Ustava RS v 78. členu (primerno stanovanje) določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani pridobijo primerno stanovanje.

Stanovanjski zakon /SZ-1/ ureja vrste stanovanjskih stavb, pogoje za vzdrževanje stanovanjskih stavb, pogoje za načrtovanje stanovanj, lastninskopravna razmerja in upravljanje v večstanovanjskih stavbah, stanovanjska najemna razmerja, gradnjo in prodajo novih stanovanj, pomoč pri pridobitvi in pri uporabi stanovanja, pristojnosti in naloge države na stanovanjskem področju, pristojnosti in naloge občin na stanovanjskem področju, pristojnosti organov in organizacij, ki delujejo na stanovanjskem področju, registre ter inšpekcijsko nadzorstvo nad uresničevanjem SZ-1. (1. člen)

V skladu z določilom drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje socialnega sklada stanovanj.

 

Uredba Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v skupnosti  (Uradni list L 257, 19/10/1968) določa, da delavec, ki je državljan države članice in ki je zaposlen v drugi državi članici, uživa vse pravice in ugodnosti, ki jih imajo domači delavci glede stanovanja, vključno z lastništvom stanovanja, ki ga potrebuje. Z enako pravico kot domači delavci se lahko vpiše na seznam prosilcev stanovanj v regiji, v kateri je zaposlen, kadar tak seznam obstaja; uživa vse ugodnosti in prednosti, ki iz tega sledijo. Če so njegovi družinski člani ostali v državi, iz katere je prišel, se šteje, kot da bivajo v isti regiji kot on v primerih, v katerih imajo določeni delavci na temelju tega določene koristi. (9. člen)

 

Uredba določa pravico zakoncu delavca in njunim potomcem, ki so stari manj kot 21 let ali so vzdrževani družinski člani ter vzdrževanim prednikom delavca in njegovega zakonca, ne glede na državljanstvo, da se pridružijo državljanu države članice, ki je zaposlen v drugi državi članici. Za ta namen mora imeti delavec za svojo družino na razpolago stanovanje, ki se šteje kot primerno za domače delavce v regiji, v kateri je zaposlen. Navedena določba pa ne sme povzročiti diskriminacije med domačimi delavci in delavci v drugih državah članicah.

Lastnik, ki želi opravljati dejavnost mora pridobiti soglasje etažnih lastnikov, katerih solastniški delež predstavlja več kot polovico etažne lastnine v večstanovanjski stavbi v nasprotnem primeru lahko navedeni organ zavrne izdajo dovoljenja. Ravno tako jo zavrne, če gre za dejavnost, ki bi motila stanovalce pri mirni rabi stanovanja in povzročala prekomerno obremenitev skupnih delov večstanovanjske stavbe oziroma okolja. Zoper odločbo s katero organ zavrne izdajo dovoljenja je možna pritožba na ministrstvo, pristojno za stanovanjske zadeve.(14. člen SZ-1)

O upravičenosti do uvrstitve na prednostno listo in hkrati o uvrstitvi med upravičence, ki jim bodo zagotovljena stanovanja po posameznem javnem razpisu ter o neuvrstitev med tiste, ki jim bodo zagotovljena stanovanja, se odloči v upravnem postopku v roku 6 mesecev po zaključku javnega razpisa. (87. člen)

V primeru okoliščin, ki kažejo na dolgotrajno nezmožnost plačevanja najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, lahko občina preseli najemnika tudi v drugo primerno neprofitno stanovanje glede na spremenjene okoliščine ali v drugo neprofitno stanovanje, ki je lahko po površini tudi manjše od primernega stanovanja, ali pa v stanovanjsko stavbo, namenjeno začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb. (104. člen)