Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 Skl.US: U-I-43/13-8) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na 6. izredni seji, dne 4. 6. 2014, sprejel

 

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU

OBČINE BENEDIKT

 

I.       Splošne določbe

 

1.    člen

(predmet odloka)

(1) Občina Benedikt s tem odlokom, v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/2004; v nadaljevanju SPRS) in Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/2004; v nadaljevanju PRS), sprejme temeljni prostorski akt Občine Benedikt, to je Občinski prostorski načrt Občine Benedikt (v nadaljevanju: prostorski načrt ali OPN Benedikt), ki določa strateške usmeritve prostorskega razvoja občine, namensko rabo prostora ter prostorske izvedbene pogoje za poseganje v prostor.

 

2.    člen

(vsebina odloka)

(1) Prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2) Strateški del prostorskega načrta določa:

1.   izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine;

2.   zasnovo prostorskega razvoja občine;

3.   zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;

4.   zasnovo poselitve, z območji naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje;

5.   usmeritve za prostorski razvoj občine.

 

(3) Izvedbeni del prostorskega načrta določa:

1.   enote urejanja prostora;

2.   območja namenske rabe prostora;

3.   prostorske izvedbene pogoje po posameznih enotah urejanja prostora;

4.   območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN).

(4) OPN Benedikt ima priloge določene z veljavnimi predpisi.

(5) OPN Benedikt, ki se sprejme s tem odlokom, je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela ter je izdelan v analogni in digitalni obliki.

(6) Strateški del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze:

1.   Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:30 000),

2.   Zasnova omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:30 000),

3.   Prikaz okvirnih območij naselij in območij razpršene poselitve ter  usmeritve za razvoj poselitve in delno prenovo (M 1:30 000),

4.   Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:30 000),

5.   Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:30 000).

(7) Izvedbeni del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze:

1.   Pregledna karta Občine Benedikt z razdelitvijo na liste (M 1: 50 000),

2.   Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50 000),

3.   Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5 000) ter

4.   Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5 000).

 

II.     Strateški del prostorskega načrta

 

1       Izhodišča in cilji prostorskega razvoja Občine Benedikt

 

3.    člen

(splošna izhodišča)

(1) Strateški del OPN Benedikt izhaja iz gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja Občine Benedikt in njenega širšega območja.

(2) Strateški del OPN Benedikt upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz izhodišč SPRS in določb PRS ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil.

(3) Pri načrtovanju usmeritev prostorskega razvoja Občine Benedikt so bila posebej upoštevana izhodišča SPRS, ki naselje Benedikt opredeljujejo kot lokalno središče s funkcijo občinskega središča ter Slovenske Gorice kot območje z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo. Občina bo razvijala turistične dejavnosti vezane na izrabo termalne vode, pri čemer bo območja namenjena omenjenim dejavnostim razvijala kot privlačna, kvalitetno urejena in zdrava območja sprostitve z upoštevanjem potencialov za izrabo termalne vode, prostorskih možnosti za razvoj zdravilišč in okoljskih omejitev. V Občini Benedikt so tudi območja kulturne dediščine in območja narave, ki jih občina želi vključevati v prostorski razvoj kot potencialna območja za dopolnjevanje turistične in rekreacijske ponudbe v sami občini in tudi v širši regiji.

(4) Strateški del OPN Benedikt upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega pomena, ki prostorsko vključujejo Občino Benedikt, kot so Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2006 - 2013, Regionalni razvojni program za Podravsko regijo 2007 – 2013 in Območni razvojni program za območje Zgornjega Podravja 2007 – 2013.

(5) Strateški del OPN Benedikt upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni.

(6) Prav tako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja, ki so prikazani v Prikazu stanja prostora za Občino Benedikt.

 

4.    člen

(prostorska izhodišča)

(1) Občina Benedikt se nahaja v osrednjem delu Slovenskih goric, katerih poglavitna značilnost so nizka slemena in griči z vmesnimi dolinami potokov. Ravnega sveta je v občini malo.

(2) Občina Benedikt se s površino 24,1 km2 in 2.430 prebivalci (januar 2013) uvršča med manjše slovenske občine.

(3) Dejanska raba tal na območju občine je zelo raznolika in razdrobljena. Kmetijske površine zavzemajo okoli 2/3 ozemlja občine. Gozd je precej izkrčen in prekriva približno 30 % občine. Večinoma se pojavlja na osojnih legah pobočij, ponekod pa je zastopan tudi na prisojnih legah, predvsem na višjih delih grebenov z večjimi strminami in plazovitimi območji, ter ponekod v dolinah na mokrotnih tleh.

(4) V občini je trinajst naselij: Benedikt, Drvanja, Ihova, Ločki Vrh, Negovski Vrh, Obrat, Spodnja Bačkova, Spodnja Ročica, Stara Gora, Sv. Trije Kralji v Slov. goricah, Štajngrova, Trotkova in Trstenik. Naselje Benedikt je lokalno središče, ki opravlja funkcijo občinskega središča.

(5) Prebivalstvo v občini narašča. Občina ima najnižji indeks staranja med slovenskimi občinami, kar pomeni, da spada po prebivalstvu med relativno mlade občine. Izobrazbena struktura prebivalstva in delež delovno aktivnega prebivalstva zaostajata za povprečjem Republike Slovenije. Delež kmečkega prebivalstva je večji od povprečja v Sloveniji, delež brezposelnih oseb pa je manjši.

(6) V občini primanjkuje delovnih mest. Zaradi tega dejstva in zaradi izvajanja posameznih dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno preskrbo in funkcije na območju občine, se celotno območje občine gravitacijsko navezuje na medobčinsko središče Lenart, na središče regionalnega pomena - Gornjo Radgono in na nacionalno središče mednarodnega pomena - Maribor.

 

5.    člen

(prednosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini)

(1) Kot razvojna izhodišča v sistemu poselitve Občina Benedikt upošteva naslednje prednosti dosedanjega prostorskega razvoja:

1.   dobra strukturiranost obstoječih dejavnosti, ki zadovoljujejo potrebe širšega območja, v primarnih dejavnostih in terciarnih dejavnosti, deloma tudi v sekundarnih (zaposlitvenih) dejavnostih;

2.   vzpostavljen poselitveni vzorec s pretežnim vzorcem avtohtone razpršene poselitve v gričevnatem delu občine in strnjenim poselitvenim vzorcem v občinskem središču;

3.   prostorske možnosti za notranji razvoj strnjenih območij naselij in možnosti za širitev naselij;

4.   prostorske možnosti za širitev obstoječih dejavnosti in prostorske možnosti za umestitev novih dejavnosti;

5.   izjemna območja kulturne dediščine.

(2) Kot razvojna izhodišča v sistemu gospodarske javne infrastrukture Občina Benedikt upošteva naslednje prednosti dosedanjega prostorskega razvoja:

1.   občina ima dobro razvojno izhodišče zaradi bližine in dobre cestne prometne navezanosti na nekdanje občinsko središče Lenart in na nacionalno središče mednarodnega pomena – Maribor;

2.   dobra navezanost naselij na občinsko središče;

3.   zagotovljenost dostopa do energetskih in telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine;

4.   zagotovljenost preskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadki na celotnem območju občine;

5.   delno zgrajen sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(3) Kot razvojna izhodišča v sistemu krajine Občina Benedikt upošteva naslednje prednosti dosedanjega prostorskega razvoja:

1.   velike površine kmetijskih zemljišč primerne za kmetijsko dejavnost;

2.   širše območje Term Benedikt kot območje za razvoj turističnih dejavnosti in območje vrelcev kot potencialno območje za razvoj turističnih dejavnosti;

3.   območje Slovenskih goric kot potencialno območje za razvoj turističnih gospodarskih dejavnosti, predvsem sonaravnega turizma in možnost razvoja turizma na kmetijah;

4.   bogata območja kulturne dediščine.

 

6.    člen

(slabosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini)

(1) Kot razvojna izhodišča v sistemu poselitve Občina Benedikt upošteva naslednje slabosti dosedanjega prostorskega razvoja:

1.   odvisnost prostorskega razvoja občine, razen v primarnih in delno sekundarnih proizvodnih dejavnostih, od bližnjega medobčinskega središča Lenart in drugih večjih zaposlitvenih centrov;

2.   prostorske omejitve za širitev občinskega središča in nekaterih drugih naselij zaradi varovanja najboljših kmetijskih zemljišč;

3.   velika razpršenost poselitve in prostorske omejitve za širitev zaradi naravnih značilnosti (relief);

4.   pritisk pozidave v nekaterih naseljih, katere posledica je (skorajšnje) zraščanje naselij;

5.   stihijska širitev naselij, katere posledica je slaba izraba prostora in ponekod neprimerna razmestitev dejavnosti v naseljih;

6.   demografska ogroženost nekaterih bolj oddaljenih naselij gričevnatega dela občine.

(2) Kot razvojna izhodišča v sistemu gospodarske javne infrastrukture Občina Benedikt upošteva naslednje slabosti dosedanjega prostorskega razvoja:

1.   slaba opremljenost naselij z okoljsko infrastrukturo in zaostajanje izgradnje le-te – zajemanje in čiščenje odpadnih vod;

2.   prometna obremenjenost regionalne ceste, ki zmanjšuje kvaliteto bivalnega okolja ob njej;

3.   visoki stroški opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo;

4.   odvisnost prostorskega razvoja občine, razen v primarnih in delno sekundarnih proizvodnih dejavnostih, od bližnjega regionalnega središča in drugih večjih zaposlitvenih centrov.

(3) Kot razvojna izhodišča v sistemu krajine Občina Benedikt upošteva naslednje slabosti dosedanjega prostorskega razvoja:

1.   obremenjenost poselitvene dejavnosti z intenzivno kmetijsko, kar ima za posledico povečan negativni vpliv na okolje in s tem zmanjšano kvaliteto bivalnega okolja (emisije kmetijske dejavnosti v naseljih in v odprtem prostoru);

2.   obremenjenost naravnih virov (tla, vodotoki, podtalnica) z intenzivno kmetijsko dejavnostjo (emisije kmetijske dejavnosti v naseljih in v odprtem prostoru);

3.   spreminjanje videza kulturne krajine na nekaterih območjih zaradi zaraščanja kmetijskih površin.

 

7.    člen

(razvojne potrebe)

(1) Razvojne potrebe Občine Benedikt so:

1.   opredelitev novih stavbnih zemljišč namenjenih stanovanjski gradnji,

2.   opredelitev novih stavbnih zemljišč namenjenih gradnji apartmajskih objektov za potrebe turizma,

3.   zagotavljanje dejavnosti potrebnih za opravljanje funkcij občinskega središča v naselju Benedikt,

4.   omogočanje razvoja centralnih in proizvodnih dejavnosti v naselju Benedikt,

5.   ohranjanje razpršene poselitve na celotnem območju občine, z možnostjo širitve, v kolikor gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja,

6.   omogočanje razvoja kmetijskih gospodarstev z dopolnilnimi dejavnostmi,

7.   izboljšanje kakovosti bivalnega okolja za prebivalce z dograditvijo in širitvijo infrastrukturnih omrežij v občini,

8.   razvoj sonaravnega kmetijstva z namenom oskrbe lokalnega prebivalstva s hrano in ohranjanje kulturne krajine.

 

8.    člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1) Občina Benedikt je povezana:

1.   s sosednjimi občinami na področju infrastrukturnih omrežij: prometna navezanost, oskrba s pitno vodo, preskrba z električno energijo, telekomunikacijske povezave;

2.   z občinami v Podravju na področju ravnanja z odpadki (regijski center za ravnanje z odpadki) in oskrbo z vodo (regijsko vodovodno omrežje);

3.   s sosednjimi občinami pri promociji in vzpostavitvi projektov turizma;

4.   z občinama Lenart in Gornja Radgona ter Mestno občino Maribor pri dopolnjevanju z dejavnostmi, ki jih občina nima ali ne zadovoljujejo njenih potreb – sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti.

 

9.    člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

(1) Ob upoštevanju navedenih izhodišč so splošni cilji prostorskega razvoja Občine Benedikt enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v naslednje vsebinske skupine:

1.   skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj;

2.   skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z optimalno zasnovo poselitve;

3.   optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru;

4.   prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti občinskega središča in oskrbnega središča;

5.   dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij;

6.   preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora;

7.   prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje;

8.   ohranjanje in varovanje okolja ter kulturne dediščine z možnostjo vključevanja teh dobrin v gospodarski razvoj občine;

9.   doseganje razvojnih ciljev s področja kmetijstva, turizma in prostočasnih dejavnosti ob hkratnem zagotavljanju varstva zavarovanih območij, naravnih vrednot ter celostnem ohranjanju biotske raznovrstnosti;

10. zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru je občina kot prednostne določila naslednje cilje prostorskega razvoja:

1.   zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev stanovanjskih dejavnosti v občinskem središču (širitev naselja Benedikt proti vzhodu) in v strnjenih delih naselij, kamor bo usmerjen razvoj poselitve v občini;

2.   zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev centralnih dejavnosti v občinskem središču;

3.   zagotovitev prostorskih pogojev za ureditev turističnih poti in kolesarskih stez;

4.   zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v občini;

5.   zagotovitev prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij v občini - rekonstrukcija in izgradnja vodovodnega omrežja, rekonstrukcija in izgradnja delov prometnega omrežja;

6.   zagotovitev prostorskih pogojev za varstvo okolja v občini - gradnja kanalizacijskega omrežja in sistema manjših individualnih enot čiščenja ali možnost čiščenja odpadnih vod z odvozom na centralno čistilno napravo;

7.   zagotovitev infrastrukturne dostopnosti potencialnih turističnih območij z gradnjo ustrezne infrastrukture na območjih, ki so primerna za sonaravni turizem ter rekreacijo, primerno zavarovanje in označevanje območij kulturne dediščine in drugih turističnih točk ter zagotovitev dostopa tudi posebnim družbenim skupinam (starejši, ljudje z omejenimi fizičnimi in avdiovizuelnimi zmožnostmi);

8.   zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev primarnih dejavnosti v občini - območja z objekti za kmetijsko proizvodnjo in objekti za dopolnilne dejavnosti na kmetijah - turistične kmetije;

9.   zagotavljanje kvalitetnega bivalnega okolja z vključevanjem kulturne dediščine v urejanje naselij;

10. zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami;

11. spodbujanje energetske sanacije (prednostno) javnih stavb ter varčne gradnje vseh novih stavb.

 

2       Zasnova prostorskega razvoja Občine Benedikt

 

10.  člen

(vsebina zasnove prostorskega razvoja občine)

(1) V zasnovi prostorskega razvoja Občine Benedikt se na osnovi prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora ter razvojnih teženj in možnosti določijo:

1.   prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti,

2.   omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij,

3.   temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji in

4.   druga za občino pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, površinske vode ter

5.   urbana središča, za katera je potrebna izdelava urbanističnega načrta.

(2) Zasnova prostorskega razvoja je prikazana na karti 1 v grafičnem delu strateškega dela OPN Benedikt.

 

11.  člen

(prednostna območja za razvoj)

(1) Občina je po prioriteti razvojnih ciljev, za katere mora zagotoviti prostorske pogoje, območje Občine Benedikt razdelila na prednostna območja za razvoj poselitve in na prednostna območja za razvoj ostalih dejavnosti.

 

12.  člen

(prednostna območja za razvoj poselitve)

(1) Prednostno območje, v katerega bo občina usmerjala razvoj poselitve, je območje občinskega središča. Druga poselitvena območja, v katera bo občina usmerjala poselitev, je območje naselij Trije Kralji, Štajngrova, Benedikt 2, Ihova, Sp. Bačkova 1 in Sp. Bačkova 2 ter območje Term Benedikt. Na ostalih območjih bo občina poselitev usmerjala v ohranjanje poselitve.

(2) Razvoj sekundarnih dejavnosti bo občina usmerjala v obstoječo gospodarsko cono v občinskem središču Benedikt.

(3) Širitev obstoječih kmetij in kmetijskih proizvodnih obratov (farme, rastlinjaki …) v naseljih je možna le, če so zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji.

(4) V prednostna območja za razvoj poselitve bo občina usmerjala tudi urejanje in širitev površin za šport in rekreacijo ter ostalih zelenih površin v vseh naseljih.

 

13.  člen

(prednostna območja za razvoj ostalih dejavnosti)

(1) Dejavnosti kmetijstva in gozdarstva se bodo prednostno razvijale na dosedanjih območjih namenjenih kmetovanju in gozdarstvu.

(2) Občina Benedikt opredeljuje kmetijstvo kot primarno dejavnost za ohranjanje kulturne krajine na celotnem območju občine.

(3) Občina Benedikt bo na območjih kvalitetne krajine in na drugih, za turizem primernih območjih (območje vrelcev), spodbujala razvoj turizma in povezavo turizma s primarno dejavnostjo kmetijstva. Kot posebno območje za razvoj turizma in rekreacije občina opredeljuje širše območje Term Benedikt, kamor bo umeščala tudi posebne dejavnosti vezane na turizem.

 

14.  člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1) Po SPRS je naselje Benedikt, kot osrednje in največje izmed trinajstih RPE naselij v občini, opredeljeno kot lokalno središče s funkcijo občinskega središča, ki zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje.

(2) Ostala naselja v občini, kot manjši strnjeni deli pozidave po SPRS, so naselja Štajngrova, Sveti Trije kralji v Slovenskih goricah, Ihova, Sp. Bačkova 1 in Sp. Bačkova 2, po namenski rabi prostora opredeljena kot podeželska naselja s kmetijami in bivanjem, v katerih bo občina zagotavljala le delne oskrbne funkcije za svoje prebivalstvo.

 

15.  člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1) Naselja v Občini Benedikt se prometno povezujejo med seboj in navezujejo na občinsko središče ter na pomembnejša središča izven občine s cestnim prometnim omrežjem.

(2) Najpomembnejša cestna prometna os navezave v občini je regionalna cesta R2-449/0315 Lenart – Gornja Radgona, ki se funkcionalno navezuje na lokalne ceste in javne poti ter poteka skozi občinsko središče Benedikt.

(3) Vsa naselja so preko državne ceste ali preko lokalnih cest dobro povezana z občinskim središčem in ostalimi pomembnejšimi središči izven občine.

 

16.  člen

(druga pomembna območja)

(1) V zasnovi prostorskega razvoja Občine Benedikt so upoštevana tudi druga pomembna območja, ki so:

1.   območja in objekti kulturne dediščine,

2.   območja naravnih kvalitet prostora (ekološko pomembno območje Radgonsko-Kapelske gorice in območje Natura 2000 – Osrednje Slovenske gorice (pSCI)).

 

17.  člen

(urbanistični načrt)

(1) Izdelan je urbanistični načrt za območje naselja Benedikt, ki daje izhodišča za urejanje in prostorski razvoj glavnega naselja v občini.

 

3       Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

 

18.  člen

(gospodarska javna infrastruktura)

(1) Občina Benedikt bo v skladu s potrebami še nadalje razvijala infrastrukturna omrežja lokalnega pomena. Na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo infrastrukturno opremo, bo občina le-to dopolnjevala.

(2) V zasnovi gospodarske javne infrastrukture so, ob upoštevanju usmeritev prostorskega razvoja Občine Benedikt, prikazana obstoječa in načrtovana omrežja in objekti. Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana na karti 2 v grafičnem delu strateškega dela OPN Benedikt.

 

19.  člen

(prometna infrastruktura)

(1) Cestno prometno omrežje v občini sestavljajo regionalna cesta R2-449/0315 Lenart – Gornja Radgona in kategorizirane občinske ceste (lokalne ceste in javne poti) ter nekategorizirane ceste oziroma ceste, ki v prostoru nimajo povezovalne funkcije. V cestno prometno omrežje je uvrščen tudi sistem javnih površin za mirujoči promet.

(2) Prioriteta občine na področju cestnega omrežja bo dobra prometna povezava celotnega območja občine z občinskim središčem Benedikt in sosednjimi občinami ter urejanje in posodabljanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja, kot so državne ceste skozi naselja, otežene prometne navezave in dostopi zaradi naravnih nesreč ali slabih prometnih povezav, priključki cest nižjih kategorij, tudi poljskih in gozdnih cest, in dostopi na zemljišča, ali pa je poslabšana prometna varnost na omrežju občinskih cest.

(3) Prednostno je potrebno urediti cesto R2-449/0315 od stac. 4.916 – 7.185 in 8.800 – 10.750.

(4) Kolesarske poti v občini potekajo po javnih cestah, ločenih kolesarskih poti ni. Občina Benedikt bo v povezavi s sosednjimi občinami spodbujala razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti – tako v območju razvoja turizma (kot oblika dodatne ekološko naravnane turistične ponudbe k predvideni turistično rekreacijski ponudbi), kakor tudi v ostalih območjih občine.

(5) Javni potniški promet poteka samo po regionalni cesti, kjer so ob cesti urejena tudi postajališča. Občina bo javni potniški promet usmerjala v zagotavljanje dnevne dostopnosti pomembnejših zaposlitvenih središč ter središč, v katerih občani zadovoljujejo funkcije, ki jih občina sama na svojem območju ne izvaja (šolanje na srednji in višji stopnji, zdravstvena oskrba, druge storitve in oskrba, ki jih za celotno območje izvaja medobčinsko središče Lenart in ostala središča.

 

20.  člen

(telekomunikacije)

(1) S telefonskim telekomunikacijskim omrežjem je pokrito celotno območje občine, ki ga je potrebno ob izkazanih potrebah dograjevati, obstoječe zmogljivosti pa obnavljati.

(2) Občina bo usmerjala razvoj telekomunikacijskega sistema v sodobne tehnično tehnološke in organizacijske tokove ter skrbela za kakovosten pristop do telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine.

 

21.  člen

(energetska infrastruktura)

(1) Distribucijsko omrežje na elektroenergetskem področju predstavlja obstoječe srednje napetostno omrežje (20 kV), transformatorske postaje 20/0,4 kV in pripadajoče nizkonapetostno omrežje. Srednje napetostno omrežje je z električno energijo napajano iz RTP 110/20 kV Radenci in iz RTP 110/20 kV Lenart. Srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe.

(2) Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja bo občina usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječih zmogljivosti, s ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine. Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj s pripadajočim omrežjem bo odvisna od povečanja obremenitev in od pojava slabih napetostnih razmer pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte.

(3) Na območju občine je predvidena izgradnja naslednjih elektroenergetskih vodov in naprav:

1.   20 kV kablovodi za: TP Drvanja 5, TP Ihova 3, TP Zagajski vrh 3, TP Terme Benedikt;

2.   transformatorske postaje 20/0,4 kV: TP Drvanja 5, TP Ihova 3, TP Zagajski vrh 3, TP Terme Benedikt.

(4) Občina bo energetsko bilanco usmerjala v povečanje obstoječega deleža obnovljivih virov energije (obdržati delež biomase in povečati uporabo sončne in geotermalne energije). Uporabo sončne energije kot dodatne električne energije za individualno uporabo bo usmerjala v individualno uporabo, v oskrbo servisnih objektov na športno rekreacijskih območjih ter v uporabo v intenzivni kmetijski proizvodnji (rastlinjaki), geotermalno energijo pa v zagotavljanje daljinskega ogrevanja v naselju Benedikt.

(5) Na območju občine ni objektov za prenos plina.

(6) Občina bo za naselje Benedikt preučila možnosti za vzpostavitev sistema daljinskega ogrevanja na nivoju celotnega naselja, oziroma vzpostavitev več manjših sistemov daljinskega ogrevanja, ki jih bo v kasnejših fazah mogoče povezati v skupen sistem. S tem namenom je treba na vseh območjih, ki se bodo načrtovala z OPPN, v sklopu njihove priprave načrtovati izvedbo lokalnih sistemov daljinskega ogrevanja. Če tega zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, je to potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku sprejemanja OPPN.

 

22.  člen

(oskrba z vodo)

(1) Na območju Občine Benedikt sta dva vodna izvira manjših kapacitet (v Benediktu in Treh Kraljih), ki pa ne omogočata organizirane in ustrezne oskrbe prebivalcev s pitno vodo. Zato se celotno območje občine oskrbuje z vodo iz sistema Mariborskega vodovoda. Spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne vode.

(2) Razvoj obstoječega omrežja za preskrbo s pitno vodo bo Občina Benedikt usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječega omrežja, s ciljem zagotavljanja zadostnih količin zdrave pitne vode za vsako gospodinjstvo.

(3) Vzpodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen je Občina Benedikt v letu 2012 investirala v izgradnjo in rekonstrukcijo magistralnega vodovoda Maribor – Benedikt, odcep Gornja Radgona.

 

23.  člen

(čiščenje in odvajanje odpadnih voda)

(1) Občina Benedikt bo kot prioritetni cilj na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda podpirala pospešeno dograjevanje omrežja za zbiranje in odvajanje odpadnih voda v območjih naselij (na območjih strnjenih površin), v skladu z izhodišči SPRS. Predvidena je prenova obstoječega kanalizacijskega omrežja in izgradnja novih kanalizacijskih omrežij.

(2) Čiščenje odpadnih voda iz že zgrajenega kanalizacijskega sistema bo občina izvajala na obstoječi čistilni napravi južno od naselja Benedikt.

(3) Občina Benedikt bo v območju pojava razpršene poselitve usmerjala ravnanje z odpadno vodo v zbiranje odpadne vode v individualnih sistemih za zajem odpadne vode in odvoz greznične blatenice na čistilno napravo ali manjše individualne sisteme čiščenja odpadne vode.

 

24.  člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Občina bo ravnanje z odpadki usmerjala v organizirano ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Zbirni center se nahaja v sklopu Centra za ravnanje z odpadki družbe Saubermacher Slovenija d.o.o. v Lenartu. Za odlaganje odpadkov uporabljajo različna odlagališča z dovoljenji po Sloveniji.

(2) V organizirano zbiranje in odvoz odpadkov je vključeno celotno območje občine.

 

4       Zasnova poselitve z določitvijo okvirnih območij naselij, vključno z okvirnimi območji razpršene poselitve in razpršene gradnje

 

25.  člen

(določitev okvirnih območij naselij)

(1) Kot okvirna območja naselij občina opredeljuje območja strnjene poselitve različnih namembnosti s pripadajočimi površinami v RPE naseljih Benedikt, Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah, Štajngrova, Ihova in Sp. Bačkova.

(2) Naselje Benedikt sestavlja centralno območje starejšega vaškega jedra, ki se je razširilo ob regionalni cesti Lenart – Gornja Radgona skozi naselje ter stanovanjske površine v zaledju vaškega jedra. V severnem delu naselja so ob glavni  prometnici umeščene storitvene in obrtne proizvodne dejavnosti. Dolgoročna širitev naselja je predvidena ob lokalni cesti v smeri proti novo nastajajočemu območju Term Benedikt. Naselje Benedikt 2 pa zajema območje strnjene obcestne poselitve podeželskega naselja (po namenski rabi) v Benedičkem Vrhu ob lokalni cesti Benedikt – Sp. Bačkova.

(3) Kot naselje Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah občina opredeljuje območje strnjene obcestne slemenske pozidave podeželskega naselja s kmetijami in bivanjem, ki se je razvilo na slemenu okrog cerkve Sv. Treh Kraljev (zajetih tudi nekaj stavb iz RPE Obrat).

(4) Kot naselje Štajngrova občina opredeljuje območje strnjene obcestne slemenske pozidave podeželskega naselja s kmetijami in bivanjem, ki se je razvilo od lokalni cesti Benedikt -  Štajngrova - Ihova (zajetih tudi nekaj hiš iz RPE naselij Benedikt in Trstenik).

(5) Kot naselje Sp. Bačkova 1 občina opredeljuje del slemenske strnjene pozidave ob lokalni cesti Benedikt – Sveta Ana (zajetih tudi nekaj stavb iz RPE naselja Drvanja), kamor je med obstoječe kmetije in stanovanjske stavbe možno usmerjati gostitev obcestne pozidave. Kot naselje Sp. Bačkova 2 občina opredeljuje del slemenske strnjene pozidave ob lokalni cesti Benedikt – Sp. Bačkova - Froleh, ki poteka ob meji z Občino Sveta Ana, kjer se nadaljuje strnjena obcestna poselitev in kamor je med obstoječe kmetije in stanovanjske stavbe možno usmerjati gostitev obcestne pozidave.

(6) Kot naselje Ihova občina opredeljuje del slemenske strnjene pozidave ob lokalni cesti Benedikt – Štajngrova – Ihova (zajetih nekaj stavb iz RPE naselja Trotkova), ki poteka ob meji z Občino Gornja Radgona, kjer se nadaljuje strnjena obcestna poselitev in kamor je med obstoječe kmetije in stanovanjske stavbe možno usmerjati gostitev obcestne pozidave.

 

(7) Okvirna območja naselij so prikazana na karti 3 strateškega dela občinskega prostorskega načrta.

 

26.  člen

(določitev območij novih naselij)

(1) V Občini Benedikt ni novih naselij, ki bi nastala s sanacijo razpršene gradnje.

 

27.  člen

(določitev okvirnih območij razpršene poselitve in razpršene gradnje)

(1) Za Občino Benedikt je značilen močan pojav poselitve nizke gostote, ki služi kmetijski dejavnosti s stanovanjskimi stavbami, gospodarskimi poslopji in dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju in je opredeljen kot avtohtona poselitev. Ta pojav večinoma izvira iz obdobja pred letom 1967, z objekti namenjenimi kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, razpršenimi po dolinskih dneh in pobočjih, ter slemenskimi pozidavami, v katerih se pojavljajo manjše slemenske kmetije, tudi z objekti za izvajanje dopolnilnih dejavnosti.

(2) Občina Benedikt opredeljuje preostale dele območja RPE naselij izven strnjenih naselij Benedikt, Benedikt 2, Ihova, Sp. Bačkova 1, Sp. Bačkova 2, Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah in Štajngrova, kot območje odprtega prostora izven naselij, v katerem se pojavlja razpršena poselitev, s tipičnim vzorcem poselitve, ki prispeva k prepoznavnosti in ohranjanju kulturne krajine.

(3) Območja naselij po RPE so opredeljena po veljavnih mejah v registru prostorskih enot.

(4) V Občini Benedikt ni območij s pojavi razpršene gradnje.

 

5       Usmeritve za prostorski razvoj občine

 

Usmeritve za razvoj poselitve

 

28.  člen

(usmeritve za razvoj poselitve)

(1) Poselitev se praviloma načrtuje izven območij, ki jih ogrožajo naravne nesreče, v kolikor tam ni možno izvesti ustreznih zaščitnih ukrepov ter izven območij pomembnejših delov ekološko pomembnih območij oz. posebnih varstvenih območij.

(2) Občina Benedikt bo usmerjala razvoj naselij tako, da bo omogočal:

1.   razvoj obstoječega morfološkega vzorca naselja,

2.   razvoj predvidenih dejavnosti v posameznih naseljih v skladu z vlogo in funkcijo naselja,

3.   upoštevanje naravnih in varstvenih omejitev,

4.   ohranjanje tipologije arhitektonsko urbanistične oblikovanosti naselij,

5.   izboljšanje kakovosti bivanja,

6.   izboljšanje pogojev za zdravje ljudi.

(3) Razvoj občinskega središča Benedikt bo občina prednostno usmerjala v razvoj urbanega naselja:

1.   z delno prenovo obstoječih objektov, z možnostjo spremembe namembnosti teh objektov,

2.   z notranjim razvojem in usmerjanjem pozidave na obstoječe nepozidane stavbne površine v naselju,

3.   s širitvijo stavbnih zemljišč za potrebe stanovanjske gradnje, saj v naselju ni večjih površin, ki bi jih lahko namenili za čisto stanovanjsko gradnjo,

4.   z dolgoročno širitvijo naselja Benedikt proti zahodu za potrebe dejavnosti turizma.

(4) Razvoj naselij Štajngrova, Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah, Benedikt 2, Ihova, Sp. Bačkova 1 in Sp. Bačkova 2 , ki so po namenski rabi prostora opredeljena kot podeželska naselja s kmetijami in bivanjem, po velikosti in opredelitvi dejavnosti pa kot vasi, bo občina usmerjala:

1.   v delno prenovo morebitnih opuščenih kmetij v naseljih z možnostjo spremembe namembnosti kmetij v objekte za stalno ali občasno bivanje,

2.   v notranji razvoj s pozidavo nepozidanih stavbnih zemljišč v obcestni pozidavi ter boljšim izkoriščanjem praznih in neprimerno izkoriščenih površin v območjih obstoječih naselij,

3.   v manjše širitve teh naselij kot širitve stavbnih zemljišč za potrebe razvoja obstoječih dejavnosti in umestitve novih sprejemljivih spremljajočih dejavnosti ter zaokrožitve stavbnih zemljišč ob vaškem robu ali umestitve dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

(5) V območjih razpršene poselitve izven območij naselij so dovoljene le širitve obstoječih dejavnosti avtohtonega značaja, turistične dejavnosti kot del dopolnilnih dejavnosti kmetij ter umestitev tistih objektov, katerih dejavnost je motečega značaja v večjih strnjenih naseljih – objekti industrijske kmetijske proizvodnje, prestavitev kmetij, zagotavljanje kvalitete bivanja in zadovoljevanje funkcij območja v območjih avtohtone poselitve.

(6) V Občini Benedikt ni načrtovanih celovitih prenov naselij.

 

29.  člen

(razvoj dejavnosti v naseljih)

(1) Občina Benedikt bo z usmerjanjem razvoja dejavnosti v naseljih težila k zadovoljevanju potreb občanov in približevanju dejavnosti stalnemu prebivališču.

(2) Občina Benedikt bo v vsa strnjena naselja občine usmerjala stanovanjsko gradnjo. Dejavnost kmetijstva s stanovanjsko gradnjo, gospodarskimi poslopji in dopolnilnimi dejavnostmi bo umeščala v tiste dele naselij, kjer je delež te dejavnosti v večini in v odprto krajino, kjer ta dejavnost pogojuje avtohtoni vzorec poselitve. Širitev kmetij v naseljih bo občina podpirala le v primerih, ko so za to zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji. V nasprotnem primeru pa bo potrebna premestitev kmetij na rob naselja ali v posebej določena območja, kjer bodo zagotovljene dolgoročne površine za širitev kmetij.

(3) Centralne dejavnosti bo občina usmerjala v občinsko središče Benedikt in naselje Sveti Trije kralji v Slovenskih goricah.

(4) Proizvodne dejavnosti v občini so umeščene v občinsko središče Benedikt. Nemoteče proizvodne dejavnosti kmetijske proizvodnje bo občina umeščala v tista podeželska naselja, kjer so zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji za to proizvodnjo.

(5) Športne aktivnosti bo občina usmerjala na območje namenjeno športnim aktivnostim v občinskem središču (športna dvorana in igrišče ob osnovni šoli) ter v ostala manjša območja športa in rekreacije v posameznih naseljih.

 

30.  člen

(sanacije razpršene gradnje)

(1) Na območju občine ni sanacije razpršene gradnje, ki se:

1.   vključi v naselje,

2.   opredeli kot novo naselje ali

3.   opredeli kot posebno zaključeno območje poselitve.

 

31.  člen

(usmeritve za ohranjanje območij razpršene poselitve)

(1) Na območjih razpršene poselitve bo občina usmerjala prostorski razvoj v ohranjanje in varovanje razpršene poselitve, kot pojava s katerim se ohranja poselitev območja, ki prispeva k ohranjanju videza kulturne krajine, načrtovanje novih posegov pa omogočala le v primeru, da se bodo z njimi ohranjale prepoznavne značilnosti prostora.

 

32.  člen

(urbanistično oblikovanje naselij)

(1) Razvoj naselij bo občina usmerjala v nadaljevanje dosedanje prostorske zasnove naselja. V območjih, kjer funkcija in dejavnosti preraščajo osnovno dejavnost naselja, pa v kvalitetno nadgradnjo te zasnove.

(2) Občina bo zasnovo posameznih naselij usmerjala v razvoj:

1.   urbanega strnjenega naselja Benedikt z razvito gručasto zasnovo, ki je opredeljena z obstoječim naselbinskim jedrom ob glavni prometnici skozi naselje in pozidavami, ki so se razvile ob krajevnih cestah;

2.   eno ali dvostranske obcestne pozidave v manjše gručasto naselje (v severnem delu naselja Štajngrova) z razvojem prometnega in ostalih omrežij, ki bodo omogočala tudi gradnjo za obstoječo pozidavo, in s tem površinsko zaokroževanje naselbinske zasnove,

3.   razvoj eno ali dvostranskega obcestnega slemenskega tipa pozidave z zapolnjevanjem vrzeli med obstoječimi stavbami in zaokroževanjem, brez možnosti gradnje za obstoječo pozidavo, razen ob krakastem razvoju naselja.

(3) Pri postavitvi in oblikovanju novih objektov, postavitvi prostorskih dominant in oblikovanju javnih površin v naseljih ter drugih arhitektonskih in urbanističnih elementih prostora bo občina izhajala značilnosti arhitekturne regije in krajine ali jih estetsko nadgrajevati.

(4) Pri večjih širitvah naselij bo občina uveljavljala enake razvojne usmeritve kot pri notranjem razvoju naselij.

(5) Manjše ali večje širitve naselij čez obstoječe zelene naselbinske robove in poseganja v zeleno strukturo naselij bo občina usmerjala v obnovo ali kakovostno nadomeščanje.

(6) Občina bo prostorski razvoj usmerjala v ohranjanje zelenih cenzur med naselji in v preprečevanje neutemeljenega zraščanja naselij.

(7) Posamezne faze širitve naselij morajo predstavljati oblikovno in funkcijsko zaključene celote, vključno z opremljenostjo z GJI.

(8) Naselje Benedikt, ki je po funkciji naselij občinsko središče, bo Občina Benedikt usmerjala v nadaljnjo krepitev teh funkcij z usmeritvami predvidenimi v urbanističnem načrtu.

 

33.  člen

(urbanistično oblikovanje naselja Benedikt)

(1) Urbanistični načrt naselje Benedikt ureja s strukturiranjem zatečenih in novih razvojnih območij. Ta so:

1.   zgodovinsko središče naselja na površinah severno od sotočja Drvanje in Trsteniškega potoka in križišča Mariborske, Radgonske in Slatinske ceste;

2.   jedra z dejavnostmi skupnega pomena za naselje Benedikt so: centralne dejavnosti: v območju zgodovinskega središča in na območjih ki se pretežno razvijajo na površinah vzdolž Radgonske ceste na sever in vzdolž Slatinske ceste in Čolnikovega trga ter urejene zelene površine: ob Kocbekovi poti, ob Drvanji in na zahodu - pokopališče;

3.   območja proizvodnih dejavnosti, ki na severu, v treh sklopih (gospodarske cone I, II in III) ob Radgonski cesti zaključujejo površine naselja;

4.   območja stanovanj so opredeljena v dveh obstoječih sklopih na SZ in JV ter dveh razvojnih območjih na jugu in vzhodu naselja;

5.   razvojne površine (dolgoročna širitev) za turizem so predvidene na zahodnem robu naselja med Slatinsko cesto in območjem arheološkega spomenika.

(2) Cestno omrežje se bo razvijalo in urejalo izhajajoč iz zatečene strukture, v kateri kot os dominira državna cesta Maribor - G. Radgona, v smeri S – J, in podrejeno, kot južna linija naselja, Slatinska cesta s Čolnikovim trgom ter načrtuje mrežo prečnih poveza, vzpostavlja ulični sistem z ustrezno oblikovanimi križišči, dostopi in upoštevanjem zunanjih površin s specifiko programov posameznega območja. Vzporedno z urejanjem prometnic za motorni promet se načrtuje tudi peš in kolesarske povezave ter skrbi za izboljšanje dostopnosti in rabe javnega potniškega prometa.

(3) Za doseganje višje kvalitete bivalnega okolja se v javne odprte prostore vključuje urbano opremo, drevorede in parkovne ureditve. S temi potezami se povezuje zelene površine v sistem, celostno oblikuje naselje, izboljšuje mikroklimatske razmere in počutje, opredeljuje pomembnost prostorov ter izboljšuje orientacijo in izbor poti.

(4) Prostorske ureditve, objekte in programe se načrtuje in izvaja ob upoštevanju javnega interesa in trajnostnih razvojnih ciljev ter kot del celostne podobe in kvalitet naselja.

 

Usmeritve za razvoj v krajini

 

34.  člen

(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire)

(1) Razvoj v krajini bo občina usmerjala v razvoj naravnih potencialov. V občini Benedikt so to kmetijska zemljišča, razvojne pobude pa zajemajo tudi turizem in rekreacijo v naravnem okolju ter dopolnilne dejavnosti na kmetijah.

(2) Občina bo zaradi omejenih možnosti za kmetovanje (razgibanost teren, majhnost površin, razdrobljenost kmetij, opuščanje kmetovanja) usmerjala kmetijsko proizvodnjo v okolju prijaznejšo kmetijsko proizvodnjo in s tem v zmanjšanje emisij iz kmetijstva v naseljih in v odprtem prostoru.

(3) Na področju gozdarstva bo Občina Benedikt spodbujala sonaravno ter večnamensko gospodarjenje, usklajeno z načeli varstva okolja, spodbujala bo trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter trajno uresničevanje vseh funkcij gozda (ekološke, socialne in proizvodne).

(4) V območje krajine bo občina usmerjala tudi urejanje športno rekreacijskih površin, v kolikor te niso zagotovljene v območju naselij, in razvoj gospodarske javne infrastrukture za povezovanje in preskrbo naselij.

(5) Pri urejanju vodotokov bo občina upoštevala naravno dinamiko porečja ter izvajala sonaravne ukrepe, ki bodo zagotavljali ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Na reguliranih vodotokih naj se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda, je smiselno preučiti možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na retenzijskih površinah ob vodotoku.

(6) V občini je kot območje turizma s spremljajočimi dejavnostmi opredeljeno širše območje term Benedikt.

35.  člen

(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja, območja za obrambo)

(1) Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oz. dejavnosti, ki bi te procese lahko sprožile. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.

(2) Poplavno območje v Občini Benedikt se pojavlja ob potoku Drvanja. Na ta območja občina ne bo usmerjala dejavnosti, ki bi imele ob poplavah škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali bi povečevale poplavno ogroženost območja. Dopustni bodo le posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč.

(3) V Občini Benedikt ni posebnih požarno ogroženih območij in drugih posebnih območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(4) Območja zaščite in reševanja določi občinski načrt zaščite in reševanja. Na teh območjih, ki so primarno namenjena za druge potrebe, bo občina v primeru izrednih razmer zagotavljala izključno rabo teh površin za namene zaščite in reševanja.

(5) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi v okviru obstoječega pokopališča v Benediktu. Ob množičnem poginu živali se v sodelovanju z veterinarsko službo določi lokacija za odlaganje kadavrov izven območij poselitve ter izven območij varstvenih režimov voda. Kot območja za evakuacijo prebivalstva ter za sprejem mednarodne pomoči se uporabijo površine športne dvorane in športne površine ob osnovni šoli v Benediktu. V primeru naravnih in drugih nesreč bo občina uredila odvoz ruševin na centralno odlagališče odpadkov.

(6) V Občini Benedikt ni območij in objektov, ki bi bili namenjeni za potrebe obrambe.

 

Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

 

36.  člen

(stavbna zemljišča)

(1) Občina Benedikt  je kot stavbna zemljišča v namenski rabi prostora na območju občine opredelila vse pozidane in nepozidane površine v naseljih, v prostorsko ločenih poselitvenih enotah dejavnosti vezanih na poselitev in v enotah avtohtone poselitve. Posebna kategorija stavbnih zemljišč, ki so del naselij ali samostojne enote izven naselij, pa niso namenjena pozidavi, so zelene površine in nekatere površine gospodarske javne infrastrukture.

(2) Kot stavbna zemljišča so opredeljena tudi zemljišča, za katera je bil na osnovi predhodnih prostorskih aktov izdan upravni dokument, ki gradnjo objektov še dovoljuje.

(3) Občina bo spremembo namenske rabe v stavbna zemljišča za gradnjo vinogradniških in podobnih objektov opredelila kot sprejemljivo le v primerih, ko predlagatelj za gradnjo vinogradniškega objekta obdeluje najmanj 30 arov trajnega nasada vinograda, sadovnjaka,  ipd., na območjih najboljših kmetijskih zemljišč ter najmanj 5 arov trajnega nasada (vinograda, sadovnjaka ipd.) na območju drugih kmetijskih zemljišč.

 

37.  člen

(kmetijska zemljišča)

(1) Občina Benedikt je kot kmetijska zemljišča na svojem območju opredelila površine, na katerih se izvaja dejavnost kmetijstva.

 

(2) Po proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, osončenja in reliefne oblikovanosti zemljišč/tal, je občina zemljišča opredelila kot najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča.

(3) Med najboljša kmetijska zemljišča se uvrščajo površine, ki imajo visok ali dober proizvodni potencial.

(4) Druga kmetijska zemljišča so kmetijska zemljišča s slabšim proizvodnim potencialom, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo, imajo pa pomembno vlogo pri oblikovanju kulturne krajine in krajinskega pejsaža.

(5) Med kmetijska zemljišča v odprtem prostoru so uvrščene tudi ostale rabe zemljišč, kot so:

1.   vodna zemljišča manjših vodotokov v območju kmetijske krajine, zajeta v pretežno rabo območja;

2.   površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v območju kmetijske krajine, zajeta v pretežno rabo območja;

3.   funkcionalna zemljišča s pomožnimi objekti in napravami v območju kmetijske krajine.

 

38.  člen

(gozdna zemljišča)

(1) Kot gozdna zemljišča so opredeljena vsa območja porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem s katerokoli gozdno funkcijo, če le-ta niso zaradi zaščite ali druge funkcije uvrščena v zelene površine. Kot gozd so opredeljene tudi površine v zaraščanju, ki so dobile status gozda. V gozdovih se ohranjajo ekološka, socialna in proizvodna funkcija, prav tako se ohranjajo vse gozdne površine: zaplate, obmejki, biokoridorji v kmetijski krajini.

(2) V gozdna zemljišča v odprtem prostoru se uvrstijo tudi ostale rabe zemljišč, kot so:

1.   vodna zemljišča manjših vodotokov v gozdnih območjih krajine, zajeta v pretežno rabo območja,

2.   površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v gozdnih območij krajine, zajete v pretežno rabo območja,

3.   funkcionalna zemljišča s pomožnimi objekti in napravami v gozdnih območjih krajine.

 

39.  člen

(vodna zemljišča)

(1) Kot vodna zemljišča površinskih celinskih voda se opredelijo zemljišča, na katerih je voda trajno ali občasno prisotna, tudi suhe struge hudournikov, opuščene struge, prodišča, močvirja, zemljišča, ki jih je zalila voda zaradi posegov in umetno ustvarjene vodne površine.

 

40.  člen

(druga zemljišča)

(1) Kot druga zemljišča se opredelijo zemljišča namenjena izkoriščanju mineralnih surovin, območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja za potrebe obrambe in ostala zemljišča, ki jih ni mogoče uvrstiti v eno izmed osnovnih namenskih rab prostora (ki jih ni mogoče uvrstiti v območje stavbnih zemljišč, kmetijskih zemljišč, gozdnih zemljišč ali vodnih zemljišč).

 

Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

41.  člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Prostorski izvedbeni pogoji se določijo za celotno območje občine, razen za območja kjer so predvideni občinski podrobni prostorski načrti, in so prikazani v izvedbenem delu OPN Benedikt. Določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih enotah urejanja glede na osnovno ali podrobnejšo namensko rabo ter ostale značilnosti prostora (območja kulturne dediščine, območja varovanja narave ...).

(2) Občina Benedikt je določila prostorske izvedbe pogoje za poseganje v prostor tako, da je v vsaki enoti urejanja nedvoumno določeno:

1.   namembnost in vrsta posegov v prostor;

2.   lega objektov in ureditev v prostoru;

3.   velikost objektov in ureditev v prostoru;

4.   oblikovanje objektov in ureditev v prostoru;

5.   parcelacija objektov in ureditev v prostoru;

6.   priključevanje objektov in ureditev na gospodarsko javno infrastrukturo;

7.   upoštevanje varstvenih in varovalnih režimov v prostoru;

8.   upoštevanje varovanja zdravja pri gradnji objektov in ureditev v prostoru.

(3) Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor je občina upoštevala izhodiščno stanje ter usmeritve, ki izhajajo iz strateškega dela OPN Benedikt in opredeljujejo prostorski razvoj občine.

 

III.    Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta

 

1       Enote urejanja prostora

 

42.  člen

(določitev enot urejanja prostora)

(1) Območje Občine Benedikt je za izvajanje določb izvedbenega dela OPN razdeljeno v enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP), ki temeljijo na značilnostih prostora, omejitvah iz veljavnih pravnih režimov, strateških usmeritvah ter načrtovanih prostorskih ureditvah, v naseljih pa je vključen še kriterij enake pretežne namenske rabe prostora.

(2) Enote urejanja prostora v naseljih so označene s črkovno oznako naselja in zaporedno številko, enote urejanja v odprtem prostoru pa z oznako OP in zaporedno številko.

(3) Delitev območja občine na EUP je prikazana v kartografskem delu odloka na karti 3 in karti 4.

 

43.  člen

(območja namenske rabe)

(1) Za celotno območje občine je v skladu z zakonskimi  predpisi določena osnovna namenska raba prostora, ki izhaja iz strateškega dela prostorskega načrta.

(2) Na območjih, kjer je v skladu s predpisi določena podrobnejša namenska raba prostora, je le-ta izhodišče za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v EUP. Če podrobnejša namenska raba prostora ni določena, je osnovna namenska raba prostora izhodišče za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v EUP.

(3) Manjše površine podrobnejše namenske rabe, ki se pojavljajo ob pretežni namenski rabi znotraj posamezne enote urejanja, zlasti prometne površine, so zajete v prostorsko izvedbenih pogojih pretežne dejavnosti znotraj posamezne enote ter v skupnih prostorskih izvedbenih pogojih.

(4) Oznaka in opis osnovne in podrobnejše namenske rabe:

 

Območja osnovne namenske rabe

Območja in površine

podrobnejše namenske rabe

Dejavnosti

območja stavbnih zemljišč

S – območja stanovanj

območja stanovanj kot deli naselij, namenjena bivanju in spremljajočim nemotečim dejavnostim

 

SS – stanovanjske površine

stanovanjski deli naselij z novejšo gradnjo in nemotečimi poslovnimi dejavnostmi, ki jih je v skladu s predpisi mogoče izvajati na domu

 

SK – površine podeželskega naselja

površine, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju ter spremljajočim dejavnostim

C – območja centralnih dejavnosti

 

 

CU – osrednja območja

centralnih dejavnosti

območja centralnih dejavnosti historičnega in novih jeder, s prepletanjem trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja

 

CD – druga območja

centralnih dejavnosti

območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj

I – območja proizvodnih dejavnosti

 

 

IG – gospodarske cone

gospodarske cone kot deli naselij, namenjeni obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim ter spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim

B – posebna območja

 

 

BT – površine za turizem

območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim kot so območja za turizem

Z – območja zelenih površin

 

 

ZS –površine za oddih,

rekreacijo in šport

površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem, kjer so dopustne rekreacijske in športne dejavnosti. Dopustne so tudi dopolnilne gostinske dejavnosti (v nezahtevnih in enostavnih objektih) in parkiranje, vezane na osnovno dejavnost.

 

ZD – druge zelene

površine

urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno in drugo funkcijo

 

ZK - pokopališča

površine za pokop in spomin na umrle

P – območja prometnih površin

 

 

PC – površine cest

površine cest

O – območja okoljske infrastrukture

površine, namenjene dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki

A – površine razpršene poselitve

površine razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem (ter obstoječim spremljajočim dejavnostim, umestitev novih spremljajočih dejavnosti pa je dopustna le kot dopolnilna dejavnost na kmetiji ali kot zagotavljanje osnovne preskrbe prebivalstva določenega območja (predvsem uslužnostno storitvene dejavnosti)

območja kmetijskih zemljišč

K1- najboljša kmetijska zemljišča

površine namenjene kmetijskim dejavnostim

K2 - druga kmetijska zemljišča

površine namenjene kmetijskim dejavnostim

območja gozdnih zemljišč

G – gozdna zemljišča

površine poraščene z gozdom, površine namenjene gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z predpisih o gozdovih določene kot gozd

območje voda

V - površinske vode

 

 

VC – celinske vode

območja celinskih vod, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda

 

(5) Prostorska opredelitev območij namenske rabe prostora je prikazana v kartografskem delu odloka.

44.  člen

(namenska raba po enotah urejanja prostora)

(1) Naselja v Občini Benedikt so razdeljena na naslednje enote urejanja prostora:

 

BENEDIKT

Oznaka enote

Ime enote

Namenska raba

Način urejanja

Varstveni režimi in omejitve

BE 01

Benedikt – območje centralnih dejavnosti zahodno od regionalne ceste

CU, ZD

OPN

EŠD 1068 – Cerkev sv. Benedikta

EŠD 13861 – Župnišče

EŠD 2555 – Fišerjeva kapelica

EŠD 2840 – Znamenje

Območje redkih poplav

BE 02

Benedikt - območje centralnih dejavnosti vzhodno od regionalne ceste

CU

OPN

Območje zelo redkih poplav

BE 03

Benedikt – območje regionalne ceste in bencinske črpalke

PC, CD

OPN

Območje redkih poplav

Območje zelo redkih poplav

BE 04

Benedikt – stanovanjske površine v severozahodnem delu naselja

SS

OPN

Območje redkih poplav

BE 05

Benedikt – gospodarska cona I

IG

ZN (Ur.l.RS, št. 29/01)

 

BE 06

Benedikt – območje centralnih dejavnosti južno od gospodarske cone I

CD, ZD

OPN

 

BE 07

Benedikt – površine podeželskega naselja ob gospodarski coni I

SK

OPN

 

BE 08

Benedikt – stanovanjske površine v vzhodnem delu naselja

SS

OPN

 

BE 09

Benedikt - pokopališče

ZK

OPN

 

BE 10

Benedikt - Maurič

A

OPN

 

BE 11

Benedikt – stanovanjske površine na jugu naselja

SK

OPPN-p

 

BE 12

Benedikt – območje centralnih dejavnosti južno od gospodarske cone III

CU

OPPN-p

 

BE 13

Benedikt – gospodarska cona III

IG

OPPN-p

 

BE 14

Benedikt – gospodarska cona II

IG

OPPN-p

 

BE 15

Benedikt – nova stanovanjska soseska

SS

OPPN-p

 

BE 16

Benedikt – apartmajsko naselje (dolgoročna širitev)

K1

OPN

 

BE 17

Benedikt – terme Benedikt

BT, ZS

OPPN (Ur.l.RS, št. 19/09)

Območje redkih poplav

BE 18

Benedikt – zelene površine ob termah Benedikt

ZS

OPN

 

BE 19

Benedikt - Donik

A

OPN

 

BE 20

Benedikt - Rajter

A

OPN

Območje redkih poplav

BE 21

Benedikt 2

SK, K2, G

OPN

 

 

IHOVA

Oznaka enote

Ime enote

Namenska raba

Način urejanja

Varstveni režimi in omejitve

IH 01

Ihova – naselje

SK, K1, K2

OPN

 

 

SPODNJA BAČKOVA

Oznaka enote

Ime enote

Namenska raba

Način urejanja

Varstveni režimi in omejitve

SB 01

Spodnja Bačkova 1 – naselje

SK, K2

OPN

 

SB 02

Spodnja Bačkova 2 – naselje

SK, K2

OPN

 

 

SVETI TRIJE KRALJI V SLOVENSKIH GORICAH

Oznaka enote

Ime enote

Namenska raba

Način urejanja

Varstveni režimi in omejitve

TK 01

Trije Kralji – območje cerkve

CU

OPN

EŠD 718 – Cerkev sv. Treh Kraljev

EŠD 9573 – Mežnarija

TK 02

Trije Kralji – naselje

SK

OPN

EŠD 28239 – Domačija Sveti Trije kralji v Slovenskih goricah 9

EŠD 718 – Cerkev sv. Treh Kraljev

EŠD 28539 – Čolnikova domačija

 

ŠTAJNGROVA

Oznaka enote

Ime enote

Namenska raba

Način urejanja

Varstveni režimi in omejitve

ŠT 01

Štajngrova - naselje

SK

OPN

EŠD 28238 – Hiša Štajngrova 83

EŠD 23857 – Hiša Štajngrova 88

EŠD 2749 – Krmekova kapelica

ŠT 02

Štajngrova – naselje (S del)

SK

OPPN-p

 

 

(2) Območja izven naselij v Občini Benedikt so razdeljena na naslednje enote urejanja prostora:

 

ODPRTI PROSTOR

Oznaka enote

Ime enote

Namenska raba

Način urejanja

Varstveni režimi in omejitve

OP 01

Odprti prostor

K1, K2, G, A, VC, PC, ZS, O

OPN

EŠD 1046 – Gomila

EŠD 1047 – Rimskodobna gomila

EŠD 1012 – Rimsko gomilno grobišče

EŠD 1060 – Gomila

EŠD 1059 – Rimskodobna gomila

EŠD 10657 – Rimskodobna naselbina Strmškova njiva

EŠD 1015 – Rimsko gomilno grobišče

EŠD 1018 –Villa rustica

EŠD 1055 – Gomila

EŠD 1021 – Arheološko najdišče pod Tremi kralji

EŠD 1020 –Rimskodobna naselbina

EŠD 1019 –Rimskodobno gomilno grobišče Klobasov gozd

EŠD 1034 – Rimskodobno gomilno grobišče

EŠD 782 – Rimskodobno gomilno grobišče

EŠD 1032 – Rimskodobno gomilno grobišče Elblov les

EŠD 1065 –Najdišče negovskih čelad na Ženjaku

EŠD 24993 – Hiša Spodnja Bačkova 21

EŠD 11054 – Hiša Spodnja Bačkova 5

EŠD 718 – Cerkev sv. Treh Kraljev

EŠD 7898 – Kužno znamenje

EŠD 24691 – Perkova kovačija

EŠD 2555 – Fišerjeva kapelica

EŠD 4394 – Klemenčičeva kapelica

EŠD 11718 – Peserelova kapelica

EŠD 3818 – Hujsekova kapelica

EŠD 2619 – Glunčova kapelica

EŠD 2845 – Joževa kapelica

EŠD 11717 – Beračeva kapelica

EŠD 11714 – Znamenje

Območje redkih poplav

Območje zelo redkih poplav

OP 02

Odprti prostor – apartmajsko naselje

BT

OPPN-p

 

 

(3) Delitev območja občine na enote urejanja je prikazana v kartografskem delu izvedbenega dela   odloka.

 

2       Prostorski izvedbeni pogoji

 

45.  člen

(določila za uporabo prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP) za načrtovanje posegov v prostor so določeni za celotno območje občine.

(2) Za vsako EUP veljajo:

1.   PIP določeni s tem odlokom ali

2.   PIP določeni v veljavnih prostorskih izvedbenih aktih.

(3) Določila v PIP se uporabljajo v vseh EUP, razen če je zaradi posebnosti območja za posamezno EUP določeno drugače.

 

PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor

 

46.  člen

(PIP o namembnosti in vrstah dopustnih dejavnosti)

(1) Namembnost in dopustne dejavnosti v območju EUP so določene s podrobno namensko rabo prostora.

 

(2) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celotnem objektu za dejavnosti, ki so skladne z določeno podrobno namensko rabo prostora. Dopustno je prepletanje dejavnosti, vendar posegi v prostor ali spremembe namembnosti posameznih objektov ali delov objektov ne smejo poslabšati funkcionalnosti in stanja varstva okolja v EUP. Objekti, ki bi imeli z emisijami večji vpliv na okolje (hrup, smrad, povečan promet), na primer večje delavnice, so dopustni v delih EUP pod pogojem, da načrtovani in izvedeni omilitveni ukrepi znižujejo količino emisij pod zakonsko dovoljeno vrednost.

(3) V območjih površin podeželskih naselij (EUP BE 07, BE 21, IH 01, SB 01, SB 02, TK 02, ŠT 01) je dopustno prepletanje dejavnosti, vendar nekmetijski posegi v prostor znotraj površin EUP ali spremembe namembnosti posameznih kmetij ne smejo poslabšati funkcionalnosti kmetij in možnosti njihove širitve.

 

47.  člen

(PIP o vrstah gradenj)

(1) Na celotnem območju občine so dovoljeni naslednji posegi, če v tem odloku ali z drugimi predpisi ni določeno drugače:

1.   redno in investicijsko vzdrževanje obstoječih legalno zgrajenih objektov in naprav, adaptacije in rekonstrukcije,

2.   urejanje in vzdrževanje odprtih zelenih površin in drugih javnih površin (ureditev trgov, drevoredov, otroških igrišč, površin za pešce, postavitev urbane opreme ipd.),

3.   urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve,

4.   gradnja, razširitve (dograditve), rekonstrukcije,  vzdrževalna dela in odstranitve gospodarske javne infrastrukture.

(2) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na stavbnih zemljiščih, opredeljenih za gradnjo, dopustna naslednja vrsta gradenj:

1.   gradnja novih objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje,

2.   dozidava in nadzidava zakonito zgrajenih obstoječih objektov,

3.   postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov,

4.   sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti,

5.   rušitev objektov in

6.   dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji.

(3) Gradnje in drugi posegi ter ureditve so dopustni, v kolikor niso v nasprotju s predpisi s področja varovanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja. Za gradnjo oz. poseganje v območja varstvenih režimov, vzpostavljenih na podlagi predpisov, je potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja.

(4) Rekonstrukcije kot prenove objektov imajo v primeru kakovostnih arhitekturnih in dediščinskih objektov ter območij prednost pred novogradnjami, pri čemer se pri namembnosti in oblikovanju upošteva prostorski kontekst.

(5) Na obstoječih objektih, zgrajenih na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu prikazani le kot fundus objekta skladno z evidenco katastra stavb, je dopustna izvedba vzdrževalnih del, rekonstrukcija, dozidava in nadzidava, rušitev objekta ali dela objekta ter ponovna gradnja na istem mestu, vendar le v območju gradbene parcele (funkcionalno zemljišče) opredeljene v izdanih dovoljenjih oziroma v 1,5 kratniku obstoječega fundusa objekta. Na funkcionalnem zemljišču je dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z določili v splošnih PIP za enostavne in nezahtevne objekte.

(6) Določbe iz prejšnjega odstavka tega člena veljajo tudi za vse objekte zgrajene pred letom 1967 in druge zakonito zgrajene objekte, ki niso zajeti v katastru stavb.

(7) Na nezakonito zgrajenih objektih so do odstranitve ali legalizacije objektov (na stavbnih zemljiščih) dopustna samo redna vzdrževalna dela na objektu, ki omogočajo gospodarno uporabo objektov oz. preprečujejo propadanje objektov, dokler pristojni upravni organ za prostor v postopku ne odloči drugače.

 

48.  člen

(PIP o vrstah objektov po namenu)

(1) Dopustne vrste objektov po namenu so določene v Prilogi 1 k odloku OPN Benedikt skladno s predpisi o klasifikaciji objektov in podrobno namensko rabo prostora, razen v primerih, ko veljavni predpisi s področja varovanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva voda, varstva pred naravnimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja, to prepovedujejo.

 

PIP za nezahtevne in enostavne objekte ter ostale ureditve, ki niso gradnja

 

49.  člen

(PIP za nezahtevne in enostavne objekte)

(1) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2 k odloku OPN Benedikt skladno s podrobno namensko rabo prostora, razen v primerih, ko veljavni predpisi s področja varovanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva voda, varstva pred naravnimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja, to prepovedujejo.

(2) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena s predpisi za gradnjo oziroma postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. Postavitev nezahtevnega ali enostavnega objekta ne sme ovirati manipulacije na gradbenii parceli ali zmanjšati minimalnih površin potrebnih za parkiranje. Ravno tako s postavitvijo ne sme biti presežen faktor zazidanosti.

(3) Sprememba namembnosti enostavnega ali nezahtevnega objekta za lastne potrebe in kmetijski namen, ki je bil postavljen oz. zgrajen na osnovi priglasitve del ali lokacijske informacije oz. na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt, v objekt za stanovanjski ali poslovni namen, ni dopustna.

(4) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov mora izhajati iz tradicionalnega stavbarstva arhitekturne krajine. Objekti naj bodo praviloma pokriti z dvokapno streho v naklonu 27-50° ter pokriti s kritino, ki je glede videza usklajena s kritino objektov katerim pripadajo oz. bližnjim objektom. Strehe drugih oblik ali nižjega naklona (enokapne, ravne, polkrožne) ter druge kritine se lahko uredijo v primeru steklenjakov, garaž, nadstreškov ali če je zaradi funkcionalnosti objekta taka streha bolj primerna oz. če je tako oblikovanje skladno z osnovnim objektom. Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) in »preneseni« arhitekturni elementi iz drugih okolij.

(5) Postavitev čebelnjakov je dopustna na obrobju naselja oziroma razpršene poselitve. Postavitev znotraj naselij in površin razpršene poselitve, ali na lokacijah, na katerih bi čebele ogrožale prebivalce, pešce ali ostali promet ob čebelnjaku, je dopustna ob izvedbi predhodnih omilitvenih ukrepov, kot so zasaditve gostih dreves ali visoke žive meje pred čebelnjak, ali postavitev drugačnih visokih ovir, ki jih morajo čebele nadletavati na izletu iz čebelnjaka in vračanju v čebelnjak.

(6) Začasni objekti za sezonske prireditve in druge vrste turistične ponudbe morajo biti locirani tako, da ne ovirajo drugih dejavnosti v prostoru in da niso postavljeni v nasprotju s posebnimi varstvenimi režimi. Po prenehanju dovoljenja je potrebno začasni objekt odstraniti, na zemljišču pa vzpostaviti prvotno stanje.

(7) Signalizacija, reklamne, obvestilne in usmerjevalne table za lastne potrebe, ki niso v javnem interesu, so lahko postavljene znotraj označenega naselja, izven naselij pa samo kot obvestilna tabla ali dopolnilna tabla prometnemu znaku. Postavitev in trženje reklamnih panojev (jumbo plakatov), svetlobnih napisov ali drugih oblik vizualnega oglaševanja vseh velikosti in oblik mora biti v skladu z veljavnimi predpisi.

(8) Nezahtevni in enostavni objekti, ki ne presegajo 30 m2 tlorisne površine in so nižji od 3 m zaključene višine, morajo biti od parcelne meje zemljišča v drugem lastništvu odmaknjeni najmanj 1,5 m. Za nezahtevne in enostavne objekte, ki so večji od navedenih velikosti, veljajo enaki odmiki od parcelne meje zemljišča v drugem lastništvu, kot za druge objekte. Manjši odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od navedenega odmika so dopustni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča (overjena pisna izjava).

(9) Oblikovanje urbane opreme mora upoštevati izhodišča, ki jih v skladu s pridobljenimi enovitimi oblikovalskimi rešitvami predpiše občina.

(10) Poleg dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov določenih v Prilogi 2, so na območju kmetijskih in gozdnih zemljišč dopustni tudi nekateri drugi objekti in posegi:

 

 

Drugi objekti in posegi

K1/K2

G

1.

agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč

da

da

2.

gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini 221 – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi ter 222 – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja

da

da

3.

posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

da

da

4.

rekonstrukcija lokalnih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekkonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje ipd.) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste

da

da

5.

premični čebelnjak, pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža

da

da

6.

začasni objekti:

·     kiosk;

·     pomol, to je vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov;

·     odprti sezonski gostinski vrt; to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata;

·     pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru;

·     oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov;

·     cirkus, če so šotor in drugi objekti začasni;

·     začasna tribuna za gledalce na prostem;

·     objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi.

da

ne

 

50.  člen

(PIP za ostale ureditve, ki niso gradnja)

(1) Pri vseh ostalih ureditvah, ki niso gradnja, ampak v skladu z veljavnimi predpisi pomenijo drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim, kot so npr. agrooperacije, krčitve gozda, poljske poti, ureditev sezonskih parkirišč, prostori za skladiščenje lesa, izkoriščanje mineralnih surovin, je potrebno upoštevati predpise o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, v kolikor so na zavarovanih, varstvenih in ogroženih območjih, pa je potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja.

(2) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Za namen spremembe namenske rabe je potrebno najprej izvesti postopek spremembe OPN, nato pa je za namen izkoriščanja mineralnih surovin potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

(3) Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi za področje rudarstva.

(4) Ureditev rekreacijskih površin, ki niso gradnja po predpisih o gradnji objektov, je dopustna s soglasjem službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja (v primeru varstvenih režimov), uskladitvijo interesov v prostoru, lastnikom zemljišč in Občino Benedikt.

(5) Ob upoštevanju varstvenih režimov so dopustna raziskovalna vrtanja za raziskavo zalog nafte, plina, geotermalne vode in rudnih bogastev, pod pogojem, da trajno ne spreminjajo ali poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah vrnejo v prvotno stanje. Na celotnem območju občine, razen na ožjem varstvenem območju zajetij pitne vode, so dopustna tudi geološka vrtanja pod pogojem, da vrtanja trajno ne spremenijo obstoječega stanja na površini in podtalju.

 

PIP glede lege objektov

 

51.  člen

(PIP glede lege objektov)

(1) Pri umeščanju novih objektov je potrebno upoštevati odmike obstoječih objektov oz. slediti vzorcu postavitve obstoječih stavb v območju, pri čemer morebitne neustrezne lokacije obstoječih okoliških objektov ne smejo biti generator nadaljnjih neustreznih postavitev v prostor. V kolikor obstoječi odmiki niso jasno izraženi, je potrebno upoštevati vse tehnične, požarnovarstvene in sanitarno-tehnične predpise.

(2) Na neravnem terenu se objekte umesti v prostor tako, da je daljša stran objekta postavljena v smeri plastnic.

(3) Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 4 m. Odmik je lahko manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje parcele in se s tem ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda in ne povzroča nedopustnega vpliva na sosednja zemljišča. Odmiki morajo biti načrtovani tako, da je zagotovljeno vzdrževanje objekta brez motenja sosednje posesti ter so zagotovljene varne poti, intervencijski dostop in sanitarno-tehnični pogoji obratovanja objektov.

(4) Odmik načrtovanih objektov od ceste je 5 m, manjši odmik je dopusten le ob soglasju občine. V kolikor regulacijske črte dopuščajo manjši odmik od 5 m (kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oz. v naseljih, za katera veljajo posebni pogoji varstva kulturne dediščine), je potrebno zagotoviti parkirno odstavno mesto ob stranici objekta ne glede na možnost parkiranja v garaži. Regulacijske črte se povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju (po geodetskem posnetku), nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice.

(5) Stanovanjski objekti na kmetijah morajo biti ob javnem prostoru, ostali objekti pa so razporejeni v notranjost parcele, razen v pozidavah, kjer objektov zaradi konfiguracije terena ni možno graditi v notranjost parcele, zaradi česar se ostali objekti raztezajo vzdolž prometnice.

(6) Posege in ureditve na stavbnih in ostalih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike:

1.   stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba;

2.   ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozdnega roba vsaj 1 m;

3.   če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.

V projektni dokumentaciji je dopustno opredeliti tudi manjši odmik, če je v projektnih pogojih ali predhodnem soglasju k posegu, ki ga je izdal pristojni strokovni organ za upravljanje z gozdovi, ugotovljeno, da manjši odmik ne bo povzročil negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora.

(7) Objekte gospodarske javne infrastrukture je dopustno graditi do meje parcele, namenjene gradnji.

(8) Upoštevati je potrebno tudi odmike od priobalnih zemljišč, ki so določeni v 73. členu tega odloka.

 

PIP glede velikosti objektov

 

52.  člen

(PIP glede velikosti objektov)

(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na funkcijo objekta, velikost parcele, pogoje glede lege objektov in zahtevane odmike.

(2) Kadar je obstoječa zazidanost ali izraba parcele večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov, odstranitev objektov ter spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo novih parkirnih površin. Dopustna je gradnja garažnih objektov pod nivojem terena. Pri rušitvi objekta ali dela objekta na parceli je dovoljena ponovna pozidava površine v isti ali manjši površini.

(3) Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave v EUP, prav tako ne smejo presegati tega gabarita dozidave in nadzidave objektov. Etažnost objektov mora biti podrejena dominantam naselja.

(4) Skladno s krajevno tradicionalnimi značilnostmi sme etažnost objektov znašati največ (K)+P+M (klet, pritličje in mansarda) ali (K)+P+1 (klet, pritličje in nadstropje). Pri večstanovanjski gradnji v EUP BE 01 in BE 02 je dovoljena etažnost objektov do (K)+P+2+M ali do (K)+P+3, vendar je pri tem potrebno zaščititi poglede na cerkveni zvonik tako, da jih višine novih objektov ne presegajo in se ne poruši silhueta naselja. V EUP BE 01, BE 02 in BE 06 je dovoljeno odstopanje v višini objektov kadar to zahtevajo funkcije objektov ali pa prilagajanje istovrstnim obstoječim objektom.

(5) Kleti se dopuščajo le v povsem ali do 2/3 vkopani izvedbi. Pri gradnji v terenu z naklonom je klet lahko nad terenom v najnižji točki objekta, vkopani pa morata biti vsaj 2/3 višine kleti na ostalih stranicah objekta. Če podkletitev ni mogoča (na primer zaradi nivoja podtalnice ali sestave tal), se zvišanje objektov ne dovoljuje. Možna je izgradnja ene ali več kletnih etaž, kjer to geomehanske lastnosti tal dopuščajo. Objekti na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano, da se zagotovi pritličen gabarit.

(6) Pri dopustnih dodatnih dejavnostih v stanovanjskih objektih je površina prostorov za te dejavnosti omejena na največ eno tretjino skupne neto površine posamezne etaže.

(7) Pri dopustnih dejavnostih v ločenih objektih ob stanovanjski hiši, razen pri kmetijski dejavnosti in širitvi obstoječih spremljajočih dejavnosti, je največja dovoljena neto zazidana površina objekta, namenjenega za izvajanje teh dejavnosti, do 150 m2,

(8) Najvišja etažnost vinogradniških objektov je K + P, pri čemer mora biti klet v celoti vkopana na višjem delu zemljišča. Višina kolenčnega zidu vinogradniškega objekta je največ 40 cm. Kadar je višinska razlika terena, kjer stoji objekt, po dolžini ali širini objekta enaka ali večja višini kletne etaže, je nad kletno etažo dopustna samo gradnja pritličja, ni pa dopustna izvedba kolenčnega zidu, ki je v drugih primerih dopusten do višine 40 cm. V ostalih pogojih mora oblikovanje vinogradniških objektov upoštevati določbe za oblikovanje objektov, določene v 53. členu odloka.

(9) Dopustna tlorisna površina vinogradniških objektov (ob predhodno izpolnjenih pogojih glede površin intenzivnih trajnih nasadov) je največ 70 m2, od tega bruto tlorisna površina za občasno bivanje največ 50 m2, kolenčni zid vinogradniškega objekta je visok največ 0,40 m; kletni del vinogradniškega objekta pa je za vsakih 0,5 ara dodatnega trajnega nasada (vinograda, sadovnjaka ipd.) nad 30 arov, dopustno povečati za 1 m2, in sicer do največ 100 m2 kleti, če je klet namenjena lastni pridelavi oz. do največ 200 m2, če je klet namenjena tržni pridelavi s spremljajočo pokušnjo in prodajo, pogoj pri povečanju kleti pa je, da je povečanje kleti vkopano v teren – viden je lahko le morebitni dodatni vstop v povečano klet.

 

PIP glede oblikovanja objektov

53.  člen

(PIP glede oblikovanja objektov)

(1) Oblikovanje stavb in drugih objektov ter prilagoditve objektov sodobnemu načinu bivanja in sodobnim tehnološkim procesom mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine in jih kakovostno nadgrajevati. Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oz. kakovostno nadgrajenim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora.

(2) Vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni. Gospodarski, dopolnilni in bivanjski objekti morajo biti prostorsko ločeni ali ločeni s požarnim zidom.

(3) Tlorisna razmerja naj ohranjajo razmerja značilna za arhitekturno krajino:

1.   stavbe v gruči: podolgovat tloris v razmerju stranic od 1:1,2 do 1:1,8,

2.   stavbe na slemenu: podolgovat tloris v razmerju stranic od 1:2 do 1:5,

3.   na osnovni podolgovati tloris je dopustno dodajanje in odvzemanje volumnov (tloris objekta je lahko na L),

4.   tlorisno razmerje se lahko zagotovi tudi z dodajanjem pomožnih objektov k osnovnemu tlorisu,

5.   lega vhoda: obvezno na daljši stranici.

(4) V okviru strnjenih naselij se tlorisni gabarit podreja obstoječi pozidavi v EUP, na območjih naselbinske dediščine pa določbam pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

(5) Površina dozidave objekta ne sme presegati zazidane površine obstoječega objekta, pri čemer naj se ohrani razmerje tlorisnih stranic objekta, kot je opredeljeno v tretjem odstavku tega člena. Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je potrebno zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim objektom.

(6) Obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni oz. kakovostni podobi v EUP. Kritine naj bo bodo temnih barv od rjave do opečno rdeče v skladu z obstoječim vzorcem. Svetli in trajno sijoči barvni odtenki kritin niso dovoljeni.

(7) Naklon streh objektov mora biti med 27-50°, strehe pa dvokapne s čopi ali brez. Enokapne ali ravne strehe so dopustne v strnjenem delu naselja Benedikt v primeru gradnje stavb grajenih po načelu nizko energetskih ali pasivnih hiš ali v primeru, da gre za nov niz objektov z istim tipom strehe v liniji (več novih objektov).

(8) Smer slemena mora biti vzporedna s plastnicami terena oz. mora biti usklajena z obstoječo zasnovo naselja, zaselka ali gruče hiš. Sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta.

(9) Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in po posamezni strehi enotno oblikovane ter enakega naklona kot je osnovna strešina.

(10) Za izkoriščanje energije sonca je na strehah objektov dopustna namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih celic, ki morajo biti nameščeni tako, da ne presegajo višine slemena strehe. V primeru, da se objekt nahaja v območju kulturne dediščina ali je zavarovan kot kulturna dediščina, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje (iz katerih bo razvidno ali je poseg sprejemljiv) in soglasje pristojne enote ZVKDS.

(11) Pri oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oz. prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi: členitev, okna, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija ter barve.

(12) Barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine. Prepovedane so močnejše modre, rdeče, vijoličaste, zelene, rjave, sive, rumene, oranžne in podobne barve, enako trajno sijoči odtenki kritin. Prepovedani so nesprejemljivi dodatki na fasadah, kot so: več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade in ''preneseni'' arhitekturni elementi iz drugih okolij.

(13) Pri prenovi večstanovanjskih objektov je potrebno stavbno pohištvo, balkonske ograje, morebitne zasteklitve balkonov barvno in oblikovno poenotiti. Klimatske naprave naj se praviloma namestijo na vidno neizpostavljene dele objektov.

(14) Ob javnih površinah se glavna fasada stavbe oblikuje glede na pomen in značaj javnega prostora. Servisne manipulacijske površine se praviloma ne urejajo ob javnih površinah, kot so trgi, igrišča, pomembnejše ulice.

 

54.  člen

(PIP glede urejanja okolice, odprtih površin in zasaditev)

(1) Urejanje okolice objektov na posamezni parceli se določa po namenu stavbe oziroma drugega objekta, velikosti parcele, pogojih lege, zahtevanih odmikih ter mora upoštevati naslednje določbe:

1.   ureditev okolice objektov mora biti usklajena z obstoječim vzorcem urejanja okolice objektov v posamezni EUP, usklajenim z naravnimi danostmi terena (brez pretiranih izravnavanj terena – brez pretiranih nasipavanj terena ali brez pretiranih usekov v nagnjen teren),

2.   da bo pri gradnji objektov ob robu pozidave vzpostavljen kakovosten naselbinski rob in bo tudi pri gradnji objektov v odprtem prostoru (razpršena poselitev) vzpostavljen usklajen stik z odprtim prostorom, mora ureditev okolice objektov zagotavljati funkcionalno in oblikovno povezavo objektov z odprtim prostorom, pri čemer se proti robu pozidave uporabi nižanje ali višanje zasaditev, nižanje ali višanje drugih ureditev,

3.   pri zasaditvi javnih odprtih površin in prostorov ob javnih objektih je potrebno izdelati načrt krajinske arhitekture, ki ga izdela pooblaščeni krajinski arhitekt.

(2) Izenačevanje višinskih razlik (izravnava) na parceli z nagibom ni dopustno. Dopustna je izravnava dela parcele, ki je potreben za gradnjo objekta s funkcionalnim zemljiščem, ki mora biti izravnano (parkirna mesta, površine za nezahtevne in enostavne objekte, dostopi, preostali del površine pa mora v nagibu (tudi različnih nagibih) zvezno prehajati na teren sosednjega zemljišča. Z ureditvijo poševnin ni dopustno posegati ali motiti lastnine sosednjih parcel - upoštevati je potrebno odmik, ki omogoča zajem in odvodnjavanje padavinske vode ter obdelavo in vzdrževanje parcele po lastnem zemljišču.

(3) Pri urejanju okolice objektov je potrebno upoštevati obstoječo konfiguracijo terena. Premostitve višinskih razlik na zemljišču je potrebno izvesti v obliki zatravljenih brežin, ki naj se uredijo z zasaditvijo avtohtonih vrst trav, popenjalk, grmovnic ali drevja. Betonske škarpe in oporni zidovi do višine 1,5 m, ki morajo biti maksimalno ozelenjeni, so dopustni, kadar to zahteva geotehnično poročilo oz. kadar drugačna zavarovanja brežin niso izvedljiva. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 1,5 m, se praviloma izvede v terasah in mora biti obdelan z naravnimi materiali in intenzivno ozelenjen. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dovoljena kadar obstaja nevarnost rušenja terena.

(4) Zasaditev okolice objektov avtohtone poselitve v območju odprtega prostora je potrebno izvesti z zasaditvijo avtohtonega drevja in grmovnic, zatravitev pa izvesti z mešanico semen avtohtonih trav.

(5) Za tlakovanje javnih površin in površin ob javnih objektih naj se uporabljajo kakovostni materiali, ki morajo biti usklajeni z arhitekturo objektov, urbano upremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Uporaba barvo agresivnih ali drsečih materialov ni dopustna.

(6) Območje tlakovanega dela gradbene parcele je potrebno v čim večji meri tlakovati s prepustnimi materiali. V primeru večje površine je potrebno načrtovati prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.

(7) Ograjevanje parcel v naseljih naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, na območju razpršene poselitve v okviru domačij pa je ograjevanje dovoljeno le v primerih, ko je zemljišče potrebno zavarovati pred nezaželenimi vplivi okolice za ljudi in živali. Ograje ne smejo biti višje od 1,2 m, razen pri ograjevanju objektov in kompleksov, ki zahtevajo posebno varnost, pri katerih je potrebno upoštevati višino in izvedbo ograje določeno z drugimi predpisi.

(8) Ograje in oporni zidovi morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 0,5 m. Pri živi meji, ki sicer ni objekt, ima pa funkcijo ograje, je pri zasaditvi potrebno upoštevati predvideno razrast in odmik, ki bo omogočal vzdrževanje žive meje v polni razrasti po lastni parceli. Dopustna je postavitev, zgraditev ali zasaditev ograj v manjšem odmiku od meje sosednjih zemljišč ali po meji, če se lastniki sosednjih zemljišč o tem pisno sporazumejo. Ob javni cesti višina in/ali lega ograje ne sme zmanjševati preglednosti oziroma cestne varnosti. Pred postavitvijo oziroma gradnjo ograje ob javni cesti je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.

(9) Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti krajini na območjih ohranjanja narave naj se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih zavarovanih po predpisih o ohranjanju narave ni dopustno postavljanje obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.

(10) Površine v javni rabi, dostope do javnih objektov ter parkirne površine je potrebno načrtovati tako, da bo omogočen neoviran dostop gibalno oviranim osebam.

(11) V območjih večstanovanjskih stavb je potrebno zagotoviti otroško igrišče za skupino otrok do 6 let starosti.

 

PIP glede parcelacije

 

55.  člen

(PIP glede velikosti in oblike parcele)

(1) Velikost parcele, namenjene gradnji mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen na območjih, kjer zaradi posebne tipologije strnjene gradnje temu ni mogoče povsem zadostiti in je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.

(2) Parcelacija stavbnih zemljišč za parcele, namenjene gradnji, mora upoštevati:

1.   tipologijo pozidave in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele (FZ, FI, odmike od parcelnih ali posestnih mej, varovalne koridorje infrastrukture, odmike od regulacijskih črt in podobno),

2.   velikost, zmogljivost, tlorisno zasnovo objektov in namen načrtovanih objektov,

3.   krajevno značilen vzorec parcelacije, izhajajoč iz zasnove naselja, če je to osnova za kakovostno oblikovanje naselja ali njegovega dela,

4.   naravne razmere in značilnosti grajene strukture,

5.   omejitve uporabe zemljišča,

6.   možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave,

7.   možnost zagotavljanja dostopa do parcele,

8.   omogočena mora biti načrtovana raba sosednjih zemljišč.

(3) Velikost in oblika stavbne parcele morata zagotavljati:

1.   možnost gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, če so dopustni v EUP,

2.   kadar investitor ob osnovnem objektu načrtuje dodatne dejavnosti, morata velikost in oblika parcele zagotavljati izvajanje dodatnih dejavnosti, dopustnih v EUP,

3.   ureditve manipulativnih, parkirnih in zelenih površin, ki so potrebne za nemoteno obratovanje dopustne dejavnosti,

4.   predpisane intervencijske dostope in površine za postavitev in posredovanje intervencijskih vozil,

5.   potrebne odmike za preprečitev širjenja požara ali porušitve objektov na sosednje objekte.

(4) Minimalne in maksimalne velikosti parcel za posamezno vrsto gradnje so določene v spodnji tabeli. Gradbena parcela je lahko večja v primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove gradbene parcele.

 

vrsta gradnje

velikost parcele

stanovanjska prostostoječa  enodružinska stavba

500 – 1.200 m2

vrstne in atrijske stavbe

250 – 500 m2

samostojno stoječe stavbe, grajene za dejavnosti na površinah za stanovanja

največ 1.500 m2

počitniška hiša

200 – 400 m2

vinogradniški objekt

100 – 400 m2

(5) Velikost parcel na kmetijah in velikost parcel stanovanjskih hiš z dodatno dejavnostjo je dopustno povečati do površine, ki zagotavlja nemoteno delovanje dodatne dejavnosti ob upoštevanju ostalih določb tega člena. Dopustna je postavitev tistih objektov za dodatne dejavnosti, ki so za posamezno EUP določeni v prilogi 1 in prilogi 2 tega odloka in izpolnjujejo prostorske izvedbene pogoje, določene za posamezne EUP.

(6) Za prepletanje dopustnih dejavnosti je potrebno s parcelacijo zagotoviti naslednje pogoje:

1.   ustrezno velikost parcele, namenjene gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta,

2.   neposredno navezanost na prometno infrastrukturo,

3.   vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje.

(7) Delitev zemljišča za oblikovanje novih parcel, namenjenih gradnji, je dopustna pod pogojem, da je zemljišče po namenski rabi opredeljeno za namen, ki ga predvideva parcelacija, in so nove parcele odmerjene v skladu s pogoji, določenimi v tem členu odloka.

(8) Parcelacija mora upoštevati izdane upravne akte in ostale predpise, ki določajo velikost in obliko funkcionalnega zemljišča k obstoječim objektom.

(9) Stavbam zgrajenim na podlagi veljavnega dovoljenja za graditev objektov, ki nimajo prostorsko opredeljenega funkcionalnega zemljišča, in stavbam, zgrajenim pred letom 1967, ki nimajo določene gradbene parcele, se gradbena parcela določi tako, da poleg stavbišča obsega zemljišča, ki so nujna za uporabo stavbe, skladno s prvim in drugim odstavkom tega člena v okviru gradbene parcele (določene v gradbenem dovoljenju) oziroma v 1,5 kratniku obstoječega fundusa objekta.

 

PIP za GJI in grajeno javno dobro

 

56.  člen

(splošni PIP za gradnjo in vzdrževanje GJI)

(1) GJI je potrebno načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.

(2) Posegi na GJI ter posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko izvajajo le v skladu s projektnimi pogoji in s soglasjem upravljavca posamezne GJI.

(3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen in se potek uredi z drugim pravnim poslom, ki pomeni pravico gradnje na zemljišču.

(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve kota križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi, razen v primerih, ko obstoječi vodi niso združeni v skupnem koridorju in jih pri rekonstrukciji posameznih omrežij zaradi terenskih ali drugih razlogov ni mogoče združevati.

(5) Vodi in objekti GJI morajo potekati oz. biti umeščeni v prostor tako, da je možno priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter omogočeno njihovo nemoteno delovanje in vzdrževanje.

(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.

(7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je potrebno v okviru območja predvidenega posega načrtovati tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov, neustrezni.

(8) Vode GJI v naseljih ter v območjih varstva kulturne dediščine, je potrebno praviloma izvesti podzemno, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi oz. varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in kulturne dediščine.

(9) Linijsko GJI je potrebno načrtovati čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v najmanjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora, hkrati se morajo v največji možni meri izogibati območjem kulturne dediščine in drugim območjem ter prvinam, pomembnim za prepoznavnost kulturne krajine, naravnim vrednotam in pomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oz. posebnih varstvenih območij.

(10) Omrežja in jaške komunalne opreme je potrebno na javnih cestah praviloma umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil, po izvedeni gradnji komunalnih vodov pa je potrebno cestišče vzpostaviti v prvotno stanje.

(11) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora biti tolikšna, da zagotavlja normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je potrebno kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje. Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je potrebno načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka v skladu z zakonom, ki ureja vode.

 

57.  člen

(PIP za gradnjo in urejanje prometne infrastrukture)

(1) Načrtovanje in gradnja novega ter vzdrževanje obstoječega prometnega omrežja mora potekati skladno s predpisi, ki urejajo področje prometa.

(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami je dovoljeno graditi in prenavljati na celotnem območju občine v skladu z veljavnimi predpisi in določili tega odloka.

(3) Gradnja cestnih priključkov, parkirišč, površin za pešce in kolesarje, zasaditev in ureditev obcestnega prostora ter gradnja bencinskih servisov je dopustna v skladu z določili tega odloka tudi izven območij, ki so po podrobni namenski rabi prostora opredeljene kot površine cest (PC). V stavbah bencinskih servisov je dopustna spremljajoča trgovska in gostinska dejavnost ter dejavnost avtopralnic.

(4) Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni v skladu s pogoji pristojnega upravljavca ceste in veljavnimi predpisi. V novih ureditvah je potrebno težiti k skupnim priključkom za več objektov. Priključevanje dovozov, nekategoriziranih cest, poljskih poti in gozdnih cest na cestno GJI ne sme ogrožati prometne varnosti.

(5) Nove prometnice morajo biti načrtovane povezovalno s priključevanjem na obstoječe omrežje. V primeru nove slepo zaključene ceste je potrebno na zaključku zgraditi obračališče.

(6) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov dopustna v skladu z določili tega odloka in ob soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih so dopustna redna in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist.

(7) V naseljih je potrebno ob cestah in ulicah, kjer to dovoljujejo prostorske možnosti, predvideti ločen hodnik za pešce.

(8) Javnim cestam na območju občine se določijo minimalni prečni profili v skladu s predpisi o gradnji in projektiranju cest. Pri določanju minimalnih profilov javnih cest je potrebno v odvisnosti od prometnih obremenitev v naseljih določiti tudi minimalne prečne profile za kolesarske steze in hodnike za pešce.

(9) Odstopanja od minimalnih prečnih profilov so dopustna v mejah minimalnih zahtev pravil projektiranja javnih cest na odsekih cest, kjer:

1.   za vzpostavitev minimalnega profila ni prostorskih možnosti,

2.   je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev,

3.   ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost),

4.   je z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima mogoče doseči primerljive prometne cilje.

(10) Kolesarske in sprehajalne poti je dopustno urejati tudi izven cestnih teles, upoštevajoč prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč. Ob javnih cestah je izven vozišča dopustno urejati avtobusna postajališča, odstavne površine, izogibališča in počivališča.

(11) Omrežja pešpoti in kolesarskih povezav (stez oz. poti) se navezujejo na javne zelene površine, igrišča in otroška igrišča, trge, pomembnejše objekte in se opremijo z urbano opremo prostora:

1.   z javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna razsvetljava ni potrebna oz. njena namestitev ni skladna z vizijo urejanja prostora ali s smernicami nosilcev urejanja prostora),

2.   z drevoredi oz. drugo zasaditvijo v skladu s širino posamezne prometnice,

3.   z razširitvami javnega prostora s počivališči, ki se uredijo kot peščene ali tlakovane površine opremljene z urbano opremo za sedenje in počitek (klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.),

4.   z drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in informacijske table, obcestni stebri ali ograje za preprečevanje vdora motornega prometa na te površine ipd.).

(12) Za sprejemljivejše načrtovanje prometnih posegov v prostor in sanacijo degradiranih prometnih površin je ob prometnih objektih potrebna zasaditev z vegetacijo, pri čemer pa se zaradi vegetacije ne sme zmanjšati prometna varnost. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja izhodišča:

1.   posek potrebnih gozdnih površin za gradnjo prometnih objektov mora biti racionalen, obenem pa je potrebno izvesti učinkovito sanacijo gozdnega roba,

2.   prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi vegetacije (navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo – tako v vrstni sestavi kot v obliki),

3.   oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta in stika več cest – priključki, rampe, deviacije),

4.   zakrivanje pred neželenimi pogledi, zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopuščajo velikost prostora in njegove značilnosti,

5.   obnova travniških površin v območjih kmetijske rabe, da je možna njihova ponovna uporaba (na primer zunanje brežine nasipov).

(13) Sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja se ureja in gradi tudi postajališča javnega potniškega prometa.

 

58.  člen

(PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti obstoječih objektov je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. na območjih strnjene gradnje) na gradbeni parceli ni možno zagotavljati zadostnega števila parkirnih mest, se le ta zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. Skladno s predpisi je potrebno zagotoviti tudi ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.

(2) Parkirna mesta se zagotovi na parkirnih površinah, garažnih mestih ali v garažah v kletnih in/ali preostalih etažah. Parkirna mesta morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi je v največji možni meri potrebno obsaditi z grmovnicami. Na parkirnih ploščadih z več kot petimi parkirnimi mesti je potrebno zasaditi drevesa.

(3) Nivojske parkirne in manipulativne površine morajo biti površinsko utrjene z nepropustnimi materiali, omejene z dvignjeno obrobo in izvedenim odvodnjavanjem padavinskih voda skladno z veljavnimi predpisi.

(4) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, mora biti površina nad zgornjo ploščo na terenu ustrezno urejena (javna površina, otroško igrišče, nadzemno parkirišče ipd.).

(5) Na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni rabi, je potrebno zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. Število parkirnih mest za kolesa in enosledna motorna vozila mora dosegati vsaj 20% parkirnih mest od skupnega števila parkirnih mest k posameznemu objektu, vendar ne manj kot dve parkirni mesti.

(6) Če posebni predpis ne določa drugače, je potrebno v odvisnosti od namena objektov ali dejavnosti pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):

 

Namembnost objekta, dejavnosti

Število parkirnih mest (PM)

Stanovanjske stavbe

Enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe

1-2 PM/stanovanje

Večstanovanjske stavbe

2 PM/stanovanje + 10%  za obiskovalce

Vikendi in počitniške hiše

1 PM/stanovanjsko enota

Vinogradniški objekti

1 PM/objekt

Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, varna hiša)

1 PM/5postelj + 50% za obiskovalce

Poslovno trgovske dejavnosti

Pisarniški in upravni prostori ter druge storitve

1 PM/30m2 neto površine

Trgovine, trgovske hiše

1 PM/30m2 korist. prodaj. povr., ne manj kot 2 PM

Butiki, specializirane trgovine

1 PM/50m2 korist. prodaj. povr., ne manj kot 4 PM

Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, lekarna…)

1 PM/30m2 neto površine, ne manj kot 2 PM

Centralne dejavnosti

Stavbe za kulturo in razvedrilo

1 PM/5 sedežev

Stavbe za opravljanje verskih obredov

1 PM/20 sedežev

Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante)

1 PM/30m2 neto površine, ne manj kot 2 PM

Stavbe za izobraževanje – osnovne šole

1 PM/30 učencev

Stavbe za izobraževanje – otroški vrtec

1 PM/20 otrok, najmanj 2 PM

Športne dejavnosti

 

Športne dvorane s prostori za gledalce

1 PM/50m2 dvoranske površine + 1 PM/10 gledalcev

Športna igrišča in naprave (za vadbo)

1 PM/250m2 športnih površin

Športna igrišča – igrišča za tenis

2 PM/igrišče

Posebne dejavnosti

 

Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev

1 PM/3 postelje + 1 PM/4 sedeže v restavraciji + 1 PM/2,5 zaposlenih

Gostilne, restavracije, bari

1PM/4-8 sedežev

Proizvodne in obrtne dejavnosti

Industrijske stavbe

1 PM/50m2 neto površin ali 1 PM/3 zaposlene

Skladišča, industrijske prodajalne

1 PM/80m2 neto površin ali 1 PM/3 zaposlene

Delavnice za servis motornih vozil

6 PM/1 popravljalno mesto

Avtopralnice

3 PM/1 pralno mesto

Drugo

Pokopališča

1 PM/500 m2, ne manj kot 10 PM

 

 

 

59.  člen

(PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)

(1) Predvideno srednje in nizko napetostno omrežje v naseljih ter območjih varovane naselbinske in krajinske dediščine, mora biti v zemeljski (kabelski) izvedbi. Kablovode je dopustno prosto polagati v zemljo ali jih po potrebi zaščiti s predpisanimi cevmi. Kablovodi, ki potekajo pod povoznimi površinami morajo biti zaščiteni v obbetoniranih ceveh, v urbanih naseljih pa so praviloma združeni s koridorji telekomunikacijskih omrežij. Odstopanja so dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.

(2) Izven območja naselja je dopustna tudi gradnja nadzemne izvedbe elektroenergetskega omrežja.

(3) Elektroenergetsko omrežje v nadzemni izvedbi ne sme potekati v območjih vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante z javnih površin.

 (4) Elektroenergetsko omrežje je potrebno načrtovati in graditi tako:

1.   da v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru ter

2.   da so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi.

(5) Transformatorske postaje so praviloma samostojni objekti pravokotnega tlorisa, medtem ko se na območjih centralnih dejavnosti, urbane večstanovanjske pozidave in večjih območjih proizvodnih dejavnosti praviloma umeščajo v večje objekte. Potrebno je zagotoviti ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Pri umeščanju transformatorskih postaj se upošteva določila predpisov o elektromagnetnem sevanju in hrupu. Samostojne transformatorske postaje morajo biti čim manjše. Priporočljivo je, da se njihova vidna izpostavljenost delno zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje ipd.

(6) Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Izven območij energetske infrastrukture lahko objekti in naprave energetskega sistema, ki so umeščeni ob objektih, zasedejo največ tako velik del površine gradbene parcele, da le-ta ne presega površine, zasedene z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo. Objekti in naprave energetskega sistema morajo biti tako načrtovani, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo.

(7) Javne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem se upoštevajo določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja.

(8) Za potrebe izgradnje večjih obrtnih, trgovskih con, delavnic oz. industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je potrebno izdelati raziskavo o možnostih napajanja z električno energijo.

60.  člen

(PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)

(1) Javno vodovodno omrežje mora zagotavljati oskrbo prebivalstva s pitno vodo, zadovoljevati sanitarne potrebe, zagotavljati požarno varnost, tehnološke potrebe ter javno rabo na območjih, kjer ni predvidena samooskrba s pitno vodo.

(2) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja in občinskim odlokom, ki ureja to področje.

(3) Dopustna je izgradnja javnih ali zasebnih vodovodnih sistemov za požarne namene. Za zagotavljanje požarne varnosti je dovoljeno na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestiti nadtalni ali podtalni hidrant. V odprtem prostoru morajo biti hidranti umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin.

(4) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema.

(5) Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.

(6) Na območjih, kjer preskrba z vodo iz javnega omrežja ni zagotovljena, si investitor mora zagotoviti lastno preskrbo s pitno in gospodinjsko vodo (vodno zajetje, kapnica), v skladu z veljavnimi predpisi.

 

61.  člen

(PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)

(1) Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v stanovanjskih, proizvodnih in območjih družbene infrastrukture mora biti načrtovano v skladu z zakonom o vodah, predpisi s področja varstva okolja ter občinskim odlokom, ki ureja to področje.

(2) Kanalizacijsko omrežje v strnjenih naseljih mora biti ločeno za meteorno in za odpadno vodo, kanalizacijsko omrežje za odpadno vodo pa mora biti v vodotesni izvedbi. Kanalizacija za meteorno vodo mora vključevati zbiralnike oziroma zadrževalnike meteornih voda, iz katerih bo zbrano vodo možno uporabiti za zalivanje, za potrebe požarne varnosti ipd.

(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. 

(4) Zajete padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin brez soglasja upravljavca teh naprav.

(5) Zajete padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo pritekati na sosednje gradbene parcele brez soglasja lastnika takega zemljišča.

(6) Padavinske vode na utrjenih površinah je pred iztokom v kanalizacijsko omrežje potrebno očistiti preko lovilcev olj.

(7) Če prostorske razmere to omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin in lokacija omogoča morebitno razširitev oz. nadgradnjo čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati predpisanim vrednostim.

(8) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti evidentirani pri izvajalcu javne službe in redno vzdrževani.

(9) Pri urejanju gnojišč in gnojiščnih jam na kmetijah je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki urejajo to področje.

(10) Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom v kanalizacijsko omrežje očiščene do predpisane stopnje.

 

62.  člen

(PIP za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)

(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnikih za komunalne odpadke, ki morajo biti v objektu ali na gradbeni parceli objekta. Če zaradi prostorskih omejitev takšna postavitev ni mogoča, je dovoljeno s soglasjem s pristojnim občinskim organom za gospodarjenje z odpadki in lastnikom zemljišča določiti mesto zabojnika na drugem ustreznem zemljišču.

(2) Mesto odvzema (praznjenja zabojnika) mora biti prometno dostopno.

(3) V skladu s predpisi se ločeno zbiranje odpadkov v naselju lahko uredi z ekološkimi otoki na vidno nemotečih površinah, ki morajo biti utrjene (tlakovane), dobro dostopne, priporočljiva je ograditev in nadkritje. Postavitev otokov mora biti usklajena s preostalimi ureditvami na javnih odprtih površinah.

(4) Izvajanje zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov mora biti skladno s predpisi s področja varstva okolja ter občinskim odlokom, ki ureja to področje.

(5) Občina bo izdelala popis nelegalnih odlagališč odpadkov in njihovo ustrezno sanacijo.

 

63.  člen

(PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)

(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.

(2) Obstoječe telekomunikacijsko omrežje je potrebno pri poseganju v prostor ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve.

(3) Gradnja objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav oddajnikov RTV Slovenije in Telekoma Slovenije je dopustna na način, ki ne prekinja teh povezav.

(4) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:

1.   objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umeščati na lokacije izven območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, na stanovanjskih območjih jih je dovoljeno umestiti le na nestanovanjske objekte tako, da ne bodo zmanjševali kakovosti bivanja v okoliških stanovanjih;

2.   objekti in naprave brezžične telefonije je potrebno umestiti na lokacije izven objektov in območij kulturne dediščine;

3.   objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati tudi na območja in v objekte, namenjene trgovski, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti;

4.   objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;

5.   objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno postaviti na kmetijska in gozdna zemljišča tako, da je čim manj okrnjena njihova raba oz. njihova proizvodna funkcija;

6.   objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umestiti na vidno čim manj izpostavljene lokacije;

7.   objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno na izpostavljenih legah, območju kulturne dediščine, na območju izjemne krajine in območju prepoznavnosti v odprtem prostoru umestiti v prostor na osnovi prostorske preveritve in utemeljitve tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši, prednostno v obstoječe objekte, vendar tako, da ne zmanjšujejo njihovih vrednosti;

8.   posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije, ki se morajo prilagajati prevladujoči urbani oz. arhitekturni in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe, stolpe ali druge dele objektov) tako, da bodo ti objekti in naprave čim manj moteči,

9.   objekti in naprave mobilne telefonije se lahko gradijo oz. uredijo kot razgledni stolpi.

(5) Pri umeščanju objektov mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati celovito in kvalitetno pokrivanje posameznih območij s komunikacijsko dostopnostjo, tehnične predpise, ki veljajo za naprave mobilne telefonije in možnost uvajanja tehnološkega napredka telekomunikacijskih tehnologij kot razvojnega potenciala lokalne skupnosti.

 

64.  člen

(PIP za poseganje v prostor na varovanih območjih GJI)

(1) Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, v katere je dovoljeno posegati pod pogoji upravljavca, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, so:

 

za ceste, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta

varovalni pas

-   regionalne ceste

-   lokalne ceste

-   javne poti

-   državne kolesarske steze

-   javna pot za kolesarje

15 m

6 m

4 m

5 m

3 m

za elektroenergetske vode, merjeno od osi daljnovoda ali osi kabelskega sistema oz. od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje, razdelilne postaje ali transformatorske postaje

 

varovalni pas

-   nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV

-   podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV

-   razdelilne postaje SN, transformatorske postaje SN/0,4 kV

10 m

1 m

2 m

za ostale vode GJI, merjeno od osi voda

varovalni pas

-   vodovoda, kanalizacije, telekomunikacijske vode, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in druge vode, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oz. so v javno korist (razen priključkov nanje)

3 m

 

 

 

(2) Za vsak poseg v varovalni pas je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca GJI.

(3) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.

(4) V varovalnem pasu državne ceste je potrebno predvideti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo v skladu z veljavnimi predpisi.

(5) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV je prepovedana gradnja objektov, v katerih se lahko nahaja vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.

(6) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v primeru morebitnih odstopanj pa so potrebne posebne tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode in javne odprte površine.

(7) Preko območja Občine Benedikt potekajo zračne poti, zato je pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov potrebno upoštevati določila povezana z ovirami za zračni promet. Med ovire za zračni promet sodijo:

1.   objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov,

2.   vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov,

3.   za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov ipd.

(8) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

 

65.  člen

(PIP o minimalni komunalni opremi in priključevanju objektov na GJI)

(1) Gradnja objektov (razen objektov GJI in nekaterih enostavnih oz. nezahtevnih objektov) je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih ali gradbenih parcelah, določenih k obstoječim objektom.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju zemljišča izvaja skladno z določili predpisov o graditvi objektov.

(3) Minimalna komunalna opremljenost za gradnjo stanovanjskih stavb mora zagotavljati:

1.   oskrbo s pitno vodo - razen v območjih brez javnega omrežja, kjer je dovoljena oskrba iz lastnih virov,

2.   električno energijo ali drugi alternativni vir energije, ki zagotavlja možnost uporabe sodobnih tehnologij v gospodinjstvu,

3.   odvajanje odpadnih voda v območjih s predvidenim omrežjem zajemanja in čiščenja odpadnih vod - razen v območjih brez urejenega odvajanja in čiščenja odpadnih voda, kjer je dovoljena individualna ureditev v skladu s predpisi,

4.   priključek na javno cestno omrežje, v izjemnih primerih je dostop do javne ceste lahko zagotovljen s služnostjo.

(4) Če nestanovanjska stavba za normalno obratovanje predvidene dejavnosti ne potrebuje vse v prejšnjem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja glede na namen objekta.

(5) Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo (decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, toplotne črpalke), pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.

(6) Priključitev objekta na omrežje GJI, določeno s tem odlokom ali drugim predpisom o minimalni komunalni opremi, je obvezna, če je obveznost priključitve predpisana s predpisom o izvajanju GJI in zagotovljena tehnična možnost priključitve.

(7) Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči si mora investitor pridobiti soglasje za priključitev posamezne GJI od upravljavca posameznega omrežja GJI in izpolniti z njim predpisane pogoje.

(8) Če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti omrežja ali dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev ali ne določi načina priključitve, gradnja ni mogoča.

 

PIP glede varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave

 

Celostno ohranjanje kulturne dediščine

 

66.  člen

(splošni PIP za poseganje v območja varstva kulturne dediščine)

(1) Za kakršnekoli posege v kulturne spomenike, kulturno dediščino in njihova vplivna območja, vključno z vzdrževalnimi deli in drugimi posegi, za katera ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, ki bi lahko povzročili spremembo videza ali materialne substance dediščine, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote ZVKDS.

(2) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na območjih varstva kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialna substanca, ki so nosilci teh vrednot.

(3) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(4) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem in uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(5) Območja varstva kulturne dediščine so razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi tega odloka in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (akti o razglasitvi kulturnih spomenikov).

 

67.  člen

(splošni PIP za poseganje v območja kulturnih spomenikov in njihova vplivna območja)

(1) Kulturni spomeniki in njihova vplivna območja se varujejo na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine in določb konkretnega akta o njegovi razglasitvi. Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi.

(2) Za posege v kulturne spomenike in njihova vplivna območja se v primeru neskladja določb tega odloka s kulturnovarstvenimi pogoji pristojne enote ZVKDS upošteva pogoje slednjega.

 

68.  člen

(splošni PIP za poseganje v območja registrirane kulturne dediščine)

(1) Na objektih ali v območjih kulturne dediščine niso dovoljeni posegi ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi poslabšali ali razvrednotili njen pomen. Dovoljeni so tisti posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi kulturne dediščine ali zvišanju njene vrednosti.

(2) Poleg objekta kulturne dediščine se varuje tudi določena okolica varovane dediščine oz. njeno vplivno območje, v katerem se presoja vpliv določenega posega na varovane lastnosti enote dediščine in na ta način zagotavlja funkcionalno integriteto varovane dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin.

 

69.  člen

(PIP za poseganje v območja registriranih arheoloških najdišč)

(1) Za območja registriranih arheoloških najdišč velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:

1.   odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

2.   poglabljati dna vodotokov in jezer,

3.   gospodarsko izkoriščati rudnine oz. kamnine in

4.   postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkoviro ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

(2) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

1.   če ni možno najti drugih rešitev in

2.   če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

(3) V primeru, da se območje ureja z OPPN, je potrebno predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

(4) Za poseg v registrirano arheološko najdišče je potrebno pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred tem je potrebno pri pristojni območni enoti ZVKDS pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(5) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja (lastnika zemljišča, investitorja, odgovornega vodjo del) ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(6) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi ZVKDS omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

 

70.  člen

(PIP za poseganje v območja stavbne dediščine)

(1) Pri objektih stavbne dediščine je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot so:

1.   tlorisna in višinska zasnova (gabariti) ter konstrukcijska zasnova in gradiva (substanca);

2.   oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva fasade in drugi detajli);

3.   funkcionalna zasnova v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru;

4.   sestavine in pritikline;

5.   stavbno pohištvo in notranja oprema;

6.   komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb);

7.   prostorski kontekst, pojavnost in vedute (pri prostorsko izpostavljenih objektih);

8.   zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami;

9.   varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin.

 

71.  člen

(PIP za poseganje v območja memorialne dediščine)

(1) Pri memorialni dediščini je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot so:

1.   avtentičnost lokacije;

2.   materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin;

3.   vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

 

72.  člen

(PIP za poseganje v vplivna območja kulturne dediščine)

(1) Posegi v vplivnem območju kulturne dediščine morajo biti podrejeni ohranjanju vloge kulturne dediščine v širšem prostoru in upoštevati naslednji pravni režim varstva:

1.   ohranjati je potrebno prostorsko integriteto, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno;

2.   prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine;

3.   posebno pozornost je potrebno posvetiti legi, gabaritom, materialom, vegetaciji ter splošnemu oblikovanju fasad in strešin.

(2) Dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.

 

Ohranjanje narave

 

73.  člen

(PIP za ohranjanje narave)

(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z določbami teh predpisov. Za posege v območja ohranjanja narave je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasje pristojne službe za varovanje narave.

(2) Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.

(3) Na območjih Natura 2000 se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:

1.   ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst;

2.   ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;

3.   ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;

4.   ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.

(4) Na območju občine je pričakovana naravna vrednota Slovenske gorice – nahajališče fosilov (školjke, polži, morski ježki, septarijske konkrecije). V primeru najdbe mineralov ali fosilov mora najditelj najdbo prijaviti pristojnemu ministrstvu, hkrati pa jo mora zaščititi pred uničenjem, poškodbo, krajo. Pri posegih se investitorja seznani z možnostjo obstoja naravnih vrednot ter, da o najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave.

 

PIP glede varstva okolja, naravnih dobrin, varstva pred naravnimi nesrečami ter ureditev za obrambne potrebe

 

Varstvo okolja in naravnih dobrin

 

74.  člen

(PIP za varovanje zraka)

(1) Pri gradnji objektov, rekonstrukciji in spremembi namembnosti obstoječih objektov je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka in zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo prekoračene dovoljene vrednosti emisij.

(2) Pri posameznih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik ali najemnik osnovnih sredstev meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito ali sanacijo, ki preprečuje prekomerno onesnaženje zraka. Pri zasnovi nove zazidave je potrebno upoštevati tudi prevetrenost prostora in vzpodbujanje lokalne cirkulacije zraka.

(3) Lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo delujejo na okolje (emisije nad dovoljeno stopnjo).

 

75.  člen

(PIP za varovanje voda)

(1) Pri načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov. Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.

(2) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda ter za ohranjanje narave.

(3) V Občini Benedikt ni vodotokov, ki bi bili opredeljeni kot vodotoki 1. reda. Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati zunanje meje priobalnih zemljišč, ki znašajo pri vodotokih 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v prostor, razen za izjeme skladno s predpisom, ki določa pogoje za upravljanje voda.

(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določa Zakon o vodah:

1.   gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,

2.   gradnjo objektov grajenega javnega dobra po veljavni predpish,

3.   ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

4.   ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

5.   gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oz. priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem in izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

6.   gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in

7.   gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

(5) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija ali prenova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta, če:

1.   se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,

2.   se s tem ne poslabšuje stanja voda,

3.   je omogočeno izvajanje javnih služb,

4.   se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,

5.   to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in

6.   se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

(6) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih ter obvodnih organizmov.

(7) Na vodno ali priobalno zemljišče je prepovedano:

1.   odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki;

2.   odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi;

3.   odlaganje odpadkov.

(8) Na priobalnih zemljiščih je v tlorisni širini 5 metrov od meje brega voda 2. reda prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.

(9) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč je treba upoštevati naslednje:

1.   prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je potrebno umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost;

2.   z ureditvami se ne sme povzročati poslabšanje stanja voda in vodnega režima oz. se zagotovijo izravnalni ukrepi;

3.   potrebno je ohranjati retenzijske sposobnosti območij in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda;

4.   premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim;

5.   za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno v skladu z veljavno zakonodajo pridobiti vodno soglasje pristojnega organa.

(10) Vodno soglasje je potrebno pridobiti za:

1.   poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču;

2.   poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po predpisih o vodah;

3.   poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice;

4.   poseg na varstvenih in ogroženih (poplavnih, erozijskih, plazovitih in plazljivih) območjih;

5.   poseg zaradi odvajanja odpadnih voda;

6.   poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik;

7.   hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.

(11) V primerih, ko gre za gradnjo ali spremembo namembnosti, za katero je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov in vodno soglasje na podlagi veljavne zakonodaje o vodah, mora investitor k projektnim rešitvam pridobiti vodno soglasje.

(12) V primerih, ko gre za posege v prostor, za katere ni potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa treba pridobiti vodno soglasje na podlagi predpisov o vodah, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvajanja posega pridobiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati nameravani poseg, nanašajo pa se na varstvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov in obstoječe vodne pravice drugih oseb. K rešitvam za izvedbo drugega posega v prostor pa mora pravna ali fizična oseba pridobiti vodno soglasje. 

(13) Prepovedano je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljen samo v skladu z veljavnimi predpisi. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano.

(14) Urejanje vodotokov mora upoštevati naravno dinamiko porečja, izvajati se mora s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Ohranjati je potrebno zveznost obrežne vegetacije. V primerih regulacije je potrebno pretehtati možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku, na že reguliranih vodotokih pa naj se omogoči izboljšanje hidromorfološkega stanja.

(15) Odvzem vode iz vodotoka se lahko izvaja le ob zagotavljanju ekološko sprejemljivega pretoka v strugi, ob upoštevanju že obstoječih odvzemov vode in pretoka, ki omogoča naravno hidrodinamiko vodotokov, v kolikor je to v skladu z načrti upravljanja z vodami.

(16) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda, je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami veljavnih predpisov.

 

76.  člen

(PIP za varovanje vodnih virov)

(1) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.

 

77.  člen

(PIP za trajnostno rabo virov energije)

(1) S poseganjem v prostor je potrebno zagotavljati in spodbujati vzdržno (trajnostno) rabo naravnih virov, energetsko varčno gradnjo ter izvedbo in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije (na strehah objektov se dopušča izvedba sistemov fotovoltaičnih celic), za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju in niso v nasprotju z režimi varovanja okolja, varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in s krajinskimi kakovostmi.

(2) Pri prenovi in novogradnji je potrebno zagotoviti energetsko učinkovitost objekta. Objekti morajo skladno z veljavnimi predpisi izpolnjevati tehnične zahteve na področju toplotne zaščite, ogrevanja, klimatizacije, priprave tople vode in razsvetljave ter ostale pogoje predpisov, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.

 

78.  člen

(PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč)

(1) Pri gradnji objektov je potrebno zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.

(2) Na kmetijskih zemljiščih se dopusti izboljšava ekološkega stanja tal z vnosom zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov v primeru:

1.   rekultivacije tal,

2.   nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali

3.   zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal.

 

(3) Kmetijska dejavnost naj se izvaja na način, da bo zagotovljeno varstvo zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah naj se ohranjajo obmejki, živice, gozdni otoki, vodna telesa, vzpodbuja naj se naravi prijazne oblike kmetovanja. Melioracije naj se izvajajo le na kmetijskih zemljiščih, kjer je zagotovljeno ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju naj se vzpodbuja rabo, ki zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti.

 

79.  člen

(PIP za varstvo gozdov)

(1) V večnamenskih gozdovih, ki imajo na poudarjeno ekološko funkcijo 1. stopnje, se posegi v gozd dopustijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo 1. stopnje pa se posegi dovolijo v primeru, ko gre za objekt, ki dopolnjuje socialni funkciji skladno rabo gozda.

(2) Ohranja naj se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo. Gozdne površine naj se ohranjajo tudi na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, naj se ohranja gozdove v čim bolj naravnem stanju.

(3) V prostoru z majhnim deležem gozda je potrebno objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.

(4) Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor je potrebno načrtovati tako, da bodo ohranjene značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti, vidnost naselij in značilne vedute v največji možni meri.

(5) Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je potrebno obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

(6) Na območjih varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno ekološko ali socialno funkcijo 1. stopnje krčitve gozdov niso dovoljene. Posegi v varovalne gozdove so dovoljeni le s soglasjem pristojnega ministrstva.

(7) Na površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno uporabljajo določila PIP za kmetijska zemljišča po tem odloku.

(8) Krčitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe planskega akta je možna le, če površina krčitve ne presega 0,5 ha. Za krčitev gozda za kmetijske namene je potrebno pridobiti dovoljenje pristojne službe.

(9) Za krčitev gozda v velikosti 5 ha ali več je potrebno v skladu z veljavno zakonodajo izvesti presojo vplivov na okolje.

(10) Nove objekte se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben poleg zagotavljanja funkcij gozdov tudi zaradi zagotovitve varnosti objektov. V kolikor je odmik manjši, nosi investitor, ki gradi znotraj vplivnega območja gozda, vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru padca drevesa oz. njegovih delov na parcelo oz. zgrajene objekte.

80.  člen

(PIP za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem oz.

skupinami gozdnega drevja zunaj naselij)

(1) Sečnja drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti, se lahko izvaja izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca meseca septembra do konca meseca februarja naslednjega leta.

(2) Suha drevesa in drevesna dupla se ohranjajo povsod tam, kjer se s puščanjem oslabelih dreves ne povečujejo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni. Ohranjajo se vse plodonosne drevesne in grmovne vrste.

(3) Gozdni ostanki ob vodotokih vplivajo na zaščito bregov pred erozijo, zato jih je potrebno ohranjati. Pri poseku je potrebno počistiti struge in korita potokov. Z gozdovi ob potokih se gospodari posamično ali skupinsko prebiralno ter zagotavlja naravno pestrost.

(4) Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovna vegetacija in obvodna vegetacija, ki so bile zaradi rabe izkrčene na golo, je potrebno takoj oz. še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna ali grmovna zarast.

 

81.  člen

(PIP za poseganje v območja gozdnih in kmetijskih zemljišč)

(1) Posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor, ki so dopustni v območjih kmetijskih in gozdnih površin, so naslednji:

1.   sprememba namembnosti (skladno z dopustnimi vrstami objektov);

2.   vzdrževanje objekta; pri vzdrževalnih delih v javno korist se lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost, če je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona določeno, da se z namenom zagotavljanja opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost;

3.   postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s Prilogo 2 tega odloka;

4.   dela, s katerimi se uredi okolica objekta znotraj gradbene parcele ali parcel, ki pripada-jo objektu: dela za ureditev okolice objekta so npr. odkopavanje in nasipavanje zemljišč, utrditev dvorišča, ureditev odvodnjavanja dvorišča, zgraditev klančine ob vstopu v stavbo z namenom odprave ovir, ureditev vrta ipd.

(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov.

(3) Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen če je to predvideno z gozdnogospodarskimi načrti zaradi varstva gozdov, zaščite vodnih zajetij, varstva naravnih vrednot ipd.

(4) Za graditev objektov ter posege v gozd in gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove ne glede na namensko rabo določeno v občinskem prostorskem načrtu.

(5) Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je potrebno načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike:

1.   gradnja stavb v pasu 25 m od gozdnega roba ni dopustna brez soglasja pristojne javne gozdarske službe,

2.   drugi objekti, posegi in ureditve, ki so na nivoju zemljišča (ceste, vodovodi, ograje, ipd.) morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1 m,

3.   če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.

V projektni dokumentaciji je mogoče opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oz. na funkcije gozdov in gozdnega prostora.

(6) Z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oz. izboljšanja pogojev obdelave je s soglasjem pristojne službe, ki ureja to področje, dopustno načrtovati in izvajati agrarne operacije ter vodne zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč. Agrarne operacije je potrebno izvajati tako, da se med kmetijskimi zemljišči ohranjajo območja drevesne zarasti in grmičevja (mejice).

 

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

 

82.  člen

(PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Na plazljivem območju se ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na tem območju je prepovedano:

1.   zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč;

2.   poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode;

3.   izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča;

4.   krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(2) Na erozijskih območjih je skladno z veljavnimi predpisi prepovedano:

1.   poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,

2.   ogoljevanje površin,

3.   krčenje tistih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,

4.   zasipavanje izvirov,

5.   nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali pazljivih zemljiščih,

6.   omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,

7.   odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,

8.   zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,

9.   odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,

10. vlačenje lesa.

(3) V območjih, kjer se zaradi večjega nagiba ali nestabilnosti geološke podlage pojavljajo bočni premiki ali plazljivost terena, je potrebno k dokumentaciji za dovolitev posega priložiti predhodno geomehansko mnenje ali poročilo. V primeru poseganja na območja z večjim naklonom je potrebno ob nevarnosti erozije izvesti ustrezne protierozijske ukrepe.

(4) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

(5) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno nevarnostjo VII. stopnje po MSK lestvici oz. projektnim pospeškom tal(g) 0,100. Na celotnem območju občine je potrebno upoštevati standarde za projektiranje potresno odpornih konstrukcij.

(6) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.

(7) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi.

(8) Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je treba prostorske ureditve načrtovati tako, da se preprečujejo verižne nesreče, da se preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo posledice v primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oz. objekti.

(9) Gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici, hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali območja.

 

83.  člen

(PIP za varstvo pred poplavami)

(1) Območja poplav, ki so prikazana v prilogi Prikaz stanja prostora ter v tabeli v 42. členu tega odloka, so povzeta po opozorilni karti poplav. Na teh območjih je posege v prostor potrebno načrtovati v skladu s predpisi o vodah ter zanje pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega organa za upravljanje voda. Pojavljajo se v EUP z oznakami : OP 01, BE, 01, BE 02, BE 03, BE 04, BE 17 in BE 20.

(2) V območjih poplav so, ne glede na ostala določila odloka, prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, objektov in dejavnostih, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.

(3) Na poplavnem območju, za katerega razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni in je določeno na podlagi opozorilne karte poplav, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih legalno zgrajenih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ter spremembe namembnosti, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

 

Obrambne potrebe

 

84.  člen

(PIP za ureditve za potrebe obrambe)

(1) Na območju Občine Benedikt ni predvidenih ureditev za potrebe obrambe.

 

PIP glede varovanja zdravja

 

85.  člen

(PIP za varovanje zdravja)

(1) Načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno in zadostno osončenost (vsaj dve uri dnevno v času zimskega solsticija za vse bivalne in delovne prostore), osvetlitev in prevetrenost objektov ter zagotavljati varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam do vseh objektov z javno funkcijo.

(2) Posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo škodljive vplive zmanjševali do stopenj, dovoljenih s predpisi.

 

86.  člen

(PIP za varstvo pred hrupom)

(1) Varstvo pred hrupom v občini je potrebno izvajati na podlagi občutljivosti posameznih območij osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

 

območja in površine podrobnejše namenske rabe        

                                                  stopnja varstva pred hrupom

I. stopnja

II. stopnja

III. stopnja

IV. stopnja

S – območja stanovanj

 

 

x

 

 

SS – stanovanjske površine

 

x

 

 

 

SK – površine podeželskega naselja

 

 

x

 

C – območja centralnih dejavnosti

 

 

x

 

 

CU – osrednja območja centralnih dejavnosti

 

 

x

 

 

CD – druga območja centralnih dejavnosti

 

 

x

 

I – območja proizvodnih dejavnosti

 

 

 

x

 

IG – gospodarske cone

 

 

 

x

B – posebna območja

 

 

x

 

 

BT – površine za turizem

 

x

 

 

Z- območja zelenih površin

 

 

x

 

 

ZS –površine za oddih, rekreacijo in šport

 

 

x

 

 

ZD – druge zelene površine

 

 

x

 

 

ZK - pokopališča

 

 

x

 

P – območja prometnih površin

 

 

 

x

 

PC – površine cest

 

 

 

x

O – območja okoljske infrastrukture

 

 

 

x

A – površine razpršene poselitve

 

 

x

 

K1- najboljša kmetijska zemljišča

 

 

 

x

K2 - druga kmetijska zemljišča

 

 

 

x

G – gozdna zemljišča

 

 

 

x

V – površinske vode

 

 

x

 

 

VC – celinske vode

 

 

x

 

 

(2) Za javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa, ki se izda na podlagi predhodne strokovne presoje.

(3) Nove gradnje, rekonstrukcije objektov ali spremenjena namembnost v obstoječih objektih ne smejo povzročiti prekomerne obremenitve s hrupom oz. ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom v območjih, v katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna.

(4) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je potrebno vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.

 

87.  člen

(PIP za varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

(1) Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmernih obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

(2) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje, iz katere mora biti razvidno, da pričakovane ravni elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi dovoljenih vrednosti.

 

(3) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, namenjenih za stalno oz. občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oz. predvidenih virov elektromagnetnega sevanja, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da ne bodo prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja, določene po veljavnih predpisih o elektromagnetnem sevanju.

(4) V razpredelnici so v skladu s predpisi o elektromagnetnem sevanju glede na namensko rabo prostora določena območja varstva pred sevanjem.

 

območja in površine podrobnejše namenske rabe        

                                                                                  stopnja varstva pred hrupom

I. stopnja

II. stopnja

S – območja stanovanj

x

 

 

SS – stanovanjske površine

x

 

 

SK – površine podeželskega naselja

x

 

C – območja centralnih dejavnosti

x

 

 

CU – osrednja območja centralnih dejavnosti

x

 

 

CD – druga območja centralnih dejavnosti

x

 

I – območja proizvodnih dejavnosti

 

x

 

IG – gospodarske cone

 

x

B – posebna območja

x

 

 

BT – površine za turizem

x

 

Z- območja zelenih površin

x

 

 

ZS –površine za oddih, rekreacijo in šport

x

 

 

ZD – druge zelene površine

x

 

 

ZK - pokopališča

x

 

P – območja prometnih površin

 

x

 

PC – površine cest

 

x

O – območja okoljske infrastrukture

 

x

A – površine razpršene poselitve

x

 

K1- najboljša kmetijska zemljišča

 

x

K2 - druga kmetijska zemljišča

 

x

G – gozdna zemljišča

 

x

V – površinske vode

 

x

 

VC – celinske vode

 

x

 

(5) II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi za površine, ki so namenjene javnemu cestnemu prometu, pa se nahajajo znotraj območja, za katerega je sicer določena I. stopnja varstva.

(6) Minimalni odmiki od virov elektromagnetnega sevanja, v katere ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori, kjer je predpisana I. stopnja varstva pred sevanjem so:

1.   nadzemnega večsistemskega daljnovoda in razdelilne transformatorske postaje nazivne vrednosti 110 kV in 35 kV: 15 m;

2.   podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 3m,

3.   nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV: 10 m,

4.   podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV: 1 m,

5.   razdelilne postaje SN, transformatorske postaje SN/0,4 kV: 2m,

pri čemer se oddaljenost meri od osi daljnovoda ali osi kabelskega sistema in od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje, razdelilne postaje ali transformatorske postaje.

 

88.  člen

(PIP za varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)

(1) Pri načinih osvetljevanja je potrebno upoštevati predpise s področja varstva pred svetlobnim onesnaževanjem. Moč svetil ne sme presegati mejnih vrednosti določenih z veljavnimi predpisi o varstvu pred svetlobnim onesnaževanjem.

(2) Letna poraba vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo javnih cest in drugih javnih površin in so v upravljanju občine, izračunana na prebivalca v občini, ne sme presegati predpisanih mejnih vrednosti.

(3) Zaradi negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) naj se osvetljevanje območij načrtuje tako, da bo svetloba časovno omejena in prostorsko usmerjena proti tlom. Osvetljevanje naj se izvede s svetlobnimi telesi, ki so v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu pred svetlobnim onesnaževanjem.

 

Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji

 

89.  člen

(podeželska naselja - SK)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za podeželska naselja, namenjena bivanju, spremljajočim dejavnostim in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi, se urejajo naslednje EUP: BE 07, BE 21, IH 01, SB 01, SB 02, TK 02, ŠT 01.

(2) Namenska raba prostora na površinah z oznako SK v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot območja stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba prostora kot območja stanovanj (S), namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora S (območja stanovanj) pa kot površine podeželskega naselja (SK), namenjene bivanju in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi.

(3) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Benedikt, ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Benedikt.

(4) Dopustne spremljajoče dejavnosti v območjih podeželskih naselij so dejavnosti osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužnostno obrtne, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k bolj racionalni rabi površin.

(5) Dopustno je prepletanje bivanja, spremljajočih dejavnosti in površin kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.   ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta,

2.   neposredna navezanost na javno cestno omrežje,

3.   vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje,

4.   pri spremljajočih trgovskih, gostinskih, turističnih, predelovalnih, gradbenih in storitvenih dejavnostih je površina prostorov za te dejavnosti omejena na 150 m2,

5.   za izvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je dopustna večja površina prostorov kot 150 m2, razen za nove objekte in naprave energetskih sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za lastno uporabo ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, katerih površina mora biti manjša od skupne površine objekta oziroma objektov, ob katere se umeščajo,

6.   površina spremljajočih dejavnosti se prilagaja potrebam, ki izhajajo iz obstoječega stanja in načrtovanih razvojnih potreb.

(6) Med dopustnimi dejavnostmi izven občinskega središča imajo prednost dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom.

(7) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljene v tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena.

(8) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, (razmerje med zazidanim delom parcele in celo parcelo) je:

1.   pri območjih kmetij do vrednosti 0,3 (priporočljiva vrednost je 0,3), dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6, če so zagotovljeni pogoji o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugim pogojem,

2.   pri območjih stanovanjskih in drugih stavb do vrednosti 0,4, dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6, če so zagotovljeni pogoji o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugim pogojem.

(9) Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, (razmerje med bruto tlorisno površino vseh etaž nad terenom in celotno površino parcele, namenjene gradnji) je:

1.   pri kmetijah do vrednosti 0,6 z možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje je odvisno od povečave faktorja zazidanosti),

2.   pri stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 0,8 z možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje je odvisno od povečave faktorja zazidanosti).

(10) Pri objektih z arhitekturno tipiko iztegnjenega doma (v obliki črke I, L, T ali U) morajo biti posamezni deli objekta po namembnosti ločeni s protipožarnimi zidovi.

(11) V vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustna sprememba nenaseljenih stanovanjskih hiš v počitniške hiše.

(12) V vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 44. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

(13) V EUP BE 21 so na parceli 304/1 k.o. Benedikt dopustni le nestanovanjski kmetijski objekti.

 

90.  člen

(območja stanovanjskih površin - SS)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja stanovanjskih površin, namenjena bivanju, spremljajočim dejavnostim, se urejajo naslednje EUP: BE 04 in BE 08.

(2) Namenska raba prostora na površinah z oznako SS v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot območja stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba prostora kot območja stanovanj (S), namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora S (območja stanovanj) pa kot stanovanjske površine (SS), namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi.

(3) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Benedikt, ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Benedikt.

(4) Dopustne spremljajoče dejavnosti v območjih stanovanj so dejavnosti osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužnostno obrtne, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k bolj racionalni rabi površin (dejavnosti na domu) ter njihove umestitve ni mogoče zagotoviti v območju obstoječih centralnih dejavnosti.

(5) Dopustno je prepletanje bivanja in spremljajočih dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.   ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta,

2.   neposredna navezanost na prometno infrastrukturo,

3.   vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje,

4.   pri spremljajočih trgovskih, gostinskih, turističnih, predelovalnih, gradbenih in storitvenih dejavnostih je površina prostorov za te dejavnosti je uporabna površina omejena na 150 m2,

5.   površina spremljajočih dejavnosti se prilagaja potrebam, ki izhajajo iz obstoječega stanja in načrtovanih razvojnih potreb.

(6) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljene v tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena.

(7) Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, (razmerje med zazidanim delom parcele in celo parcelo) je do vrednosti 0,4, dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6, če so zagotovljeni pogoji o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugi pogoji, ki vplivajo na kakovost bivanja in zdravje ljudi.

(8) Faktor izrabe parcele namenjene gradnji, (razmerje med bruto tlorisno površino vseh etaž nad terenom in celotno površino parcele, namenjene gradnji) je do vrednosti 1,2 (velikost in gradnja pomožnih objektov je odvisno od dopustne etažnosti objektov).

(9) V vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 44. člena tega odloka navedene omejitve je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

(10) V EUP BE 04 in BE 08 je dopustno nameniti 30 % BTP vsakega stanovanjskega objekta mirnim poslovnim dejavnostim, pri tem pa obstoječe in predvidene spremljajoče poslovne dejavnosti ne smejo preseči deleža 40 % BTP v EUP.

 

91.  člen

(osrednja območja centralnih dejavnosti - CU)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za osrednja območja centralnih dejavnosti (CU) se urejajo naslednje EUP: BE 01, BE 02, TK 01.

(2) Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora je opredeljena kot območje centralnih dejavnosti (C), namenjeno oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora C (območja centralnih dejavnosti) pa kot osrednja območja centralnih dejavnosti (CU), kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje.

(3) V EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Benedikt, ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Benedikt.

(4) Zaradi zagotavljanja vitalnosti, privlačnosti in programske pestrosti območja centralnih dejavnosti je v območjih EUP iz prvega odstavka tega člena dopustno:

1.   vertikalno mešanje dejavnosti (po etažah istega objekta),

2.   horizontalno nizanje dejavnosti (ob trgu, prometnici),

3.   združevanje dejavnosti po območjih (izobraževanje, vzgoja, šport, kultura, uprava…).

(5) V območjih centralnih dejavnosti je potrebno urediti zelene površine v javni rabi in jih, z ozirom na funkcijo posameznega dela zelenih površin, ustrezno oblikovati ter skrbeti za njihovo redno vzdrževanje.

(6) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljene v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena.

(7) Dopusten faktor zazidanosti parcele je 0,2 – 0,8, dopusten faktor izrabe zemljišča pa 1,2 – 2,4.

(8) Dopustno je prepletanje dejavnosti, opisanih v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena, če so izpolnjeni pogoji, opisani v petem odstavku prejšnjega člena tega odloka.

(9) Dopustno je odstopanje od določb tega odloka pri oblikovanju zahtevnejših objektov, namenjenih trgovskim, oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim, katerim je dopustno dodati tudi bivanje v skladu s pogoji o velikosti in oblikovanju objektov.

(10) V vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 44. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

(11) V EUP BE 01 so na območju župnije kulturnega spomenika Benedikt v Slovenskih Goricah – Župnišče (EŠD 13861) dopustne samo parkovne ureditve, gradnja novih objektov ni dovoljena.

(12) V EUP BE 01 so na parceli št. 460/45 k.o. Benedikt, kjer se nahaja enota kulturne dediščine Benedikt v Slovenskih Goricah – Znamenje (EŠD 2840) prepovedane vse gradnje in prostorske ureditve, razen prostorskih ureditev namenjenih prezentaciji dediščine. Na parcelah 460/64 in 460/66 k.o. Benedikt je treba zagotoviti ustrezen odmik objektov od enote kulturne dediščine Benedikt v Slovenskih Goricah – Znamenje (EŠD 2840), tako da bo ohranjen njen prostorski kontekst.

(13) Na območju EUP TK 01 (območje cerkve z mežnarijo – EŠD 9573) so dopustne samo parkovne ureditve, gradnja novih objektov ni dovoljena.

 

92.  člen

(območja drugih centralnih dejavnosti - CD)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja drugih centralnih dejavnosti (CD) se urejajo naslednje EUP: BE 03 in BE 06.

(2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba je opredeljena kot območje centralnih dejavnosti (C), ki so namenjena oskrbnim storitvenim in družbenim dejavnostim, znotraj območij centralnih dejavnosti pa kot druga območja centralnih dejavnosti (CD), kjer prevladuje določena dejavnost razen bivanja.

(3) V EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določene v Prilogi 1 k Odloku o OPN Benedikt, ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Benedikt.

(4) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljene v drugem in tretjem odstavku tega člena.

(5) Dopusten faktor zazidanosti parcele je 0,2 – 0,6, dopusten faktor izrabe zemljišča pa 1,2 – 1,6.

(6) Dopustno je prepletanje dejavnosti, opisanih v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena, če so izpolnjeni pogoji, opisani v petem odstavku prejšnjega člena tega odloka.

(7) V vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 44. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

 

93.  člen

(območja površina za oddih, rekreacijo in šport - ZS)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja površin za oddih, šport in rekreacijo se ureja naslednje EUP: BE 18 in del EUP OP 01.

(2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba pa kot območje zelenih površin (Z), ki so namenjena preživljanju prostega časa,predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja, znotraj območij zelenih površin pa kot površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), ki so namenjena oddihu rekreaciji in športom na prostem.

(3) V EUP prvega odstavka tega člena je od objektov, ki so glede na namen objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Benedikt, dopustno graditi le športne objekte in naprave ter nezahtevne in enostavne objekte za izvajanje spremljajočih dejavnosti, ki so opredeljeni v Prilogi 2 k Odloku o OPN Benedikt.

(4) V EUP so površine, namenjene za oddih, rekreacijo in šport, na katerih je dopustna izobraževalna, športna in rekreacijska dejavnost s spremljajočimi dejavnostmi, ki so potrebne za izvajanje teh dejavnosti ter večnamenske prireditve in uporaba za potrebe reševanja in zaščite.

(5) Velikost objektov mora poleg pogojev po predpisih o gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevati tudi naslednje določbe:

1.   dopustna je višina objektov P + (M),

2.   kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko največ 1 m nad obstoječim terenom.

(6) Oblikovanje objektov upoštevati še naslednje določbe:

1.   dopustno je oblikovanje objektov, ki je usklajeno s tradicionalno gradnjo v soseščini,

2.   dopustna je nadgradnja tradicionalne gradnje s sodobnejšim oblikovanjem objektov, streh in fasad ter uporabo materialov, ki pa ne smejo biti svetleči barvi, imeti zrcalnega učinka ali niso primerni za klimatološke razmere posamezne lokacije,

3.   robove EUP je potrebno oblikovati v skladu s stično strukturo (urbani prostor, odprti prostor).

(7) Parcelacija mora upoštevati dodatne potrebe za izvajanje dopustnih dejavnosti. Največji dopustni faktor zazidanosti je 0,1, enako faktor izrabe zemljišča.

(8) Priključki potrebne GJI morajo biti po zmogljivosti prilagojeni dejavnostim, ki so dopustne v posameznih EUP.

(9) V vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 44. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

 

94.  člen

(območje drugih urejenih zelenih površin - ZD)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja drugih zelenih površin se ureja naslednje EUP: BE 01 in BE 06.

(2) Namenska raba prostora na površinah z oznako ZD v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba prostora kot območje zelenih površin (Z), namenjeno preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora Z (območja zelenih površin) pa kot druge urejene zelene površine (ZD), kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo.

(3) V EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Benedikt, ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Benedikt.

(4) V EUP drugih urejenih zelenih površin so dopustne dejavnosti gospodarskih služb, vezane na vzdrževanje drugih urejenih zelenih površin, ter primarna dejavnost kmetijstva in gozdarstva, pri čemer je v območju varstva kulturne dediščine oziroma v območju ohranjanja narave potrebno upoštevati omejitve, ki izhajajo iz varovalnega režima kulturne dediščine oziroma ohranjanja narave.

(5) Območje drugih urejenih zelenih površin (ZD) v EUP BE 01 in BE 06 predstavlja zeleni zaščitni tampon med različnimi rabami prostora in ga je potrebno ohranjati kot identifikacijsko posebnost naselja. Na teh površinah je dovoljena ureditev sprehajalnih in kolesarskih poti ter urbane opreme.

(6) V vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 44. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

 

95.  člen

(območje pokopališča - ZK)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za pokopališča se ureja naslednje EUP: BE 09.

(2) Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba prostora kot območje zelenih površin (Z), znotraj podrobnejše namenske rabe prostora Z pa kot pokopališče (ZK), namenjeno površinam za pokop in spominu na umrle.

(3) V EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Benedikt, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so določeni v Prilogi 2 k Odloku o OPN Benedikt.

(4) V EUP za pokopališče je dopustno izvajanje gospodarske javne službe, namenjene vzdrževanju pokopališča, pokopom in izvajanju spomina na mrtve.

(5) Sestavni del pokopališča je objekt mrliške vežice, ki poleg osnovne funkcije lahko vsebuje tudi druge dejavnosti, ki so vezane na funkcijo pokopališča. V EUP za pokopališče je dopustna postavitev spomenikov, nagrobnih znamenj in spominskih obeležij ter spremljajočih objektov pokopališča: mrliške vežice, sanitarije, drugi spremljajoči objekti (urbana oprema, svetila, avtomati za zalivanje, prodajo sveč).

(6) Območje pokopališča mora biti oblikovano tako, da jasno izraža svojo identiteto v prostoru. Pokopališče mora biti ograjeno in ustrezno ozelenjeno. Znotraj pokopališča je možna členitev prostora z oblikovanimi zelenimi površinami.

(7) Grobna poljina mora biti razdeljena na grobna polja. V enem grobnem polju je dopustna samo ena vrsta grobov – klasični grobovi ali žarni grobovi. Vsako grobno polje mora biti označeno tekočo številko ali črko. Dostopi do grobnih polj morajo biti zagotovljeni s potmi v širini najmanj 2,5 m. Nagrobniki se oblikujejo v skladu s pokopališkim redom.

(8) Pokopališče mora imeti, na vizualno neizpostavljenem mestu, zagotovljen primeren prostor za pokopališke komunalne odpadke.

(9) Dopustna je ureditev površin za mirujoči promet in hortikulturne ureditve prostih, obrobnih in skupnih površin ter postavitev urbane opreme (klopi, luči ipd.).

(10) S pisnim pristankom občine je dopustna postavitev enostavnih objektov za občasno ali stalno prodajo cvetja in sveč.

(11) V EUP, navedeni v prvem odstavku tega člena, pri kateri so v preglednici 44. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

 

96.  člen

(območja prometne in okoljske infrastrukture)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja prometne in okoljske infrastrukture v naseljih in v odprtem prostoru se urejajo:

1.   površine cestne prometne infrastrukture z namensko rabo PC v delih EUP BE 03 in OP 01,

2.   površine okoljske infrastrukture z namensko rabo O v delih EUP OP 01.

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot

1.   območje prometnih površin (P), znotraj prometnih površin pa kot površine cest (PC),

2.   območje okoljske infrastrukture (O).

(3) V EUP je dopustno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v Prilogi 1 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v Prilogi 2 tega odloka.

(4) Na opredeljenih površinah je dopustno izvajanje dejavnosti po namenski rabi, prepletanje in spremljajoče dejavnosti na teh površinah je dopustno le v primeru, da spremljajoče dejavnosti niso moteče za izvajanje pretežne dejavnosti.

(5) Lega objektov mora izhajati iz tehničnih predpisov, ki zagotavljajo tehnološko funkcionalnost objektov in upoštevati obstoječo zasnovo prostora z lego objektov v prostoru, v kolikor to ni v nasprotju s tehničnimi standardi za gradnjo in funkcijo objektov in naprav posameznega področja dejavnosti.

(6) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:

1.   velikost objektov mora upoštevati tehnične predpise in tipologijo gradnje objektov in naprav posamezne GJI,

2.   novi objekti in naprave višinsko ne smejo izstopati iz okolja razen, ko njihovo višino določa tehnološka funkcija objektov (vodni stolpi, komunikacijski stolpi, trafo postaje in drugi podobni objekti),

3.   zmogljivost objektov mora biti načrtovana v skladu s potrebami in predvidenim razvojem,

4.   objekti in naprave morajo zadovoljevati potrebe sodobnih tehnoloških procesov, za katere so grajeni.

(7) Oblikovanje objektov mora izhajati iz tehničnih predpisov posameznega področja ter arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine in jih kakovostno nadgrajevati.

(8) Parcelacija mora zagotavljati nemoteno funkcijo in obratovanje objektov.

 

97.  člen

(površine razpršene poselitve - A)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja razpršene poselitve se ureja naslednje EUP: OP 01, BE 10, BE 19, BE 20.

(2) Namenska raba prostora na površinah z oznako A je opredeljena kot stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora pa je opredeljena kot površine razpršene poselitve. Površine z oznako A so površine razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).

(3) V EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Benedikt, ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Benedikt.

(4) Na površinah razpršene poselitve so dopustne dejavnosti, ki omogočajo delovanje kmetij in bivanja, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in umestitev spremljajočih dejavnosti, potrebnih za delno samooskrbno funkcijo razpršene poselitve.

(5) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, navedene v tretjem odstavku tega člena. Dopustno je prepletanje dejavnosti, vendar nekmetijski posegi v prostor ali spremembe namembnosti posameznih kmetij ne smejo poslabšati funkcionalnosti kmetij in možnosti njihove širitve. Objekte, ki imajo z emisijami večji vpliv na okolje (hrup, smrad, povečan promet), na primer večje hleve in večje širitve hlevov, je dopustno graditi tako, da so vsaj na eni strani odprti proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva širitev poselitve.

(6) Nova kmetija in širitev kmetije v je dopustna v območju stavbnega zemljišča z oznako A, v kolikor so za to izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji. Če na območju stavbnih zemljišč kmetije, zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnega zemljišča, ni mogoče zgraditi nezahtevnega ali enostavnega objekta iz skupine pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, se ob obstoječih objektih kmetije za potrebe dejavnosti kmetije dopušča gradnjo teh objektov tudi na območju kmetijskih zemljišč (brez spremembe namenske rabe prostora v stavbno zemljišče). Izven teh območij  in izven neposredne bližine obstoječih kmetij, je dopustna gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov, ki jih je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih ali v gozdu brez spremembe rabe le v primeru, kadar je domačija obdelovalca odmaknjena od teh zemljišč več kot 10 km, intenzivnost obdelave in velikost zemljišč pa zahteva daljšo časovno prisotnost na teh zemljiščih, ali pa je potrebno shranjevati orodja za obdelavo in pridelek, ali zagotoviti objekt za krajše zadrževanje in opravljanje higienskih potreb.

(7) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, (razmerje med zazidanim delom parcele in celo parcelo):

1.   pri kmetijah v strnjeni razpršeni poselitvi je priporočljivi faktor zazidanosti 0,2, v območjih kmetij z obstoječo večjo zazidanostjo se faktor zazidanosti lahko poveča na največ 0,8, če je možno zadostiti pogojem o odmikih, legi in drugim pogojem,

2.   pri stanovanjskih in drugih objektih v strnjeni razpršeni poselitvi je priporočljivi faktor zazidanosti 0,4, ki pa se lahko poveča na največ 0,6, če je možno zadostiti pogojem o odmikih, legi in drugim pogojem,

3.   pri samotnih kmetijah in drugih samotno stoječih objektih je faktor zazidanosti in faktor izrabe potrebno upoštevati le v primeru vpliva na zemljišča sosednjih lastnikov.

(8) V EUP, navedeni v prvem odstavku tega člena, pri kateri so v preglednici 44. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

(9) Pri novogradnjah in rekonstrukcijah v območjih razpršene poselitve je potrebno posege izvajati tako, da bodo škodljivi vplivi na sosednje suhe travniške površine minimalen in bo preprečeno onesnaženje ob gradnji.

(10) Pri ravnanju z odpadno vodo v območju A v slemenski poselitvi in pri gradnji na terenu z nagibom, kjer ni predvidena gradnja kanalizacije s čiščenjem na čistilni napravi, je priporočljiva gradnja nepretočnih greznic z odvozom greznične blatenice. Gradnja družinskih čistilnih naprav je dopustna, če ima lastnik dovolj velike razlivne površine, na katere bo površinsko odtekala očiščena odpadna voda ali je možno ponikanje te vode ali odtekanje v dovolj vodonosen sprejemnik. Ponikanje očiščene vode ni dopustno na terenih, na katerih bi se kot posledica ponikanja pojavilo plazenje zemljin.

(11) V EUP OP 01 so na parcelah 349/9 in 349/12 k.o. Ihova dopustni le nestanovanjski kmetijski objekti.

(12) V EUP OP 01 je pri gradnji stanovanjskih objektov na površinah razpršene poselitve ob regionalni cesti potrebno le-te umakniti čim dlje od ceste, med cesto in stanovanjskimi objekti pa zagotoviti zeleno cezuro z visoko (drevesno) vegetacijo.

(13) Novi objekti v EUP OP 01 na parceli 512/24 k.o. Benedikt morajo biti pritlični.

 

98.  člen

(območja kmetijskih in gozdnih površin – K1, K2, G)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja kmetijskih in gozdnih površin se urejajo naslednje EUP: OP 01, BE 16, BE 21, SB 01, SB 02, IH 01.

(2) Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot gozdna zemljišča (G) oziroma kmetijska zemljišča (K), podrobnejša namenska raba prostora na območjih kmetijskih zemljišč pa kot površine najboljših kmetijskih zemljišč (K1) oziroma kot površine drugih kmetijskih zemljišč (K2).

(3) V EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Benedikt, ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Benedikt.

(4) V EUP, navedeni v prvem odstavku tega člena, pri kateri so v preglednici 44. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

(5) V EUP OP 01 je na parceli št. 669/1 k.o. spodnja Ročica treba ohranjati gozdni rob na severnem delu parcele.

(6) V EUP 16, ki je namenjena dolgoročni širitvi naselja Benedikt, je prostorske ureditve potrebno načrtovati in izvajati z upoštevanjem obstoječe in predvidene rabe, značajem naselja ter javnega interesa.

V EUP BE 16 niso dopustni posegi, ki bi povečevali vrednost zemljišč zaradi možnosti dolgoročne spremembe namenske rabe v stavbno zemljišče, kot so na primer nova zasaditev trajnih nasadov, če je bila površina do sedaj brez trajnih nasadov, izvedba agrarnih operacij, razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje obstoječe namenske rabe, izvedba parcelacije za prodajo stavbnih zemljišč.

 

99.  člen

(celinske vode – VC)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja voda se urejajo naslednje EUP: del EUP OP 01.

(2) Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot območje voda. Podrobnejša namenska raba prostora na območju z oznako VC je opredeljena kot območje površinskih voda – celinske vode.

(3) V EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Benedikt, ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Benedikt.

(4) Dopustno je prepletanje dejavnosti, ki so predvidene za izvajanje na celinskih vodah kot so rekreacija, plovba, izraba v energetske ali druge gospodarske namene (gojitveni vodotoki, ribogojstvo), v kolikor dejavnosti niso v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje voda ali veljavnimi predpisi drugih področij.

(5) V EUP, navedeni v prvem odstavku tega člena, pri kateri so v preglednici 44. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih.

 

100.      člen

(kazalci za spremljanje stanja okolja)

(1) Kazalci okolja, ki jih mora občina spremljati v času veljave tega akta, so:

1.   delež prebivalcev priključenih na sisteme daljinskega ogrevanja oz. plinovodno omrežje,

2.   uporaba obnovljivih virov energije,

3.   energetska sanacija javnih stavb,

4.   dolžina odsekov državnih cest skozi naselja,

5.   obremenjenost cest (PLDP),

6.   javni potniški promet,

7.   dolžina kolesarskih stez,

8.   število konfliktnih območij – območij stanovanj in proizvodnih dejavnosti,

9.   predvideni načini ogrevanja v sprejetih OPPN,

10. število konfliktnih območij III. stopnje varstva pred hrupom z območji IV. stopnje varstva pred hrupom (brez prometnic),

11. letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin na prebivalca,

12. količina zbranih odpadkov na prebivalca,

13. količina ločeno zbranih odpadkov na prebivalca,

14. delež ločeno zbranih odpadkov,

15. razvitost sistema zbiranja ločenih frakcij odpadkov (mreža ekoloških otokov),

16. ustreznost končnega odlaganja in ravnanja z odpadki,

17. pozidana kmetijska zemljišča,

18. kmetijska zemljišča v zaraščanju,

19. sklenjenost kmetijskih zemljišč,

20. površina agromelioriranih kmetijskih zemljišč,

21. površina in delež gozdov,

22. površina in delež gozdov s poudarjenimi ekološkimi, socialnimi in proizvodnimi funkcijami gozdov na 1. stopnji,

23. površina sprememb gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča,

24. raba prostora na vodnih in priobalnih zemljiščih,

25. delež prebivalcev priključenih na ustrezen sistem zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda,

26. delež prebivalcev priključenih na sistem javne oskrbe s pitno vodo,

27. število onesnaženih vodnih virov,

28. raba prostora na poplavnih območjih,

29. raba prostora na erozijskih območjih,

30. število enot kulturne dediščine,

31. površina območij kulturne dediščine,

32. posegi v območja kulturne dediščine,

33. širjenje območij razpršene poselitve,

34. sanacija degradiranih območij,

35. izvedeni agromelioracijski ukrepi.

 

101.      člen

(območja s predvidenimi OPPN)

(1) Predvidena je izdelava OPPN za naslednje EUP: BE 11, BE 12, BE 13, BE 14, BE 15, ŠT 02 in OP 02.

 

102.      člen

(splošni pogoji za pripravo, spremembo ali dopolnitev OPPN)

(1) Za EUP, za katere je predvidena izdelava podrobnejših OPPN, so do sprejema podrobnejšega prostorskega načrta, dovoljene naslednje vrste gradenj in ureditev:

1.   rekonstrukcije, nadzidave, dozidave obstoječih objektov (do 30% obstoječega objekta) in vzdrževalna dela na teh objektih, ki ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta;

2.   odstranitev objektov in gradnja na lokaciji predhodno odstranjenega objekta ter druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča, ki ne bodo onemogočala zasnove in izvedbe OPPN;

3.   novogradnja objektov in naprav javne gospodarske infrastrukture in enostavnih objektov v teh enotah, vključno z nadzidavo in dozidavo ter gradnjo prizidkov, rekonstrukcije, prenove in sanacije obstoječih objektov, dopolnilna gradnja, gradnja novih objektov po poprejšnji odstranitvi obstoječih, sprememba namembnosti objektov ter redna vzdrževalna in investicijska dela na obstoječih objektih, v kolikor ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta.

(2) Meje urejanja predvidenih OPPN je možno spreminjati, v kolikor je to potrebno zaradi vključitve infrastrukturnih ureditev.

(3) Posamezen OPPN je mogoče izvesti tudi po fazah, vendar pod pogojem, da posamezen del ureja prostorsko in funkcionalno zaključeno celoto ter celovito rešuje priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo.

(4) Razen za EUP iz prvega odstavka prejšnjega člena je mogoče OPPN izdelati tudi za druge EUP ali dele EUP, kadar prostorske ureditve predstavljajo večji obseg, za katere so znani investitorji, se z njimi načrtuje ali rekonstruira gospodarska javna infrastruktura, zagotavlja delovanje obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje površin, namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij za predvidene sanacije in prenove naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč.

(5) V kolikor območje OPPN posega na območje poplav je potrebno izdelati analizo poplavne varnosti, določiti omilitvene ukrepe in jih pred izdelavo OPPN tudi izvesti.

 

103.      člen

(dodatni pogoji za pripravo OPPN)

(1) Dodatni pogoji za pripravo OPPN določajo izhodišča, ki jih morata pripravljavec in investitor upoštevati v postopku priprave in sprejemanja OPPN, so navedeni po EUP v nadaljevanju tega člena.

(2) V EUP BE 11– širitev naselja za potrebe stanovanjske gradnje -  je  potrebno upoštevati:

1.   izhodiščno namensko rabo prostora SK,

2.   gradnja in ureditev se lahko izvaja v več fazah, ki morajo predstavljati funkcionalno zaključene celote,

3.   idejno zasnovo dejavnosti,

4.   arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja podeželskih naselij, ali nadgradnjo te tradicije z modernejšim oblikovanjem, ki bo vidno poudarjala krajinsko privlačnost in vzpostavila naselbinski rob naselja,

5.   vzpostavitev javnega cestnega omrežja, ki bo zagotavljalo prometno dostopnost in prepustnost območja in zagotavljalo dvostransko priključevanje,

6.   priključevanje na ostala omrežja in priključke gospodarske javne infrastrukture, ki mora biti funkcionalno navezano na obstoječa omrežja,

7.   tehnične predpise, ki urejajo gradnjo predvidenih objektov,

8.   stanovanjske objekte je potrebno ustrezno odmakniti od regionalne ceste. Med cesto in stanovanjskimi objekti je treba zagotoviti zeleno cezuro z visoko (drevesno) vegetacijo.

(3) V EUP BE 12 - širitev naselja za potrebe centralnih dejavnosti -  je potrebno upoštevati:

1.   izhodiščno namensko rabo prostora CU,

2.   gradnja in ureditev se lahko izvaja v več fazah, ki morajo predstavljati funkcionalno zaključene celote,

3.   idejno zasnovo dejavnosti,

4.   priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora biti funkcionalno navezano na obstoječa omrežja,

5.   tehnične predpise, ki urejajo gradnjo predvidenih objektov.

(4) V EUP BE 13 in BE 14 – širitev gospodarske cone – je potrebno upoštevati:

1.   izhodiščno namensko rabo prostora IG,

2.   gradnja in ureditev se lahko izvaja v več fazah, ki morajo predstavljati funkcionalno zaključene celote,

3.   idejno zasnovo dejavnosti,

4.   funkcionalno povezanost z območjem obstoječe dejavnosti zlasti v priključevanju na vsa omrežja in objekte GJI,

5.   arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja obstoječih objektov sosednjega proizvodnega območja, ter nadgradnjo tega oblikovanja, ki mora biti prilagojena tehnološkim postopkom posameznih dejavnosti in ohranjati krajinsko privlačnost območja,

6.   tehnične predpise, ki urejajo gradnjo predvidenih objektov,

7.   faktor zelenih površin (Fzp) mora biti najmanj 0,1.

 

(5) V EUP BE 15 – širitev naselja za potrebe stanovanjske gradnje -  je  potrebno upoštevati:

1.   izhodiščno namensko rabo prostora SS,

2.   gradnja in ureditev se lahko izvaja v več fazah, ki morajo predstavljati funkcionalno zaključene celote,

3.   idejno zasnovo dejavnosti,

4.   na vzhodni strani potoka (brez imena) je dopustna gradnja enega niza večstanovanjskih stavb, preostali del območja je namenjen enostanovanjski gradnji,

5.   etažnost objektov sme znašati največ (K)+P+1+M,

6.   ob potoku (brez imena) je potrebno ohraniti pas zelenih površin,

7.   zagotoviti je potrebno zadostno število parkirnih mest (na prostem ali v garažah),

8.   priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora biti funkcionalno navezano na obstoječa omrežja,

9.   tehnične predpise, ki urejajo gradnjo predvidenih objektov.

(6) V EUP OP 02 (apartmajsko naselje v sklopu turistične kmetije) – površine za turizem – je potrebno upoštevati:

1.   izhodiščno namensko rabo prostora BT,

2.   priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora biti funkcionalno navezano na obstoječa omrežja,

3.   gradnja in ureditev se lahko izvaja v več fazah, ki morajo predstavljati funkcionalno zaključene celote,

4.   upoštevati je potrebno vse tehnične predpise in dimenzioniranje zmogljivosti, ki urejajo gradnjo turistične infrastrukture,

5.   velikost parcel mora biti prilagojena funkciji posameznih objektov,

6.   skladno s krajevno tradicionalnimi značilnostmi sme etažnost objektov znašati največ (K)+P+M (klet, pritličje in mansarda) ali (K)+P+1 (klet, pritličje in nadstropje),

7.   uvesti je potrebno celostno oblikovanje objektov, ki mora biti poenoteno,

8.   sprememba objektov (apartmajev) namenjenih občasnemu bivanju v objekte za stalno bivanje (stanovanjske hiše, počitniške hiše) ni dopustna.

(7) V EUP ŠT 01 širitev naselja za potrebe stanovanjske gradnje -  je  potrebno upoštevati:

1.   izhodiščno namensko rabo prostora SK,

2.   gradnja večstanovanjskih objektov ni dopustna,

3.   gradnja in ureditev se lahko izvaja v več fazah, ki morajo predstavljati funkcionalno zaključene celote,

4.   vzpostavitev javnega cestnega omrežja, ki bo zagotavljalo prometno dostopnost in prepustnost območja in zagotavljalo dvostransko priključevanje,

5.   oblikovanje objektov mora upoštevati pogoje oblikovanja v EUP ŠT 01,

6.   priključevanje na ostala omrežja in priključke gospodarske javne infrastrukture, ki mora biti funkcionalno navezano na obstoječa omrežja,

7.   tehnične predpise, ki urejajo gradnjo predvidenih objektov.

 

IV.    Prehodne in končne določbe

 

104.      člen

(prehodne določbe)

(1) V kolikor investitorji ne pričnejo postopka za sprejem OPPN v obdobju 5 let od uskladitve posega, lahko občina predlaga vrnitev zemljišča v prejšnjo namensko rabo ali spremembo namembnosti gradnje na predlagani površini.

(2) Postopki za izdajo dovoljenj s strani Upravne enote Lenart, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in dokončajo po določilih aktov, ki so na obravnavanem območju veljali pred sprejetjem tega odloka.

 

105.      člen

(veljavnost prostorskih planskih in izvedbenih aktov)

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati za območje Občine Benedikt:

1.   Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Lenart za obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana Občine Lenart za obdobje 1986 – 1990 za območje Občine Benedikt, spremembe in dopolnitve v letu 2002 (Uradni list RS, št. 60/2004, 48/2005-popravek, 39/2010-popravek),

2.   Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Benedikt (Uradni list RS, št. 41/2005, 47/2008, 40/2010-obvezna razlaga in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2011-obvezna razlaga, 6/2012, 8/2012-popravek in 23/2012-obvezna razlaga),

3.   Odlok o zazidalnem načrtu individualne stanovanjske gradnje Benedikt (Uradni list SRS, št. 16/89, Uradni list RS, št. 57/96),

4.   Odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko-poslovni kompleks Benedikt I (Uradni list RS, št. 112/00).

(2) Po uveljavitvi tega odloka ostanejo v veljavi in se še naprej uporabljajo:

1.   Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno-industrijsko cono Benedikt II (Uradni list RS, št. 29/01),

2.   Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Terme Benedikt (Uradni list RS, št. 19/09).

 

106.      člen

(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor – Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor.

 

107.      člen

(hramba in vpogled v občinski prostorski načrt)

(1) OPN Benedikt v analogni in digitalni obliki se hrani na sedežu Občine Benedikt in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.

(2) V primeru neskladja osnovne in podrobne namenske rabe med digitalnim in analognim OPN Benedikt velja slednji. Uradne evidence GURS kot so DKN, kataster stavb, kataster GJI in dejanska raba prostora (MKGP) se enkrat letno preverijo, po potrebi obnovijo in povzamejo v digitalno obliko OPN, s čemer se zagotavlja ažurnost akta.

 

108.      člen

(začetek veljavnosti)

(1) Ta odlok so objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.

 

Številka:35008-045/2010-306

Datum:  18. junij 2014

 

 

Občina Benedikt

 

Milan Gumzar, župan

 

 Prilogi:

Tabela 1 in tabela 2

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor