Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 – ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 – ZUPUDPP, 43/2011 – ZKZ-C, 57/2012, 57/2012 – ZUPUDPP-A, 109/2012, 76/2014 – odl. US, 14/2015 – ZUUJFO in 61/2017 – ZUreP-2), 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017 – ZureP-2) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2018) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 28. redni seji, dne 20. 06. 2018 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU
ZA OBMOČJE UREJANJA ŠE-71 IN DEL ŠE-13 CU (ŠPORTNI PARK ŠENČUR)
I. Uvodne določbe
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se skladno z Občinskim prostorskim načrtom Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/17-UPB in 4/18) (v nadaljevanju OPN) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja ŠE-71 in del ŠE-13 CU (Športni park Šenčur) (v nadaljevanju OPPN).
(2) OPPN je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc d.o.o., pod številko projekta P130980, v maju 2018.
2. člen
(vsebina OPPN)
Ta odlok določa:
· območje OPPN,
· vplive in povezave s sosednjimi območji,
· arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
· načrt parcelacije,
· pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
· rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
· rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
· rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
· dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
· etapnost izvedbe,
· druge pogoje za izvajanje OPPN,
· končne določbe.
3. člen
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
(1) Z OPPN se načrtuje prenova in razširitev Športnega parka Šenčur s prenovo obstoječih objektov in športnih igrišč ter gradnjo novih igrišč za športe in igro na prostem, dopolnitvijo programa s spremljajočimi dejavnostmi ter gradnjo prometne, energetske, telekomunikacijske in komunalne infrastrukture.
(2) OPPN določa prostorsko ureditev območja, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih, parkovnih in drugih zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske ter druge javne gospodarske infrastrukture.
4. člen
(sestavni deli OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka), grafični del in priloge.
(2) Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora:
1.1 Izsek iz kartografskega dela OPN Občine Šenčur M 1:2000
2. Vplivi in povezave s sosednjimi območji:
2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora M 1:2000
3. Načrt območja z načrtom parcelacije:
3.1 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN M 1:500
3.2 Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra M 1:500
4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev:
4.1 Ureditvena situacija M 1:500
4.2 Načrt krajinske ureditve M 1:500
4.3 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav M 1:500
4.4 Prometno ureditev s prikazom intervencijskih površin M 1:500
(3) OPPN ima naslednje priloge:
· izvleček iz OPN Občine Šenčur,
· prikaz stanja prostora,
· strokovne podlage,
· smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
· obrazložitev in utemeljitev OPPN,
· povzetek za javnost.
II. Območje OPPN
5. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN obsega enoto urejanja prostora ŠE-71 in severni del enote ŠE-13, ki sta skladno z OPN po namenski rabi opredeljeni kot osrednje območje centralnih dejavnosti (CU).
(2) Območje OPPN zajema zemljišča oz. dele zemljišč s parcelnimi številkami (stanje GURS, maj 2018): 489/2, 489/3, 489/4, 489/5, 490/2, 491/1, 491/3, 491/4, 495/2, 495/3, 495/4, 499/1 in 499/2, vse v katastrski občini Šenčur (2119), v skupni površini cca. 4,5 ha.
(3) V območje posegov je zaradi izvedbe priključkov na obstoječa infrastrukturna omrežja možno dodati tudi druge parcelne številke izven ureditvenega območja OPPN, v kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije za navezave na obstoječa infrastrukturna omrežja, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno.
(4) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnega dela tega OPPN.
III. Vplivi in povezave s sosednjimi območji
6. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Športni park Šenčur je namenjen neposrednim uporabnikom športnih objektov ter drugim obiskovalcem. Z načrtovano prenovo in razširitvijo obstoječega programa je predvideno, da se na območju OPPN razvije večje funkcionalno, prepoznavno in celovito oblikovano športno središče, ki bo omogočilo izvedbo različnih tekmovanj in prireditev. Športni park bo namenjen za potrebe športnih klubov ter šole in vrtca Šenčur, hkrati pa bo namenjen tudi drugim uporabnikom za rekreacijo in prosti čas.
(2) Območje OPPN se nahaja na severnem delu naselja Šenčur in je na severni in zahodni strani omejeno z nepozidanimi kmetijskimi površinami, na vzhodni strani s Pipanovo cesto in na južni strani z obstoječim parkiriščem. Teren je razmeroma raven.
(3) Na južnem in vzhodnem delu območju OPPN se nahaja delujoč športni park. Območje obstoječega športnega parka je v celoti ograjeno in za uporabnike dostopno preko obstoječih vhodov z južne strani. Na vzhodni strani območja se nahaja nogometno igrišče s tribunami, na južnem delu pa je locirana stavba Športnega društva Šenčur (v nadaljevanju ŠD Šenčur), v kateri so prostori športnih društev in gostinski lokal. Pred stavbo je urejeno večje dvorišče, otroško igrišče in 4-stezno igrišče za balinanje. Zahodno od stavbe ŠD Šenčur so montažna večnamenska dvorana, dve igrišči za odbojko in površina za kros. Ostala zemljišča na območju OPPN so v naravi travniki in njive.
(4) Obstoječe ureditve so v prostor umeščene tako, da omogočajo razvoj športnega parka z novimi športnimi, igralnimi in parkovnimi površinami na osrednjem in zahodnem delu območja OPPN.
(5) V bližnji okolici, na vzhodni in jugovzhodni strani, prevladuje stanovanjska pozidava. Južno od območja OPPN se nahajata vrtec in osnovna šola Šenčur.
(6) Območje OPPN je prometno navezano na sosednje enote urejanja prostora po obstoječih obodnih cestah in peš poteh. Dostop na območje športnega parka je mogoč z javne občinske ceste z oznako JP890041 in LK390261, ki poteka ob južnem robu območja OPPN in se na vzhodni strani priključuje na Pipanovo cesto, na zahodni strani pa na Weingerlovo ulico.
(7) Dostop do športnega parka je možen tudi z javnim potniškim prometom; najbližji avtobusni postajališči se nahajata ob Pipanovi cesti in sta od območja oddaljeni približno 25 in 50 m.
(8) Obstoječa parkirišča, ki so urejena ob južnem robu območja OPPN, so namenjena tako uporabnikom športnega parka kot za potrebe vrtca in osnovne šole Šenčur. V času večjega obiska (npr. v okviru športnih prireditev) so dodatne parkirne kapacitete zagotovljene v sklopu obstoječih parkirišč na območju vrtca in šole, ki se nahajata v neposredni bližini športnega parka.
(9) Objekti znotraj območja OPPN se bodo glede na njihove potrebe priključevali na vodovodno, kanalizacijsko, električno, telekomunikacijsko in plinovodno omrežje, za kar bo treba zgraditi nove priključke na obstoječa infrastrukturna omrežja, ki se nahajajo v neposredni bližini obravnavanega območja.
(10) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so prikazani v grafičnem načrtu »2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev
7. člen
(delitev območja OPPN)
(1) Območje OPPN je razdeljeno na 3 (tri) funkcionalne enote:
· funkcionalna enota FE 1 – površine, namenjene prenovi obstoječih objektov in športnih igrišč ter pripadajočih ureditev (stavba ŠD Šenčur, večnamenski šotor, balinišče),
· funkcionalna enota FE 2 – površine, namenjene prestavitvi obstoječega nogometnega igrišča z novo atletsko stezo ter ureditvi novih igrišč za športe in igro na prostem s pripadajočimi ureditvami, vstopno ploščadjo in glavno promenado,
· funkcionalna enota FE 3 – območje obstoječega kulturnega spomenika.
(2) Delitev območja na funkcionalne enote je prikazana v grafičnem delu OPPN.
8. člen
(vrste dopustnih gradenj)
Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
· gradnja novih objektov (tudi dozidave in nadzidave),
· rekonstrukcija objektov,
· vzdrževanje objektov,
· odstranitve objektov,
· spremembe namembnosti v okviru z OPPN dopustnih dejavnosti,
· urejanje športnih in otroških igrišč,
· urejanje zelenih in utrjenih površin,
· postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov,
· gradnja nove ter rekonstrukcije, odstranitve in vzdrževanje komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture.
9. člen
(vrste dopustnih objektov in dejavnosti)
(1) Območje OPPN je namenjeno prenovi in širitvi Športnega parka Šenčur z novimi igrišči za športe in igro na prostem ter parkovnimi ureditvami.
(2) V funkcionalni enoti FE 1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
· CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
· CC-SI 12203 Druge poslovne stavbe,
· CC-SI 12650 Stavbe za šport,
· CC-SI 24110 Športna igrišča,
· CC-SI 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
(3) V funkcionalni enoti FE 2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
(4) V funkcionalni enoti FE 3 so dopustne naslednje ureditve:
· CC-SI 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo parki, zelenice in druge urejene zelene površine.
(5) Na celotnem območju OPPN je dopustna tudi gradnja novih in vzdrževanje ter rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture:
· CC-SI 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (pešpoti in cone za pešce, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih in podobno),
· CC-SI 222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja,
· CC-SI 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (ograje, protihrupne ograje in nasipi, nadstreški in oporni zidovi – kot del opreme športnih in igralnih površin, tribun ipd.).
10. člen
(prostorska ureditev na območju funkcionalne enote FE 1)
(1) V funkcionalni enoti FE 1 se nahajata obstoječa stavba ŠD Šenčur in večnamenski šotor nad športnimi igrišči. V prvi etapi prenove območja se obstoječa objekta ohranita, druga pozidava na tem območju ni predvidena.
(2) Za obstoječo stavbo ŠD Šenčur so dopustni izvedba nadstrešnic za potrebe ureditve novega zunanjega gostinskega vrta, dozidava in nadzidava, rekonstrukcija in sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti iz 9. člena tega Odloka. Dopustno je tudi vzdrževanje objekta in odstranitev.
(3) V primeru odstranitve obstoječih objektov je znotraj določene gradbene meje dopustna gradnja novih objektov v okviru dopustnih dejavnosti iz 9. člena tega Odloka.
(4) Na južnem delu območja se nahajata otroško igrišče in balinišče, ki se lahko ohranita in po potrebi prenovita. Nad baliniščem je dopustna postavitev nadstrešnice. Namesto otroškega igrišča se lahko predvidi novo zunanje igrišče za prstomet, šah oz. podobna igralna površina na prostem.
(5) Na območju je dopustna ureditev manjšega parkirišča za avtobuse.
11. člen
(prostorska ureditev na območju funkcionalne enote FE 2)
(1) Na južnem delu funkcionalne enote FE 2 se območje glavnega vhoda razširi in uredi kot večja tlakovana površina, na kateri je predvidena postavitev kolesarnice in informacijske točke.
(2) V nadaljevanju od vhodne ploščadi je proti severnem delu območja OPPN načrtovana promenada v širini najmanj 8 m, ki predstavlja osrednjo oblikovno potezo športnega parka, poudarjeno z drevoredno zasaditvijo. Na promenado se navezuje sistem povezav, preko katerih je predviden dostop do vseh programov v območju.
(3) Vzhodno od predvidene promenade se nahaja obstoječe nogometno igrišče na naravni podlagi, ki se prestavi proti severu tako, da se ob njem omogoči ureditev nove atletske steze.
(4) Ob zahodnem robu obstoječega igrišča za nogomet se nahaja obstoječa tribuna, ki se odstrani in nadomesti z novo pokrito tribuno. Postavitev pokrite tribune je dopustna znotraj maksimalne površine, ki je določena v grafičnem delu OPPN. Prostor pod tribuno se lahko skladno z določili 9. člena tega Odloka nameni za spremljajoče dejavnosti, vezane na program v območju (kopalnice, sanitarije, garderobe, prostor za prvo pomoč, ipd.).
(5) Zahodno od promenade je predvidena širitev športnega parka z ureditvijo novih športnih in igralnih površin, ki bodo vpete v parkovno ureditev in med seboj povezane s sistemom dostopnih poti (nogometno igrišče, kolesarski park, skate park, večje otroško igrišče ipd.).
(6) Na južnem delu območja se nahajata dve obstoječi igrišči za odbojko in površina za kros, ki se lahko ohranijo in po potrebi prenovijo oz. se dopolnijo/nadomestijo z novim športnim programom (drsališče (v času izven sezone lahko igrišče za mali nogomet, hokej na rolerjih ipd.), košarkarsko igrišče ipd.). Proste cone na strnjenem delu športnih igrišč morajo biti povezane s sistemom dostopnih poti.
(7) Na prostih površinah na območju je predvidena ureditev zelenih površin. Zahodni in severni rob obravnavanega območja se zasadi z visokodebelno vegetacijo dreves v gručah, smer glavnih dostopnih poti znotraj območja pa se lahko poudari z drevoredno zasaditvijo.
(8) Na območju je dopustna postavitev montažnih in/ali ureditev travnatih tribun za gledalce.
12. člen
(prostorska ureditev na območju funkcionalne enote FE 3)
(1) V funkcionalni enoti FE 3, kjer se nahaja obstoječ spomenik talcem, se ohranja zunanja ureditev in pieteten pas praznega prostora.
(2) Za spomenikom se predvidi ozelenitev z visokimi grmovnicami in drevesi, ki ustvarijo zeleno kuliso in pieteten značaj prostora ob spomeniku ločijo od športnega parka.
(3) Območje spomenika mora biti na vzhodni strani dostopno z obstoječe javne ceste.
13. člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na celotnem območju (razen na območju funkcionalne enote FE 3) je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
· majhna stavba (samo objekti za potrebe športnega parka, npr. nadstrešek, uta, fitnes ipd.),
· pomožni objekti v javni rabi (grajena urbana oprema, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, grajena oprema v parkih, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajena oprema za fitnes na prostem, spomenik, kip, drog za zastavo ipd.),
· ograja,
· podporni zid,
· rezervoar za vodo,
· vodnjak, vodomet,
· priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
· pešpot,
· športno igrišče na prostem,
· objekt za oglaševanje,
· pomožni komunalni objekt,
· prefabrikat (pokrito športno igrišče z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru).
(2) Poleg objektov iz 1. odstavka tega člena je na območju vhodne ploščadi dopustna tudi postavitev opreme za kontrolo dostopa prometa (dvižne zapornice, količki in podobno).
(3) Funkcionalna enota FE 3 je namenjena postavitvi spomenika oziroma kipa, dopustna pa je tudi postavitev druge spremljajoče grajene opreme (drog za zastavo ipd.) ter mikrourbane opreme (klop, koš za odpadke ipd.).
(4) Postavitev igral in športnega orodja za telovadbo na prostem, miz za namizni tenis ipd. je dopustna na celotnem območju športnega parka, pod pogojem, da pri tem ni ovirana nemotena uporaba glavnih športnih in igralnih površin.
(5) Enostavni in nezahtevni objekti se morajo v čim večji možni meri vizualno prilagoditi namembnosti območja.
(6) Znotraj območja športnega parka so ograje dopustne le kot varovalne ograje ob zunanjih športnih igriščih in drugih igralnih površinah. Materiali, višina in izvedba ograj morajo upoštevati funkcionalni vidik in varnostne zahteve športnih igrišč in drugih igralnih površin.
(7) Dovoljena je tudi ograditev celotnega roba območja športnega parka z ograjo višine do 2 m, pri čemer mora biti ograja nad višino 1,5 m transparentna. Za postavitev ograje je treba pridobiti mnenje občinske strokovne službe.
(8) Objekte za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z določili OPN oz. z določili posebnega občinskega Odloka o oglaševanju. Objektov za oglaševanje se ne sme umeščati na strehe stavb. Pred njihovo postavitvijo je treba pridobiti soglasje občinske strokovne službe.
14. člen
(splošni pogoji za oblikovanje objektov)
(1) Oblikovanje objektov znotraj območja mora biti sodobno in poenoteno. Odstopanja so dopustna v primeru posebnih zahtev in karakteristik športnih ter spremljajočih objektov.
(2) Fasade objektov morajo biti zasnovane sodobno, s kvalitetnimi in trajnimi materiali (enostavnejše členitve fasad, dopustni so uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov ter elementi zelenega oblikovanja).
(3) Strehe so lahko oblikovane kot ravne strehe, enokapnice ali dvokapnice. Kritina je lahko v črni, sivi, temno sivi, opečni ali temno rjavi barvi in ne sme biti trajno bleščeča; odstopanje od navedenih barv je dopustno v primeru ravnih streh.
(4) Na strehah je dopustna namestitev solarnih modulov in fotovoltaičnih sistemov pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in morajo biti postavljeni poravnano s strešino, razen pri ravnih strehah, kjer morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino modulov, ki se nameščajo.
(5) Tlorisni in višinski gabariti objektov so pogojeni z njihovo funkcijo in morajo ustrezati veljavnim predpisom in standardom s področja športa.
(6) V primeru novogradnje objekta ŠD Šenčur maksimalni višinski gabarit ne sme presegati etažnosti K+P+1N+M ali K+P+2N.
15. člen
(lega objektov na zemljiščih)
(1) Ureditvena situacija in tlorisni gabariti novih športnih in igralnih površin ter objektov so določeni v grafičnem načrtu »4.1 Ureditvena situacija«.
(2) Odmiki novih športnih objektov oz. površin ter spremljajočih ureditev morajo biti v skladu z ureditveno situacijo oz. v okviru dopustnih odstopanj, pod pogojem, da so usklajeni z zahtevami nosilcev urejanja prostora, s predpisi s področja graditve objektov in varstva pred požarom.
(3) Na območju funkcionalne enote F1 je v grafičnem delu OPPN določena gradbena meja (v nadaljevanju GM), ki v primeru odstranitve obstoječih objektov (ŠD Šenčur, večnamenski šotor) določa površino za postavitev in razvoj novih objektov. GM je meja, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost.
(4) Na območju funkcionalne enote F2 je v grafičnem delu OPPN določena maksimalna površina, znotraj katere je dopustna postavitev nove pokrite tribune.
(5) V primeru, ko gradbena meja ni določena, morajo biti od zemljišč javnih cest in parkirišč zahtevni in manj zahtevni objekti oddaljeni najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m, razen ograj, ki morajo biti oddaljene najmanj 0,5 m. Odstopanje je možno ob pridobitvi soglasja upravljavca ceste.
(6) Medposestno ograjo se praviloma postavi na mejo zemljiških parcel, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m.
16. člen
(faktor zazidanosti)
(1) Maksimalni dovoljen faktor zazidanosti celotnega območja OPPN ne sme presegati 30%, ob hkratnem pogoju, da novi objekti ne presegajo določenih regulacijskih elementov, ki so prikazani v grafičnem delu OPPN.
(2) Faktor zazidanosti je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno z enostavnimi in nezahtevnimi objekti) in celotno površino območja OPPN.
17. člen
(splošni pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Zunanja ureditev se prilagaja terenu in višinskim potekom obodnih cest.
(2) Vse dostopne poti do objektov ter zunanjih športnih in igralnih površin na območju športnega parka morajo biti enotno oblikovane in brez arhitekturnih ovir.
(3) Dostopne poti, ploščadi in klančine morajo biti ustrezno utrjene in opremljene z osnovno mikro urbano opremo (klopi, koši za odpadke ipd.) ter primerno osvetljene.
(4) Elementi mikrourbane opreme (klopi, koši za odpadke, korita za ozelenitev ipd.) morajo biti na celotnem območju enotni. V območju dostopnih poti morajo biti postavljeni tako, da gibanje uporabnikov ne bo ovirano.
(5) Karakteristike športnih igrišč (dimenzije igrišč, proste cone, igralne površine, oprema) morajo ustrezati veljavnim predpisom in standardom s področja športa. Utrditev športnih površin je lahko iz naravnih ali umetnih materialov (poliuretanska prevleka, asfalt, mivka, zelenica, umetna trava itd.).
(6) Območje športnega parka je treba ustrezno opremiti z obvestilno signalizacijo (table z napisi o upoštevanju predpisov v športnem parku, prepovedan kolesarski promet ipd.), ki mora biti na celotnem območju enotno oblikovana.
(7) Površine, ki niso namenjene ureditvi športnih in igralnih površin s spremljajočimi objekti ter niso namenjene za dostope in dovoze, morajo biti po končani gradnji zatravljene in zasajene z drevesi in grmovnicami.
(8) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami; ko to ni mogoče, se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi. Postavitev opornih zidov je dopustna tudi v primeru posebnih zahtev pri postavitvi opreme na nekaterih športnih igriščih in spremljajočih objektov (npr. postavitev skakalnic v kolesarskem parku, skate parku, kot del tribun ipd).
(9) Intervencijske poti izven vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje ali ozelenitev. Izvedene morajo biti tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z maso do 18 ton oz. do 10 ton osnega pritiska.
18. člen
(splošni pogoji za krajinsko-arhitekturne rešitve)
(1) Celotno območje športnega parka se načrtuje s poudarkom na krajinskem urejanju. Krajinske ureditve v prostorski zasnovi sooblikujejo celostno podobo območja in so v zasnovo vključene kot nosilci strukturiranja in oblikovanja prostora, ugodnih mikroklimatskih učinkov in povezovanja posameznih programov v širši prostorski kontekst športnega parka.
(2) Projektna dokumentacija za zunanjo ureditev športnega parka mora vsebovati načrt krajinske arhitekture.
(3) Pri načrtovanju krajinske ureditve je treba upoštevati sisteme ozelenitve, ki so določeni v grafičnem načrtu 4.2 »Načrt krajinske ureditve«.
(4) Nove zasaditve naj se predvidijo predvsem z uporabo avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Izbor rastlin za zasaditev mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal in sušo. Uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin ni dopustna. Pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni in škodljivce.
(5) Na celotnem območju OPPN je treba zasaditi najmanj 20 dreves/ha. V kvoto dreves se štejejo tudi obstoječa ohranjena drevesa.
(6) Pri zasaditvah je treba upoštevati tudi funkcionalni vidik in varnostne zahteve športnih objektov, površin in pripadajočih ureditev. Vse zasaditve se predvidi izven prostora rabe športnih igrišč.
(7) Na mestih odpiranja kvalitetnih pogledov na okoliški prostor naj zasaditev ne ovira pogledov.
(8) Zasaditve ne smejo škodljivo vplivati na obstoječe in predvidene infrastrukturne vode in naprave. Znotraj varovanih koridorjev jih ni dovoljeno saditi.
(9) Prikaz dreves in preostale zasaditve v grafičnih načrtih OPPN je zgolj informativen; natančne pozicije zasaditev se določi v projektni dokumentaciji.
V. Načrt parcelacije
19. člen
(načrt parcelacije)
(1) Za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev je predvidena nova parcelacija zemljišč za določitev meje območja OPPN v delu, kjer je predvidena širitev športnega parka.
(2) Meja OPPN in točke za zakoličbo so določene v grafičnem načrtu »3.2 Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra«.
(3) V območju OPPN vsaka funkcionalna enota v celotni površini predstavlja parcelo, namenjeno gradnji.
(4) Parcela, namenjena gradnji, se lahko v smislu prilagoditev prostorskim in funkcionalnim potrebam združuje ali deli na manjše parcele. Velikost parcele za gradnjo mora omogočiti normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje športnih objektov oz. površin ter spremljajočih objektov in drugih ureditev.
VI. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
20. člen
(splošni pogoji)
(1) Obstoječi in novo predvideni objekti na območju OPPN bodo priključeni na obstoječe in predvideno prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje, ki je razvidno iz grafičnega načrta »4.3 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
(2) Objekte na območju OPPN je treba obvezno priključiti na tisto infrastrukturno omrežje, ki je potrebno za njihovo nemoteno uporabo in delovanje. Vse priključitve se izvede skladno s pogoji posameznih upravljavcev infrastrukturnih vodov.
(3) Obstoječe infrastrukturne vode je dopustno odstranjevati, zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost ob soglasju pristojnega upravljavca. Morebitne potrebne prestavitve in zaščite obstoječih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav je treba projektno obdelati in izvesti v skladu s predpisi in pogoji pristojnega upravljavca.
(4) Pri izgradnji nove komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture in objektov je treba upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih predpisih. Praviloma morajo novi infrastrukturni vodi potekati v območju dostopnih poti tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. Gradnja novih infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.
(5) Za energetsko oskrbo objektov je dopustna tudi izraba obnovljivih virov energije (biomasa, energija sončnega sevanja, toplotne črpalke ipd.), v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(6) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.
(7) Pri izgradnji infrastrukturnih vodov in objektov je treba upoštevati načrtovane rešitve, ki so določene v tem OPPN in so razvidne iz grafičnega načrta »4.3 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«. Gradnja internega infrastrukturnega omrežja, dimenzije in točen potek morajo biti podrobneje projektno obdelani v projektni dokumentaciji v nadaljnjih fazah projektiranja skladno z določbami tega Odloka ter s predpisi in standardi pristojnih upravljavcev za posamezna področja.
21. člen
(prometno urejanje območja )
Dovozne ceste in druge prometne površine
(1) Dostop do območja OPPN je obstoječ z javne ceste z oznako JP890041 in LK390261, ki poteka ob južnem robu območja. Zaradi načrtovane prostorske ureditve posegi na območju obstoječega dovoza niso predvideni.
(2) Promet za motorna vozila znotraj kompleksa športnega parka ni mogoč. Dovoljen je dovoz za intervencijska vozila ter vozila zaradi izvedbe rednih in investicijskih vzdrževalnih del ter v času gradnje objektov in prireditev.
Peš promet
(3) Območje OPPN je pešcem dostopno preko obstoječih vhodov na južni strani.
(4) Pozicija glavnega vhoda ostane nespremenjena, pri čemer se vstopni prostor v območju športnega parka razširi in uredi kot večja tlakovana ploščad.
(5) V nadaljevanju od vhodne ploščadi je proti severni strani območja športnega parka načrtovana promenada v minimalni širini 8 m. Na promenado se navezuje sistem peš povezav, preko katerih je predviden dostop do vseh programov na območju. Sistem glavnih peš povezav mora biti zasnovan krožno.
Kolesarski promet
(6) Znotraj območja športnega parka kolesarski promet ni predviden.
(7) Na območju vstopne ploščadi je predvidena ureditev kolesarnice oz. stojal za kolesa z nadstrešnico z možnostjo priklenitve koles.
(8) Za dostop do kolesarskega parka se lahko predvidi ločen dostop, ki bo uporabnike kolesarskega parka vodil ločeno od peš con v območju.
Mirujoči promet
(9) Parkirišča za potrebe uporabnikov športnega parka so zagotovljena na obstoječem parkirišču ob južnem robu območja OPPN.
(10) V času večjega obiska (npr. v okviru športnih prireditev) so dodatne parkirne kapacitete zagotovljene v sklopu obstoječih parkirišč na območju vrtca in šole, ki se nahajata v neposredni bližini športnega parka.
(11) Na območju funkcionalne enote FE 1 je dopustna ureditev manjšega parkirišča za avtobuse. Površine parkirnega platoja morajo biti ustrezno utrjene, tako da so nepropustne za vodo in derivate.
22. člen
(vodovodno omrežje za sanitarno vodo in vodo za gašenje)
(1) Za potrebe oskrbe objektov z vodo se znotraj območja OPPN predvidi gradnja novega vodovodnega omrežja z navezavo na obstoječe omrežje, ki poteka v trasi lokalne ceste ob južnem robu območja OPPN.
(2) Za priključitev na vodovodno omrežje je treba v nadaljnjih fazah projektiranja izdelati ustrezno dokumentacijo, ki mora biti izdelana skladno s predpisi s področja vodovoda in pogoji pristojnega upravljavca za področje vodovoda.
(3) Za zagotovitev vode za zalivanje športnih igrišč je dopustna izvedba vrtin, za kar mora investitor pridobiti vodno pravico.
(4) Voda za gašenje se zagotavlja iz predvidenega vodovodnega in hidrantnega omrežja znotraj območja. Na območju je predvidena izvedba novih nadtalnih požarnih hidrantov na medsebojnih razdaljah do 80 m.
23. člen
(odvajanje odpadnih in padavinskih vod)
Fekalna kanalizacija:
(1) Vsi objekti, ki bodo oskrbovani s pitno vodo iz vodovodnega omrežja, morajo biti priključeni na omrežje javne fekalne kanalizacije, ki se zaključi s čistilno napravo.
(2) Za potrebe priključitve objektov na javno kanalizacijsko omrežje se znotraj območja OPPN predvidi gradnja novega kanalizacijskega omrežja z navezavo na obstoječ fekalni kanal, ki poteka v trasi lokalne ceste ob južnem robu območja OPPN.
(3) Za priključitev na kanalizacijsko omrežje je treba v nadaljnjih fazah projektiranja izdelati ustrezno dokumentacijo, ki mora biti izdelana skladno s predpisi s področja odpadnih vod in pogoji pristojnega izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
Meteorna kanalizacija:
(1) Padavinske vode je treba ponikati na zemljišču investitorja.
(2) Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
(4) Odvajanje in čiščenje padavinske vode s parkirišč in drugih utrjenih površin, na katerih se odvija motorni promet, je treba izvajati v skladu s predpisi.
24. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za potrebe napajanja objektov z električno energijo se znotraj območja OPPN predvidi gradnja novega električnega omrežja z navezavo na obstoječe omrežje, ki ob južnem robu že sega v območje OPPN.
(2) Za priključitev na elektroenergetsko omrežje je treba v nadaljnjih fazah projektiranja izdelati ustrezno dokumentacijo, ki mora biti izdelana skladno s tehničnimi predpisi in standardi ter pogoji pristojnega upravljavca distribucijskega omrežja. Razdelilna oz. priključno merilna omarica mora biti dostopna z javnih površin. Celotno NN omrežje mora biti izvedeno v kabelski kanalizaciji.
(3) Točen način priključitve bo podan v soglasju za priključitev, ko bodo poznane potrebe po električni moči.
(4) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba upoštevati zakonska določila in določila veljavnih podzakonskih predpisov, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
(5) V primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je investitor dolžan pri upravljavcu distribucijskega omrežja naročiti projektno dokumentacijo (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del) prestavitve oz. zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav. Vse stroške izdelave te projektne dokumentacije nosi investitor. Vsa morebitna dela prestavitve oz. zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav lahko opravi samo upravljavec distribucijskega omrežja, na stroške investitorja.
25. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Na območju OPPN in v trasi Pipanove ceste na vzhodni strani potekajo obstoječi zemeljski TK vodi in TK kabelska kanalizacija ter hrbtenični optični kabel za povezavo Kranj-Šenčur-Preddvor-Jezersko in Kranj-Šenčur-Cerklje-letališče Brnik-Kamnik.
(2) Objekti na območju OPPN se lahko priključijo na obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki ob južnem robu že sega v območje OPPN.
(3) Za priključitev na telekomunikacijsko omrežje je treba v nadaljnjih fazah projektiranja izdelati ustrezno dokumentacijo, ki mora biti skladna z zahtevami upravljavca posameznega omrežja.
(4) V primeru gradbenih del v območju obstoječih telekomunikacijskih naprav je treba izdelati projektno dokumentacijo in izvesti prestavitve oz. zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav v skladu s predpisi in pogoji pristojnega upravljavca.
26. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Ob južnem in vzhodnem robu območja OPPN poteka obstoječ distribucijski plinovod tlaka 1,0 bar v PE izvedbi.
(2) Za potrebe oskrbe objektov je mogoče dograditi plinovodno omrežje tlaka 1,0 bar z navezavo na obstoječe distribucijsko omrežje, ki ob južnem robu že sega v območje OPPN.
(3) Za priključitev na plinovodno omrežje je treba v nadaljnjih fazah projektiranja izdelati ustrezno dokumentacijo, ki mora biti izdelana skladno s pogoji operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina.
(4) V primeru kakršnih koli gradbenih posegov v varovalni pas plinovoda mora investitor naročiti zakoličbo plinovoda in pridobiti pogoje za izvajanje del v varovalnem pasu 2x2 m.
27. člen
(zunanja razsvetljava)
(1) Predvidena razsvetljava dostopnih poti in funkcionalnih površin ob objektih in igriščih na območju OPPN bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
(2) Vsa razsvetljava mora biti izvedena v kabelski kanalizaciji.
(3) Krmilna omarica je obstoječa in je locirana ob jugovzhodnem robu območja OPPN.
(4) Za potrebe izvedbe uradnih tekem pod razsvetljavo mora razsvetljava ustrezati standardom s področja športa.
28. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Celotno območje športnega parka mora biti opremljeno s koši za odpadke, ki se jih umesti ob glavnih dostopnih poteh in igriščih.
(2) Za zbiranje komunalnih odpadkov je treba na območju športnega parka zagotoviti zbirno mesto, to je urejen prostor v objektu ali na prostem, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odpadno embalažo. Zbirno mesto mora biti locirano na utrjeni površini z odtokom, zaščiteno pred vremenskimi vplivi ter vizualno zastrto (npr. z ozelenitvijo).
(3) Velikost in količino zabojnikov se v fazi izgradnje športnega parka dogovori s pooblaščeno organizacijo za ravnanje z odpadki.
(4) Odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti dobro prometno dostopno in zunaj prometnih površin. V primeru, če odjemno mesto ni hkrati tudi zbirno mesto, je treba takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu posode za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto.
(5) Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti grajenih ali drugih ovir.
(6) Investitor oz. izvajalec morata v času gradnje poskrbeti za pravilno zbiranje in odvoz odpadkov na ustrezno deponijo v skladu z veljavnimi predpisi.
VII. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
29. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Območje OPPN se nahaja v vplivnem območju enote kulturne dediščine Šenčur – Vas, EŠD 14469, naselbinska dediščina. V samem območju urejanja se na severovzhodnem delu območja, v funkcionalni enoti FE 3, nahaja enota memorialne dediščine Šenčur – Spomenik talcem NOB, EŠD 14141.
(2) Na območju funkcionalne enote FE 3 so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(3) Pri načrtovanju zunanje ureditve športnega parka je treba upoštevati krajinsko ureditev območja skladno z določili tega Odloka in sisteme ozelenitve, določene v grafičnem načrtu »4.2 Načrt krajinske ureditve«.
(4) Rob območja OPPN, ki meji na odprto podeželsko krajino, se zasadi z visokodebelno vegetacijo dreves v gručah. V okolici spomenika talcem se ohranja pieteten pas praznega prostora, za katerem se z zasaditvijo ustvari zeleno kuliso, ki pieteten značaj prostora ob spomeniku loči od športnega parka.
(5) V času gradnje na območju funkcionalne enote FE 3 deponije viškov materialov niso dopustne.
(6) Za vsak poseg v enoto Šenčur – Spomenik talcem NOB, EŠD 14141 je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
VIII. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave
30. člen
(varstvo narave)
Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij, pomembnih območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti in območij, predvidenih za zavarovanje.
31. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri gradnji in obratovanju objektov ter pri urejanju zunanjih površin je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Objekte je treba priključiti na ekološko čiste vire energije.
(3) Pri gradnji je treba zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov.
(4) V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. S sprotnim vlaženjem sipkih materialov je treba preprečevati prašenje gradbišč in okolice, treba je upoštevati predpise o emisijah gradbene mehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos materiala z gradbišč.
32. člen
(varstvo voda in varstvo tal)
(1) Območje OPPN ne tangira poplavnih, vodnih ali priobalnih zemljišč, niti ne posega na poplavna območja in območje varstvenih pasov virov pitne vode oz. na vodovarstvena območja.
(2) Pri gradnji in obratovanju objektov ter pri urejanju zunanjih površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda in varstva tal.
(3) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah ter predpisi s področja varstva okolja in odvajanja odpadnih vod.
(4) Varstvo voda se zagotavlja z odvajanjem odpadnih vod v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo in z rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
(5) Padavinske vode je treba ponikati na način, da ne bo prihajalo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin.
(6) Pri gradnji je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacijo in zunanje ureditve.
33. člen
(varstvo pred hrupom in svetlobno onesnaženostjo)
(1) Območje OPPN je v skladu z OPN Šenčur opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Mejna raven hrupa ne sme presegati z veljavnimi predpisi dovoljenje ravni.
(3) Stopnja varstva pred hrupom je lahko izjemoma presežena za javne prireditve in podobne dogodke, na katerih se uporablja zvočne ali druge naprave, za kar je treba pridobiti soglasje občinske strokovne službe.
(4) Vsa predvidena razsvetljava v območju športnega parka mora biti izvedena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(5) V fazi izdelave projektne dokumentacije je za vse načrtovane ureditve športnih objektov oziroma površin treba preveriti in ovrednotiti vplive hrupne in svetlobne onesnaženosti na okolje. V primeru preseganja mejnih vrednosti je na območju OPPN treba izvesti potrebne omilitvene ukrepe (npr. protihrupne ograje, nasipi, intenzivna ozelenitev ipd).
IX. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
34. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom)
(1) Območje OPPN ni poplavno ogroženo ter se ne nahaja na plazljivih ali erozijskih območjih.
(2) Objekti morajo biti grajeni potresno varno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti. Pri načrtovanju novih objektov in ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal (0,225g) ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje.
(3) Požarno varstvo vseh objektov na območju mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
· odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve,
· neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila,
· vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (hidrantno omrežje v skladu s predpisi).
(4) Obravnavano območje OPPN posega v območje kontroliranega dela zračnega prostora Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Omejitvene ravnine letališča se nad območjem urejanja nahajajo na nadmorski višini 408 m.n.v., kota terena območja pa je tu višja in se nahaja na nadmorski višini cca. 411 m n.v.
(5) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki bi s svojo višino presegli višino okoliške pozidave t.j nadmorsko višino 430 m n.v. oz. bi utegnili s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa (tudi kandelabri ipd.) je treba predhodno pridobiti ustrezno soglasje Agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije, objekte pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
X. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
35. člen
(dopustna odstopanja)
Splošno
(1) Dopustna so strokovno utemeljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju športnih objektov in spremljajočih ureditev poiščejo rešitve, ki so primernejše z vidika športnih normativov oz. iz gradbenotehničnega, oblikovalskega, ekonomskega ali okoljevarstvenega vidika, pri čemer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.
Namembnost območja
(3) Površina posameznega predvidenega programa se lahko povečuje oz. zmanjšuje na račun ostalih programov na celotnem območju OPPN, razen na območju funkcionalne enote FE 3.
(4) V okviru dopustnih dejavnosti iz 9. člena tega Odloka je na območju funkcionalnih enot FE 1 in 2 možno umeščati tudi druga športne objekte oz. površine, ki niso navedeni v določilih tega Odloka in prikazani v grafičnih načrtih.
Odstopanja pri legi in velikosti objektov
(5) Lega in velikost športnih objektov oz. površin ter spremljajočih ureditev lahko odstopata od prikazanih v ureditveni situaciji zaradi prilagoditev zahtevam veljavnih predpisov in standardov s področja športa in v primeru spremembe športnega programa v okviru dopustnih dejavnosti iz 9. člena tega Odloka. Pri tem je treba ohranjati predvideni koncept ureditve območja skladno z zasnovo, prikazano v grafičnem delu OPPN (ohranjanje koncepta prometne ureditve z umestitvijo glavne promenade in krožno zasnovanim sistemom glavnih povezav, upoštevanje sistemov ozelenitve).
(6) Lokacija maksimalne površine, znotraj katere je dopustna postavitev nove pokrite tribune, lahko zaradi prilaganja projektnim rešitvam odstopa od prikazane v ureditveni situaciji.
(7) Glede na takšna odstopanja je dovoljeno tudi odstopanje pri določitvi fiksnih točk za zakoličbo objektov.
(8) Gradnja podzemnih kletnih etaž novih objektov je dovoljena na celotnem območju OPPN, v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov in zaščita podtalnice.
Odstopanja pri zunanji ureditvi območja:
(9) Zaradi prilagajanja projektnim rešitvam so dovoljena odstopanja od predvidene zunanje ureditve območja, prikazane na ureditveni situaciji.
(10) Oblikovanje prostora, kot npr. dostopne poti, ploščadi, površine za igro in postavitev vadbene opreme na prostem ipd., je lahko pravilno ali organsko zasnovano.
(11) Dopustni sta sprememba pozicij obstoječih vhodov na območje OPPN in ureditve novih.
Odstopanja pri izgradnji infrastrukture:
(12) Pri realizaciji prostorskega akta je dopusten tudi drugačen potek tras infrastrukturnih vodov in naprav ter prometnih ureditev od prikazanih (tudi po drugih zemljiščih), če gre za prilagajanje stanju na terenu, prilagajanje zasnovi športnih objektov oz. površin ali za izboljšave tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, krajinskega, finančnega ali okoljevarstvenega vidika. S spremembami ne sme biti ovirana izvedba z OPPN predvidene ureditve, prav tako se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(13) Za dopustna odstopanja se lahko šteje tudi gradnja druge prometne, komunalne, energetske, komunikacijske in druge infrastrukture, ki ni določena s tem Odlokom, pod pogojem, da se z njeno izvedbo ne onemogoča izvedba in uporaba prostorskih ureditev po tem Odloku.
Odstopanja pri ureditvi intervencijskih dostopov in površin:
(14) V skladu s projektno rešitvijo je dopustna sprememba dostopov do objektov in lokacij delovnih površin za intervencijska vozila, ki morajo biti zagotovljeni v skladu z veljavnimi predpisi.
XI. Etapnost izvedbe
36. člen
(etapnost izvedbe)
(1) OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje.
(2) Vsaka funkcionalna enota lahko predstavlja svojo etapo, dopustna pa je tudi izvedba samo dela funkcionalne enote, ki predstavlja zaključeno celoto. Vsebinska konkretizacija posameznih etap se opredeli v nadaljnjih fazah projektiranja.
(3) Najkasneje sočasno z izgradnjo vsake etape je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah.
(4) Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oz. predhodnih etapah OPPN, ostaja enaka dosedanji. Za njih velja obstoječi režim, s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za obratovanje že delujočega dela športnega parka in nemoteno realizacijo predhodnih etap.
XII. Drugi pogoji za izvajanje OPPN
37. člen
(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje in dostop do delujočega dela športnega parka.
(2) V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom krajinskega arhitekta.
(3) Investitor in izvajalec morata zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost na sosednjih prometnicah ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju.
(4) V primeru izvedbe novih infrastrukturnih priključkov preko javnih zemljišč oz. zemljišč v lasti ali upravljanju Občine Šenčur je treba pridobiti soglasje za poseg oz. prekop javnega zemljišča. Vse poškodbe na cesti, zemljiščih in komunalnih napravah, ki bi nastale pri izvedbi predvidenih del, bremenijo investitorja in jih mora nemudoma odpraviti.
(5) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin.
(6) Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta Odlok, je treba upoštevati tudi vse pogoje in omejitve iz smernic posameznih nosilcev urejanja prostora ter vso veljavno zakonodajo.
XIII. Končne določbe
38. člen
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
· odstranitev naprav in objektov,
· vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje na mestu odstranjenih objektov (do s tem Odlokom dopustnih gabaritov in izrabe zemljišč),
· postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni na območju OPPN,
· spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN.
39. člen
(vpogled)
OPPN je na vpogled na sedežu Občine Šenčur in na Upravni enoti Kranj.
40. člen
(nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
41. člen
(veljavnost)
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin ter na spletni strani Občine Šenčur in začne veljati osmi dan po objavi.
Številka: 350-0002/2017-14
Datum: 20.6.2018
Občina Šenčur
Ciril Kozjek, župan