komisije o
postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba predložiti original vabila
in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
52. člen |
Celotni
potek seje sveta se snema s tonsko snemalno napravo. |
Na osnovi
tako posnete seje se naredi zapisnik, ki vsebuje prisotnost, imena
razpravljavcev, izide glasovanja o posameznih zadevah, in sklepe, ki so
bili sprejeti. Tonski zapis seje se hrani do potrditve zapisnika, nato
se uniči. |
|
53. člen |
Za zapisnik
seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave
lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega
uslužbenca. |
Na vsaki
redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in
vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima
pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči
svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
|
Sprejeti
zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in direktor
občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil
zapisnik. |
Po sprejemu
se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen
način. |
Zapisnik
nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem
delu seje sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne
objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
54. člen |
Ravnanje z
gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s
posebnim aktom. |
Izvirniki
odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo
sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
55. člen |
Vpogled v
spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva je
mogoč v skladu z določbami zakona. |
|
6.
Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet |
|
56. člen |
Za strokovno
in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren
direktor občinske uprave. |
Direktor
občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za
potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta
in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
7.
Delovna telesa sveta |
|
57. člen |
Svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno
telo sveta, ki jo imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima toliko članov, kolikor je
strank, list in neodvisnih kandidatov v občinskem svetu, vendar najmanj
pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
·
svetu predlaga
kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov, ravnateljev,
direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov,
javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
·
opravlja naloge v
zvezi s preprečevanjem korupcije, |
·
svetu ali županu daje
pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v
pristojnosti sveta, |
·
pripravlja predloge
odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih
funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev
in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev
javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta, |
·
obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi svet. |
|
58. člen |
Svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
Komisije in
odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana. |
|
59. člen |
Stalna
delovna telesa sveta ustanovljena s statutom občine so naslednji odbori
in komisija: |
·
Odbor za družbene
dejavnosti, |
·
Odbor za finance in
občinsko premoženje, |
·
Odbor za okolje in
prostor ter komunalo, |
·
Odbor za kmetijstvo
in razvoj podeželja, |
·
Odbor za gospodarstvo
in turizem, |
·
Statutarno pravna
komisija, |
·
Komisija za vloge in
pritožbe. |
Svet lahko,
glede na potrebe, ustanovi tudi druge komisije. |
|
60. člen |
Odbor za družbene dejavnosti ima 7 članov: |
·
obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturo, socialo,
zdravstvom športom in rekreacijo, |
·
daje
mnenje občinskemu svetu v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov,
ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena, |
·
skrbi
za varovanje naravne in kulturne dediščine, |
·
opravlja druge zadeve s področja družbenih služb in sociale, |
·
predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega
delovnega področja. |
Odbor za finance in občinsko premoženje ima 7 članov: |
·
obravnava osnutek občinskega proračuna, |
·
daje
mnenje občinskemu svetu glede nakupa, prodaje in najema občinskega
premoženja, o katerem odloča občinski svet, |
·
predlaga občinskemu svetu ukrepe za zagotovitev neprofitnih in socialnih
stanovanj, |
·
daje
mnenja občinskemu svetu o aktih in predpisih s področja financiranja,
stanovanjske problematike in premoženja, |
·
daje
pobude nadzornemu odboru za pregled občinskega proračuna ali njegovega
dela, |
·
daje
mnenje glede drugih zadev, ki se nanašajo na občinski proračun in
občinsko premoženje |
·
predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega
delovnega področja. |
Odbor za okolje in prostor ter komunalo ima 7 članov: |
·
sodeluje pri prostorskem planiranju in predlaga občinskemu svetu
spremembe, |
·
predlaga občinskemu svetu ukrepe za zaščito in izboljšanje ekoloških
pogojev v občini, |
·
daje
mnenje občinskemu svetu v zvezi z akti s področja svojega delovanja, |
·
predlaga občinskemu svetu ukrepe za hitrejši in skladnejši razvoj
komunalnega |
·
gospodarstva v občini, |
·
obravnava vprašanja glede upravljanja in delovanja lokalnih javnih
služb, |
·
predlaga občinskemu svetu prioritetni vrstni red investicij s področja
svojega delovanja, |
·
predlaga velikost funkcionalnega zemljišča k objektom, |
·
obravnava druga vprašanja s področja urbanizma, varstva okolja, urejanja
prostora in izgradnje komunalne infrastrukture. |
·
predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega
delovnega področja. |
Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja ima 7 članov: |
·
predlaga ukrepe in daje mnenja občinskemu svetu v zvezi s problematiko
pospeševanja in hitrejšega razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti
na kmetijah v občini, |
·
daje
predloge občinskemu svetu za subvencioniranje razvoja kmetijstva in
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini, |
·
daje
mnenje občinskemu svetu o aktih s tega področja, |
·
predlaga ukrepe na više in strmo ležečih območjih za ohranjanje
poseljenosti, odpravo zaraščenosti in razvoj razpršenih kmetij, |
·
obravnava druga vprašanja razvoja podeželja |
·
predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega
delovnega področja. |
Odbor za gospodarstvo in turizem ima 7 članov: |
·
predlaga občinskemu svetu ukrepe za hitrejši razvoj gospodarstva in
turizma, |
·
daje
mnenje občinskemu svetu o aktih s tega področja, |
·
daje
mnenja glede vprašanj s področja gospodarstva in turizma, |
·
sodeluje s subjekti gospodarstva in turizma in jih povezuje z drugimi
institucijami, ki skrbijo za razvoj gospodarstva in turizma, |
·
obravnava druga
vprašanja s področja gospodarstva in turizma, |
·
predlaga obseg
proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja. |
Statutarno
pravna komisija sveta ima 5 članov: |
·
-komisija obravnava
predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma
dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki
predpisov, |
·
-komisija oblikuje
svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov
aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine, |
·
-komisija lahko
predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in
poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine, |
·
-med dvema sejama
sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, statutarno
pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
61. člen |
Občasna
delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
62. člen |
Člane
odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
Predsednika
odbora imenuje svet izmed svojih članov. |
Prvo sejo
odbora skliče župan. |
Članstvo v
komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
63. člen |
Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
Seje
delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
Gradivo za
sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj
tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
Delovno telo
dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če
je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve - mnenja,
stališča in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih
članov. |
Glasovanje v
delovnem telesu je javno. |
Za delo
delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se
nanašajo na delo sveta. |
|
64. člen |
Na sejo
delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
V.
Akti sveta |
|
1.
Splošne določbe |
|
65. člen |
Svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
·
poslovnik o delu
sveta, |
·
proračun občine in
zaključni račun, |
·
planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
·
odloke, |
·
odredbe, |
·
pravilnike, |
·
navodila, |
·
sklepe. |
Svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
Vsebina
splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
66. člen |
Proračun
občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za
katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v
sprejem župan. |
Komisije in
odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. |
Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine
zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
67. člen |
Akte, ki jih
sprejema svet, podpisuje župan. |
Izvirnike
aktov sveta se žigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva
občinske uprave. |
|
2.
Postopek za sprejem odloka |
|
68. člen |
Svet obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede
zadev, ki jih obravnava. |
Predlogi aktov in druga gradiva, ki jih obravnava svet, se v celoti ali
v povzetku objavijo na spletni strani občine. |
Predlog
odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
Uvod obsega
razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka,
poglavitne rešitve in povzetek sodelovanja predlagatelja z javnostjo
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično
ali kartografsko gradivo. |
Če je
predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
69. člen |
Predlagatelj
določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga
odloka na sejah sveta. |
Župan lahko
sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni
predlagatelj. |
|
70. člen |
Predlog
odloka se pošlje članom sveta 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta,
na kateri bo obravnavan. |
Svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
71. člen |
V prvi
obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem
odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
Po končani
obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme
stališča in predloge o odloku. |
Če svet
meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
Po končani
prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O
predlogu umika odloči svet s sklepom. |
Če na
predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in
bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu
predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet, na predlog predlagatelja,
sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava
predloga odloka združita. |
|
72. člen |
Pred
začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. |
|
73. člen |
V drugi
obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu
predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu
predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. |
V drugi
obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in
dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
Župan lahko
predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na
amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
Amandma mora
biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri
dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri
lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
Če amandma
ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne
sme dati v razpravo in odločanje. |
|
Župan lahko
predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se
odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
74. člen |
Amandma,
člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina
članov sveta, ki glasujejo. |
O vsakem
amandmaju se glasuje posebej. |
|
75. člen |
Statut
občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
Proračun
občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
O predlogih
drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če
zakon ne določa drugače. |
|
76. člen |
Občinski
svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
V primeru,
da postopki niso zaključeni občinski svet v novi sestavi na predlog
župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov
bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne
bo obravnaval. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne
obravnava. |
|
3.
Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
77. člen |
Kadar to
zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne
razlage določb splošnih aktov občine. |
Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega
postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
Če svet ne
sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga
odloka. |
Pri hitrem
postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem
postopku sprejemanja odloka. |
Pri hitrem
postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti
seji. |
Pri hitrem
postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na
sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
4.
Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
78. člen |
Svet lahko
na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil
obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema
na enak način, če gre: |
·
za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve, |
·
prenehanje
veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z
zakonom, |
·
uskladitve z
zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine, |
·
spremembe in
dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
·
prečiščena besedila
aktov. |
Odločitev iz
prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak
član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka
tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem
odloči svet takoj po vložitvi predlog |
V skrajšanem
postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s
predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na
amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
|
79. člen |
Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V uradnem
glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odloči svet. |
|
5.
Postopek za sprejem proračuna |
|
80. člen |
S proračunom
občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene
financiranja javne porabe občini. |
Proračun se
sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim
letom za državni proračun. |
|
81. člen |
Predlog
proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v 30 dneh po
predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih
volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po
izvolitvi sveta. |
Župan pošlje
vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih
določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na
kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. |
V okviru
predstavitve predstavi svetu župan ali pooblaščeni delavec občinske
uprave: |
·
temeljna izhodišča in
predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
·
načrtovane politike
občine, |
·
oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja, |
·
okvirni predlog
obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna
in kadrovski načrt, |
·
načrt razvojnih
programov |
·
načrt nabav. |
Po
predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
Če svet
meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča
in predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži svetu
popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
Če svet po
ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga
skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
82. člen |
Predlog
proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 30 dni. |
V času javne
razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da
sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh
občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih
občine. |
|
Občina
objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu
občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen
način. |
|
83. člen |
V času javne
razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih
delov občine ter zainteresirana javnost. |
Pripombe in
predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
Predsedniki
delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in
predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog
proračuna občine. |
|
84. člen |
Najkasneje v
15 dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan
dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se
bosta obravnavala. |
Na dopolnjen
predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo
amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji
se vložijo pri županu. |
Vsak
predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
|
85. člen |
Pred
začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu
občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma
pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna
obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva
predloga proračuna. |
V
nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnovesja. |
Predsedujoči
oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in pozove župana, da
se izjavi oziroma se župan izjavi o tem ali bo vložil amandma na
katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi,
da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben
za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
Glasovanje
se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o
amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o amandmaju, ki ga
je vložil predlagatelj. |
|
86. člen |
Ko je
končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede
prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine,
v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
Če je
proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
Če proračun
ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba
prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog
za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine
sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen
predlog uskladitve. |
Ko je
predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave |
Svet glasuje
najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o
proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
Če predlog
uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
Če proračun
ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog
proračuna. |
Nov predlog
proračuna občine svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
87. člen |
Če proračun
ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan
sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na
predlog župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju
sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek
za sprejem odloka |
|
88. člen |
Župan lahko
med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
Predlog
rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o
njem ni javne razprave. |
Rebalans
proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo
obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
|
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
89. člen |
Prostorske
akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen
postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove
vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. |
Če je k
odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta
določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi
se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. |
Postopek
sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v
katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
7.
Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
90. člen |
Vsak, ki ima
pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb
občinskih splošnih aktov. |
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za
obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko
zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega
akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva
utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v
postopek. |
Svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
Sprejeta
obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem glasilu. |
|
7.
Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
91. člen |
Če je
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega
besedila. |
Uradno
prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka določi občinski svet po
skrajšanem postopku za sprejem odloka. |
|
92. člen |
Po sprejetju
sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo
najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna
komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno
prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti
spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
Uradno
prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in
dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi svet. |
Uradno
prečiščeno besedilo določi svet po skrajšanem postopku za sprejem
odloka. O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave.
|
Uradno
prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu. |
|
VI.
Volitve in imenovanja |
|
93. člen |
Volitve in
imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se
opravijo po določbah tega poslovnika. |
Kandidat je
izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je
zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
94. člen |
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva
črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od
kandidatov. |
Če se javno
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko
glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata,
za katerega glasuje. |
Če svet
odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega
se želi glasovati. |
Če se
glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
Če se tajno
glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za
največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
95. člen |
Kandidat je
izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so
glasovali. Pri tajnem glasovanje se za navzoče štejejo člani sveta, ki
so prevzeli glasovnice. |
|
96. člen |
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
Pri ponovnem
glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število
glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o
kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
Če kandidat
ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben
kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno zadostno število
kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in
postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
1.
Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
97. člen |
Člane
delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane,
ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega
telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega telesa. |
Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
Če tudi na
način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov
delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar
samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2.
Imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana |
|
98. člen |
Če župan, ki
mu je predčasno prenehal mandat, ne določi, kateri od dveh podžupanov bo
začasno opravljal funkcijo župana, ali če je razrešen, imenuje svet
izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do izvolitve
novega župana. |
O tem, ali
se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanje, odloči
svet pred glasovanjem o imenovanju. |
Kandidat je
imenovan, če je zanj glasovala večina navzočih članov sveta. |
|
3.
Postopek za razrešitev |
|
99. člen |
Oseba, ki jo
voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta
poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za
izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj ¼ članov sveta. Če
predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
Predlog za
razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za
razrešite. |
|
100. člen |
Predlog za
razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po
določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju
v dopolnitev. |
Predlog za
razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni
pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev
nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve. |
Župan uvrsti
predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati
rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
101. člen |
Po končani
obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z
večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero
je vložen predlog za razrešitev. |
O razrešitvi
ser izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
4.
Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
102. člen |
Občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
Županu in
članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali člana
sveta ureja statut. |
Pravico
odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in
člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
Izjava o
odstopu, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, mora biti dana
v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s
predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu
novega kandidata. |
Občinski
svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
članstva ali imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
Sklep o
razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
|
VII.
Razmerja med županom in občinskim svetom |
|
103. člen |
Župan
predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in
svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet
obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za
vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
|
104. člen |
Župan skrbi
za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta župan ali po
njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave poročajo o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če sklepa
sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo
možno izvršiti. |
|
Župan skrbi
za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan skrbi
za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
VIII.
Javnost dela |
|
105. člen |
Delo sveta
in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela
se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan in
direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja
o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave. |
Svet lahko
sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
Občina
izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila
o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov
občine. Javnost dela se zagotavlja tudi preko uradnega spletnega naslova
www.vojnik.si ter preko drugih spletnih strani npr.
mojaobcina.si/vojnik. |
|
106. člen |
Župan skrbi
za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občin ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
Javnosti
niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
Za ravnanje
z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki
urejajo to področje. |
|
IX.
Delo sveta v izrednem stanju |
|
107. člen |
V izrednem
stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so
dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih
določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja
se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve
predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov
splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede
javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se
sestane. |
|
X.
Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika |
|
108. člen |
Za sprejem
sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
|
109. člen |
Če pride do
dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da
poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji,
pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje seje. |
Kadar svet
ne zaseda razlaga poslovnik statutarno pravna komisija. |
Vsak član
sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno
pravna komisija, odloči svet. |
|
XI.
Končna določba |
|
110. člen |
Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati: Poslovnik Občinskega sveta
občine Vojnik, objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 25/2013
in Sprememba Poslovnika Občinskega sveta Občine Vojnik, objavljena v
Uradnem glasilu slovenskih občin št. 50/2014. |
|
111. člen |
Ta poslovnik
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
|
Občina Vojnik |
|
Branko Petre, župan |
|