Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na 6. izredni seji dne 4.6.2014 sprejel

 

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU za OBMOČJE EUP BE 15 (NOVA STANOVANJSKA SOSESKA)

 

I.   Uvodni določbi

 

1. člen

(splošno)

(1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za območje EUP BE 15 (nova stanovanjska soseska) v nadaljevanju: OPPN.

(2) OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Jezdarska ulica 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2012/OPPN-056.

 

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN. Odlok določa tudi ureditve izven območja OPPN, ki se nanašajo na ureditev  komunalne in energetske infrastrukture.

(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge, ki so na vpogled pri službi pristojni za urejanje prostora v občini Benedikt.

 

II. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom

 

3. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

(1) Z OPPN se načrtujejo ureditve povezane z umestitvijo in izgradnjo nove stanovanjske soseske na nepozidano zemljišče. Predvidena ureditev obsega:

·      izgradnja enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb,

·      ureditve prostih površin (parkirišča, zelene površine),

·      gradnja prometne in ostale gospodarske javne infrastrukture.

(2) Načrtujejo se tudi ostali posegi, vezani na vzpostavitev oziroma delovanje predvidene soseske, ki so izven ureditvenega območja OPPN.

 

III.   Območje OPPN

 

4. člen

(ureditveno območje OPPN)

(1) Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve ter spremljajoči objekti, ki jih zahteva izgradnja stanovanjske soseske.

(2) Zemljišče predmetnega OPPN se nahaja v vzhodnem delu naselja Benedikt. Območje je v naravi nepozidano, predstavlja travnike in njive, v zahodnem delu je poraslo z živicami in skupino dreves. Na jugozahodnem delu se območja dotika občinska cesta odsek 203061 (Čolnikov trg), na zahodu meji delno na stanovanjske in delno na nepozidane površine, na severu in delno severovzhodu meji na manjši gozd.

(3) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo in so priložene prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.

Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve skladno z uradnim katarskim načrtom in geodetskim načrtom obsega parcele in dele parcel:

·      v k.o. Benedikt: 489/1-del, 493, 494/1, 494/2, 1145/25,

·      v k.o. Trije kralji: 28/6-del, 35/5-del, 35/6-del, 36/5-del, 36/6, 38/2, 39/1, 39/2, 41/4, 41/6, 41/7, 62/4, 63/1, 63/2, 64/2, 64/3, 64/4, 65, 66/1, 66/2, 70/1, 70/2, 704-del.

·      (4) Območje izven meje OPPN, kjer so načrtovane ureditve gospodarske javne infrastrukture, obsegajo parcele oz. dele parcel:

·      k.o. Trije kralji: 36/5, 36/2, 702 za ureditev vodovoda,

·      k.o. Benedikt: 1145/26, 496/1, 496/8, 1145/24 za ureditev TK omrežja,

·      k.o. Benedikt: 1145/28, 500/2, 499/6 za ureditev fekalne kanalizacije,

·      k.o. Benedikt: 499/7, 1145/28, 500/2, 500/1, 489/1, 1145/26, 499/6 za ureditev SN in NN omrežja,

·      k.o. Trije kralji: 36/5, 35/5, 36/2, 41/1, 35/3, 35/2, 35/4, 33, ۰13, 702, 46, 38/1, 68/9, 68/11 za ureditev SN in NN omrežja.

(5) Velikost območja OPPN je 44 346 m2.

 

IV.    Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor

 

5. člen

(umestitev načrtovane ureditve v prostor)

(1) Nova stanovanjska soseska je predvidena v jugovzhodnem delu naselja Benedikt na nepozidanih površinah, v klancu, na zemljišču, ki pada z vzhodne strani proti zahodu oziroma prav tako s severne strani proti jugu.

(2) Na območju predvidene soseske ni obstoječih cest, le te je potrebno načrtovati. Na jugozahodu, z občinske ceste 203061 (Čolnikov trg), se predvidi novo krožno križišče, ki bo omogočalo dovoz na območje nove soseske, do novo načrtovanih cest, od koder bo mogoč dovoz oziroma dostop do večine predvidenih parcel. Do parcel v sklopu A na severozahodnem delu območja bodo dovozi oziroma dostopi omogočeni z obstoječe Jurčičeve ulice.

 

6. člen

(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

(1) Ureditveno območje OPPN je dostopno z občinske ceste 203061 (Čolnikov trg). Potrebno je predvideti novo krožno križišče, ki bo omogočalo dovoz na območje nove soseske.

(2) Do parcel v sklopu A na severozahodnem delu območja so dovozi oziroma dostopi omogočeni z obstoječe Jurčičeve ulice (izven območja OPPN), ki jo je potrebno rekonstruirati in urediti pločnik na strani dostopov do predvidenih stavb.

(3) Ohrani se peš povezava iz Jurčičeve ulice do Čolnikovega trga.

(4) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven ureditvenega območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.

 

7. člen

(opis prostorskih ureditev)

(1) Na območju OPPN je predvidena izgradnja manjše stanovanjske soseske, z večstanovanjskimi in enostanovanjskimi stavbami. Na območju velikem 44 346 m2 je predvidena izgradnja 50 objektov, ki jih razdelimo na sklope:

·      sklop objektov A - na severozahodni strani območja ob Jurčičevi ulici,

·      sklop objektov B – večstanovanjski objekti severozahodno od predvidene ceste A,

·      sklop objektov C - v osrednjem delu območja OPPN.

(2) Sklop objektov A

Ob Jurčičevi ulici, v severozahodnem delu območja OPPN, je predvidenih 9 enostanovanjskih objektov na lastnih parcelah različnih velikosti.

Višinski gabariti predvidenih objektov so P+1+M (pritličje, nadstropje in mansarda).

Parkiranje oziroma odstava vozil je predvidena na lastni parceli.

Dostopi do parcel in objektov so predvideni z zahodne strani, z Jurčičeve ulice.

(3) Sklop objektov B

V zahodnem delu območja, ob predvideni cesti A, je načrtovano območje večstanovanjskih objektov. Predvideno je 5 objektov, etažnosti P+1+M (pritličje, nadstropje in mansarda).

Parkiranje oziroma odstava vozil je predvidena na skupnih parkiriščih ob oziroma med objekti ter ob cesti A. Dovozi do parkirišč so predvideni s ceste A.

(4) Sklop objektov C

V osrednjem delu območja OPPN se nahaja območje enostanovanjskih objektov, le teh je 36.

Višinski gabariti predvidenih objektov so P+1+M (pritličje, nadstropje in mansarda).

Parkiranje oziroma odstava vozil je predvidena na lastni parceli.

Dostopi do parcel in objektov so predvideni iz predvidenih cest A, A1, B.

Prikazano je območje gradnje, kjer lahko stojijo stavbe ob upoštevanju odmikov od sosednjih parcelnih mej in odmika od ceste.

V območju gradnje je možna postavitev dvojčkov, ob združevanju objektov, ki se nahajajo v skupnem območju gradnje.

Dostopi do parcel vzhodno od območja je zagotovljen preko ceste C.

 

8. člen

(pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov)

(1) Vrste dopustnih dejavnosti: oskrbne dejavnosti s področja storitvene obrti in gostinstva,

poslovne in trgovske dejavnosti, ki nimajo značaja trgovskega centra.

(2) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:

·      gradnja novih objektov,

·      tekoča vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela na objektih in napravah,

·      nadzidave in dozidave novih objektov in naprav do opredeljenih gabaritov v tem odloku in dopustnih odstopanj, ki so opredeljena v tem odloku,

·      dozidave in nadzidave obstoječih objektov s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, opredeljenih v tem odloku in dopustnih odstopanj, ki so opredeljena v tem odloku,

·      odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,

·      rekonstrukcija objektov in naprav,

·      funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,

·      gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

·      urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,

·      gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,

·      spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,

·      postavitev oglasnih panojev in zagotovitev razstavnih prostorov,

·      postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru določil tega odloka.

(3) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:

·      Stanovanjske stavbe:

·      Enostanovanjske stavbe,

·      Večstanovanjske stavbe

·      Nestanovanjske stavbe:

o   nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil tega odloka.

·      Objekti transportne infrastrukture:

o   ceste,

o   prenosni (transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in prenosni elektroenergetski vodi.

·      Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:

o   distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.

 

9. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov)

(1)  V grafičnih podlogah je označeno maksimalno območje gradnje. Območje za gradnjo je območje za postavitev stavbe, znotraj katerega je tloris objekta lahko manjši ali bolj razgibane oblike (manjši ali večji useki, terase, zimski vrtovi, vetrolovi, vhodni podesti…).

Ponekod, kjer je to možno, je v območju maksimalne gradnje možno postaviti dvojčke, kar je v grafičnih podlogah označeno z drugačno barvo.

Višine stavb so P + 1 + M, dovoljena je tudi nižja gradnja. Dovoljena je gradnja kleti, ene ali več kletnih etaž, kar je odvisno od geomehanskih pogojev za gradnjo.

Strehe so dvokapne, naklona 27° – 50°, opečne barve. Posamezni manjši deli streh so lahko drugačne oblike, ali v kombinaciji z pohodno teraso. Nadstrešnice, garaže, zimski vrtovi lahko imajo tudi enokapno ali ravno streho.

Fasade naj bodo nevpadljivih, pastelnih barv.

 

10. člen

(pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka.

(2) Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z veljavnimi predpisi.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti (razen ograj in podpornih zidov) naj bodo od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,00 m. Ograje in podporni zidovi naj bodo od parcelne meje odmaknjeni minimalno 0,20 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.

(4) Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanja prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Pod pojmom urbane opreme so opredeljene klopi, otroška igrišča, nadstreški in parkirni sistemi za kolesa, koši in ograde za smeti, informacijske table, nabiralniki, transparenti, obešanke, skulpture, vodnjaki ipd.

(5) Postavitev ograj v območju križišč ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.

(6) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.

 

11. člen

(pogoji in usmeritve za urejanje odprtih površin)

(1) Zunanje ureditve okoli objekta bodo podrobneje obdelane v projektni dokumentaciji.

(2) Pri določitvi zasaditve grmovnic in dreves je potrebno zagotoviti preglednost v križiščih in vidnost prometnih znakov. Krajinska ureditev mora biti usklajena glede izbora (avtohtonih) vrst grmovnic in dreves v smislu čim večje vpetosti v okolje.

(3) Ureditev prostih in zelenih površin izhaja iz funkcionalno – oblikovalske razporeditve objektov, ureditve parkirišč in dovoznih cest. Uredijo se tlakovane in asfaltirane površine, parkirišča, pešpoti oziroma pločniki, ki jih dopolnjujejo zelene površine, ki jih sestavljajo drevesa, grmovnice in tratne površine.

(4) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.

(5) V SZ delu območja je predvidena ureditev obstoječega neimenovanega vodotoka, ki je namenjen odvodnji meteornih in zalednih vod. V obstoječem stanju je že porasel z grmovjem in živicami. Kot tak se predvideva tudi v prihodnje, z določenimi manjšimi ureditvami struge in dodatnimi zasaditvami v smislu zazelenjenega ambienta in naravne pregrade med večstanovanjskimi in enostanovanjskimi objekti.

(6) Med objekti 1, 2, je v severozahodnem delu območja predvidena povezovalna pešpot.

 

V.  Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

 

12. člen

(skupne določbe glede prometnega urejanja)

(1) Vse povozne in pohodne površine – pločniki, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v proti-prašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili.

(2) Kinematični elementi v križiščih in priključkih morajo zagotavljati prevoznost merodajnim vrstam vozil (komunalno vozilo, intervenca…).

(3) Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji PGD, PZI ob soglasju upravljavca cest.

 

13. člen

(prometno omrežje)

(1) Na območju predvidene soseske ni obstoječih cest, le te je potrebno načrtovati. Na jugozahodu, z občinske ceste 203061 (Čolnikov trg), se predvidi novo krožno križišče, ki bo omogočalo dovoz na območje nove soseske, do novo načrtovanih cest A, A1, B, C, od koder bo mogoč dovoz oziroma dostop do večine predvidenih parcel. Cesta A je zasnovana v profilu vozišče 6,0 m, parkirišče 5,0 m, pločnik 1,5 m, cesti A1 in B imata vozišče širine 5,0 min enostranski pločnik širine 1,5 m, cesta C ima vozišče širine 5,0 m in je namenjena dostopu do zemljišč.

(2) Do parcel v sklopu A na severozahodnem delu območja bodo dovozi oziroma dostopi omogočeni z obstoječe Jurčičeve ulice, ki se rekonstruira tako, da je vozišče širine 5,5 m in pločnik širine 1,5 m na strani, kjer imajo predvidene stavbe vhode.

14. člen

(parkirne površine, interventne poti, dostava)

(1) Parkirne površine se zagotovijo na zemljiških parcelah posameznih stavb. Število parkirnih mest se opredeli v projektni dokumentaciji v skladu z normativi, opredeljenimi v OPN Benedikt. Parkirne površine ob večstanovanjskih stavbah se lahko pokrijejo z nadstrešnicami, ki naj imajo lahke konstrukcije z ravno streho ali streho v minimalnem naklonu.

(2) Vse parkirne površine in manipulativne površine se izvedejo v protiprašni obliki z ureditvijo odvodnje meteornih vod ter ustreznim pred čiščenjem le-teh. Površine morajo biti dimenzionirane za promet vseh vrst vozil.

 

15. člen

(pešci in kolesarji)

Promet kolesarjev je predviden po vozišču, promet pešcev je zagotovljen po pločnikih.

 

16. člen

(skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja)

(1) Vsi podatki o obstoječi in predvideni komunalni infrastrukturi so povzeti iz katastra posameznih upravljavcev ter izdelane projektne dokumentacije za načrtovano pozidavo.

(2) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe.

(3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev.

 

17. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Vodooskrba območja je zagotovljena preko internega omrežja občine Benedikt in preko omrežja Mariborskega vodovoda.

(2)  Za zagotovitev vodooskrbe načrtovane soseske je potrebno zgraditi:

·      povezovalni cevovod z navezavo na cevovod LŽ 250 in priključitvijo na obstoječe omrežje naselja Benedikt,

·      interno vodovodno omrežje PE HD 110 in PE HD 90 v načrtovanih ulicah,

·      omogočiti navezavo na obstoječe omrežje v Jurčičevi ulici in proti Čolnikovem trgu.

(3) Objekti ob Jurčičevi ulici (sklop A) se lahko navežejo na obstoječe  omrežje občine Benedikt.

 

18. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Za odvod odpadnih vod iz območja je potrebno predvideti ločen sistem kanalizacije. Ob zahodnem robu obravnavanega območja obstaja javna kanalizacija za odvod sanitarnih-komunalnih odpadnih vod (Jurčičeva ulica), na katero se predvidi navezovanje sanitarnih-komunalnih odpadnih vod od predvidenega območja OPPN oziroma zazidave. Predvidijo se sanitarni-komunalni odvodniki v bodočih ulicah z navezavo le-teh na obstoječo javno kanalizacijo v Jurčičevi ulici in čiščenjem na centralni čistilni napravi.

(2) Padavinske vode od objektov in njihovih okolij ter utrjenih površin-cest se odvajajo ločeno v odprti odvodnik. Ponikanje ni možno glede na sestavo tal, zato je predviden zadrževalnik padavinske (meteorne) vode, ki je lociran severno od lokalne ceste, na levem bregu neimenovanega potoka. Izpust iz zadrževalnika se izvede preko dušilke.

(3) Meteorne odpadne vode iz večjih parkirišč se odvajajo v meteorno kanalizacijo preko peskolovov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

(4) Celotno kanalizacijsko omrežje mora bit vodotesno. Pri načrtovanju in izgradnji je potrebno upoštevati vse predpise s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

 

19. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Na obravnavanem območju oziroma v neposredni bližini so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi in objekti v lasti Elektra Maribor d.d.:

·      20 kV daljnovod odcep Trije kralji (d-486),

·      20 kV daljnovod odcep Benedikt Industrijska cona (d-560),

·      nizkonapetostno omrežje (nadzemno, podzemno) iz TP 20/0,4 Benedikt 1 (t-104).

(2) Napajanje načrtovane soseske se  izvede preko nove TP Benedikt 6, ki se vključi v SN omrežje. Iz predvidene TP se položi ustrezno NN omrežje do posameznih objektov.

(3) Zaradi načrtovane gradnje in vključitve nove TP v omrežje je potrebno izvesti posege tudi na obstoječem SN in NN omrežju. Vsa dela se izvedejo v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami (Elektro Maribor, št. načrta 247/13-MO, julij 2013), smernicami in pogoji upravljavca.

(4) Pri nadaljnjem načrtovanju in izgradnji omrežja je potrebno upoštevati predpise s področja oskrbe z električno energijo, tehnične smernice in smernice oz. pogoje upravljavca. Pri izgradnji je potrebno zagotoviti ustrezne odmike med posameznimi komunalnimi vodi

(5) Vsa dela se izvajajo v skladu s pogoji upravljavca in izdelano projektno dokumentacijo.

 

20. člen

(javna razsvetljava)

V območju urejanja se predvidi ureditev javne razsvetljave v območju naselja. Javna razsvetljava se uredi v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi upravljavca.

 

21. člen

(TK in KTV omrežje)

(1) Za izvedbo TK in KTV omrežja je potrebno v načrtovanih ulicah zagotoviti prostor za  izgradnjo kabelske kanalizacije, ločeno za TK in KTV omrežje z ustreznimi jaški. Predvidijo se ustrezne cevi dimenzije DN 110 z ločenimi jaški za TK in KTV omrežje.

(2) Navezava na TK omrežje je možna v Jurčičevi ulici. Detajlno se napajanje obdela v  projektni dokumentaciji, ki mora biti izdelana v skladu s pogoji upravljavca.

(3) Navezava na KTV omrežje se izvede v skladu s pogoji upravljavca.

 

22. člen

(ogrevanje)

(1) Predvideno je individualno ogrevanje. Dopustne so vse vrste goriv ter uporaba alternativnih virov energije.

(2) Skladiščenje goriv je potrebno izvesti v skladu z veljavno zakonodajo s posameznega področja.

(3) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko tipa voda – voda, si mora investitor pridobiti ustrezno soglasje pristojnega ministrstva.

 

VI.    Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

 

23. člen

(kulturna dediščina)

(1) V obravnavanem območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine.

(2) Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:

·    v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi;

· ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

 

VII.   Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave

 

24. člen

(varstvo pred onesnaženjem zraka)

(1) Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.

(2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo možno mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.

(3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

·      vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;

·      preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;

·      čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;

·      protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

 

25. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.

(2) Pri izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.

(3) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.

 

26. člen

(varstvo vodnih virov)

(1) Območje OPPN leži izven vodovarstvenih območij.

(2) Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča (levi pritok Drvanje), to je od zgornjega roba brežine vodotoka, 5 m pri vodotokih 2. reda.

(3) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.

(4) Ponikanje ni možno glede na sestavo tal, zato je predviden zadrževalnik padavinske (meteorne) vode, ki je lociran severno od lokalne ceste, na levem bregu neimenovanega potoka.

(5) V skladu z zakonom si mora investitor po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju pridobiti vodno soglasje.

 

27. člen

(ohranjanje narave)

Na območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

 

28. člen

(varovanje gozdov)

(1) Stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda na parc. št. 68/13, k. o. Trije kralji, ki jo predstavlja rob ureditvenega območja predlaganega OPPN, vsaj 1 m. Manjši odmik je možen ob soglasju Zavoda za gozdove.

(2) Investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do gozdnih zemljišč na parc. št. 68/13, k. o. Trije kralji, pod enakimi pogoji, kot doslej.

 

29. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom. V skladu z veljavno zakonodajo je predvideno ločeno zbiranje odpadkov. V sklopu funkcionalnega zemljišča je investitor dolžan zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij.

(2) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki.

 

VIII.    Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

 

30. člen

(vodnogospodarske ureditve)

(1) Za zagotovite poplavne  varnosti neimenovanega potoka (pritok Drvanje) je potrebno izvesti:

·      ureditev struge potoka v območju urejanja z min. dnom 0,60 m,

·      izgradnjo novega cevnega prepusta Φ 120 pod občinsko cesto 203061,

·      izgradnjo zadrževalnika meteornih vod pred izpustom v potok.

(2) Načrtovanje in dela je potrebno izvesti v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami in hidravličnim izračunom (Higra d.o.o., št. proj. 1016/13, avgust 2013) ter upoštevanju smernic upravljavca, MOP-ARSO.

 

31. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Povzetek iz geotehničnega poročila:

·    na območju nižinskega dela (zahodno od potoka) je teren slabo prepusten in občasno zamočvirjen, podtalna voda se pojavlja v globini 3 – 4 m;

·    na območju pobočnega dela (vzhodno od potoka) ni inženirsko geoloških posebnosti. Obravnavano blago in zaledno strmejše pobočje ne izkazujeta znakov nestabilnosti. Za vse objekte je primerno nizko temeljenje, na nižinskem delu bo potrebno izvesti sanacijo temeljnih tal s prodno peščeno blazino, na pobočnem delu pa izvajati vkope in nasipe po navodilih geomehanika.

Območje se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena. V širšem ureditvenem območju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo.

(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju majhna. Za objekt ni potrebna gradnja zaklonišča.

(3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:

·      nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,

·      nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

·      nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in

·      nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

 

32. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja srednja. Vžigalica že lahko povzroči požar. V gozdu je širjenje požara srednje hitro, na odprtem prostoru kar hitro. Ogenj gori na površini s srednjim plamenom, pri tem zgori nekaj kompaktnega organskega materiala. Kontrola požara ni težka, požar se pogasi s srednje velikimi napori.

(2) Načrtovane stavbe se uvrščajo med požarno manj zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane s/z:

·   ustreznimi zagotovitvami potrebnih odmikov od meje parcel in med objekti ter potrebnih protipožarnih ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,

·      nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah,

·      evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje,

·      zagotovitvijo virov vode in naprav za gašenje ter neoviran in varen dovoz, dostop in  delovne površine za intervencijska vozila.

Študija oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Povzetek vsebine študije požarne varnosti oziroma zasnove požarne varnosti, mora biti naveden v obrazcu Izkaz požarne varnosti stavbe. Izkaz požarne varnosti stavbe je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta.

Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve.

(3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.

(4) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.

(5) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko predvidenih prometnih in manipulativnih površin po vsem območju OPPN.

 

IX.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta

 

33. člen

(etapnost gradnje)

OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. V etapah se izvede komunalna infrastruktura za posamezen objekt ali posamezne sklope objektov. Izgradnja rondoja predstavlja končno etapo.

 

X.   Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

 

34. člen

(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)

(1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem projektiranju ali podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije oziroma nosilci urejanja prostora.

(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določijo. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov.

 

35. člen

(odstopanja pri načrtovanju objektov)

(1) V grafičnih prilogah je označen predvideni objekt in s črtkano črto prostor umestitve objekta (maksimalno območje gradnje), kar pomeni, da se lahko v tem prostoru predvideni objekt poljubno premika in širi.

Grafične priloge podajajo idejno zasnovo postavitve objekta, njegovo natančno postavitev, velikost in namembnost, se opredeli v projektni dokumentaciji znotraj prostora umestitve iz predhodnega odstavka, ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov za tovrstne objekte.

(2) Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, sončne elektrarne, fotovoltaika, izhodov na strehe…) .

(3) Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev in dopustna je podrobnejša parcelacija znotraj območja zaradi lastniške strukture in različnih dejavnosti. Zarisani odmiki objektov in količbene točke se lahko spreminjajo v skladu z dovoljenimi odstopanji.

 

36. člen

(odstopanja glede prometne ureditve)

(1) Dopustna je fazna ureditev prometnic, kot dostop do gradbišč.

(2) Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.

(3) Mikrolokacije in obliko parkiranja, natančno število parkirnih mest se opredeli v projektni dokumentaciji.

 

37. člen

(odstopanja glede energetske in komunalne ureditve)

 

Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanju veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi komunalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.

 

XI.    Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev

 

38. člen

(pogoji za vzdrževalna in druga dela)

(1) Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.

(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

 

39. člen

(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)

(1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.

(2) Pred začetkom gradnje mora investitor pridobiti geotehnične pogoje gradnje.

 

40. člen

(obveznost v času gradnje)

(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

·    pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,

·      zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

·      promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,

·      sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),

·     skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

·     zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

·      v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

·      v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,

·      zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

·     sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

 

XII.   Končne določbe

 

41. člen

(arhiviranje in vpogled v OPPN)

(1) OPPN v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled pri službi pristojni za urejanje prostora v občini Benedikt.

(2) Arhiviranje in vpogled v podrobni načrt se zagotavljata v digitalni in analogni obliki. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika.

 

42. člen

(pričetek veljavnosti)

 

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.

 

Številka: 35054-001/2012-30

Benedikt, dne 26. junij 2014

 

 

Občina Benedikt

 

Milan Gumzar, župan

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor