Na podlagi četrte alineje drugega odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- ZLS-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10); določil Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06-ZFO-1, 101/07- odločba US, 57/08, 36/11);  drugega odstavka 5. člena ter 28. in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11); ob upoštevanju določb Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2011 in 2012 (Uradni list RS, št. 96/10, 4/11) in  v skladu z 17. členom Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin št. 21/2011) je Občinski svet Občine Mirna na  7. redni seji, dne 11.10.2011 sprejel

ODLOK

O PRORAČUNU OBČINE MIRNA ZA OBDOBJE OD 1. JULIJA DO 31 .DECEMBRA LETA 2011

1. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina)

S tem odlokom se za Občino Mirna za obdobje od 1. julija do 31. decembra leta 2011 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA  POSEBNEGA DELA PRORAČUNA

2. člen

(obseg in struktura proračuna)

Splošni del proračuna Občine Mirna na ravni podskupin kontov, za obdobje od 1. julija do 31. decembra leta 2011 se določa v naslednjih  zneskih:

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Posamezni podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s predpisanim enotnim kontnim načrtom.

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Mirna.

3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA

3. člen

(izvrševanje proračuna)

Proračun se izvršuje na ravni proračunske vrstice - konta.

4. člen

(namenski prihodki)

Poleg prihodkov, določenih v prvem odstavku 43. člena ZJF so namenski prihodki tudi:

1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01 in 110/02 – ZGO-1).

2. drugi prihodki, ki jih s sklepom določi občinski svet, in sicer: vplačani prispevki za priključitev na javni vodovod in vplačani zneski komunalnega prispevka od investitorjev, ki se priključujejo na določeno omrežje,

3. okoljske dajatve, ki so na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, ki so infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne gospodarske javne službe varstva okolja in se lahko porabijo le za:

• gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov,

• zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

4. Prihodki od najemnine za javno komunalno infrastrukturo, ki se v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS št. 63/09) lahko uporabljajo za investicije in investicijska vzdrževalna dela na tisti javni infrastrukturi, za katero so zaračunani.

Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg finančnega načrta proračunskega uporabnika in proračun.

Če so namenski prejemki vplačani v proračun v nižjem obsegu, kot je izkazan v proračunu, lahko proračunski uporabnik prevzema in plačuje obveznosti le v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih sredstev.

Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto. Za obseg prenesenih namenskih sredstev se poveča obseg izdatkov finančnega načrta proračunskega uporabnika na postavkah- podkontih na katere se nanašajo in proračun.

5. člen

(prevzemanje obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)

Neposredni uporabnik (v nadaljevanju: uporabnik) lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, če je razpisal javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov in če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto. V razpisnih pogojih javnega naročila se morajo opredeliti pogoji za sklenitev pogodbe.

Neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere.

Neposredni uporabnik lahko v obdobju od 1. julija do 21. decembra leta 2011 za namen plačila obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v letu 2012, prevzame obveznosti (sklene pogodbe) v višini 80% obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma, načrtovanih v proračunu za obdobje od 1. julija do 31. decembra leta 2011.

Omejitve iz prejšnjih odstavkov ne veljajo za prevzemanje obveznosti za:

- pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;

- pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog;

- pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev EU in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.

O prevzemanju obveznosti po pogodbah o zakupu ali najemu, pri katerih lastninska pravica preide oz. lahko preide iz najemodajalca na najemnika, odloča občinski svet. Neposredni uporabniki občinskega proračuna mora pred prevzemom navedenih obveznosti pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance.

Najemne oz. zakupne pogodbe, razen pogodb iz prejšnjega odstavka, so lahko sklenjene za določen čas, ki ne sme biti daljši od enega leta, ali za nedoločen čas z odpovednim rokom, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev. 

Prevzete obveznosti na podlagi prejšnjih odstavkov tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in v primeru investicijskih odhodkov in investicijskih transferov tudi v načrtu razvojnih programov.

6. člen

(namenskost proračunskih sredstev)

Uporabniki so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu občinskega proračuna in se uporablja kot sestavni del tega odloka.

Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva za posamezne namene.

Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za izplačilo.

7. člen

(plačevanje obveznosti proračuna)

Sredstva proračuna se uporabijo za plačevanje že opravljenih storitev in dobav v rokih, določenih v veljavnem zakonu o izvrševanju proračuna RS.

Vse denarne obveznosti v pogodbah, ki jih neposredni uporabniki, javni zavodi in javno podjetje, katerih ustanovitelj je občina, sklenejo za obdobje enega leta morajo biti izraženi v nominalnem znesku, brez valorizacijske klavzule. Denarne obveznosti v večletnih pogodbah se lahko valorizirajo v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance.

8. člen

(osnova za prerazporejanje pravic porabe)

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja na ravni proračunske vrstice - konta.

9. člen

(prerazporejanje pravic porabe, o katerih odloča župan)

Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno in brez omejitev prerazporeja pravice porabe med proračunskimi postavkami v okviru istega podprograma in izjemoma zaradi pričetka delovanja občine zaradi nemotenega financiranja programov tudi med podprogrami v okviru glavnega programa.

O prerazporeditvah pravic porabe in o prenosu sredstev med posameznimi proračunskimi postavkami v okviru istega podprograma ter med posameznimi podprogrami znotraj glavnega programa odloča župan s pisnim sklepom tako, da proračun ostaja uravnotežen.

Prerazporeditev iz plačnih kontov na druge podskupine kontov ni možna.

Župan z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za obdobje od 1. julija od 31. decembra leta 2011 in njegovi realizaciji.

10. člen

(prerazporejanje pravic porabe, o katerih odloča občinski svet)

Občinski svet lahko na predlog župana odloča o prerazporeditvah pravic porabe med glavnimi programi in med področji proračunske porabe.

11. člen

(odpiranje novih kontov in zagotavljanje pravic porabe na njih)

Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto, če je to potrebno zaradi pravilne knjigovodske evidence. Nov konto se lahko odpre le v okviru obstoječe proračunske postavke in v okviru načrtovanih sredstev na proračunski postavki. O tem odloča župan s pisnim sklepom tako, da ostane proračun uravnotežen.  Šestmestne konte določa računovodska služba glede na vsebino poslovnega dogodka in predpisanega kontnega načrta.

12. člen

(spreminjanje načrta razvojnih programov)

Neposredni uporabnik lahko samostojno spreminja vrednost projektov ali programov iz načrta razvojnih programov največ do 20% vrednosti projekta oziroma programa. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet.

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.

13. člen

(proračunski sklad in proračunska rezerva)

Proračunski sklad je podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF.

Proračunska rezerva se za obdobje od 1. julija od 31. decembra leta 2011 določi v višini 900,00 EUR.

Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 500,00 EUR župan in o tem obvesti občinski svet.

14. člen

(splošna proračunska rezervacija)

Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih v proračunu ni bilo mogoče načrtovati.

O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan s pisnim sklepom na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave.

Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt uporabnika.

15. člen

(pravice porabe za realizacijo letnih programov)

Pravice porabe za realizacijo letnih programov in predpisov, v katerih je opredeljen obseg sredstev za financiranje posameznih izdatkov proračuna, se zagotavljajo v znesku, določenem s proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden z letnim programom ali posebnim predpisom.

16. člen

(odgovornost za izvrševanje proračuna)

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, njegova dolžnost pa je o izvrševanju proračuna obveščati občinski svet v skladu z ZJF.

17. člen

(odločitev o začasni uporabi likvidnostnih presežkov proračuna)

O začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna odloča župan na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave.

18. člen

(uporaba Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2011 in 2012)

Za vse, kar ni posebej urejeno z Odlokom o proračunu Občine Mirna za obdobje od 1. julija od 31. decembra leta 2011, se neposredno uporabljajo določbe veljavnega zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije.

4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN  FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE

19. člen

(pooblastilo županu za odpis dolgov)

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 420 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.

O odpisih dolga župan z zaključnim računom obvesti občinski svet.

5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA   SEKTORJA

20. člen

(zadolževanje)

Skladno z določbami zakona, ki ureja financiranje občin, se Občina Mirna v obdobju od 1. julija od 31. decembra leta 2011 ne more zadolževati.

21. člen

(poroštva)

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanovitelj je Občina Mirna, se lahko  zadolžujejo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine, kot je določen v 10. b členu ZFO-1. O dajanju soglasij odloča Občinski svet.

6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

22. člen

(začasno financiranje v letu 2012)

V obdobju začasnega financiranja Občine Mirna v letu 2012, v kolikor bo potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

23. člen

(objava in uveljavitev odloka)

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.

Prilogi iz 2. člena tega odloka se objavita na spletni strani Občine Mirna: http://www.mirna.si.

številka: 410-184/2011-4

Mirna,   11.10.2011

Občina Mirna

Župan Dušan Skerbiš