Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 1

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – Skl. US: U-I-43/13-8) in 16. člena Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 3/07,107/10 in 32/12) je Občinski svet Občine Gorje na 24. seji dne 5.3.2014 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE GORJE

I  Uvodne določbe

1. člen  

(sprejem odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt občine Gorje (v nadaljnjem besedilu: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.

2. člen  

(vsebina in oblika OPN)

(1) OPN vsebuje tekstualni in grafični del ter obvezne priloge. Izdelan je v digitalni in analogni obliki.

(2) Tekstualni del OPN sestavljajo poglavja:

I          Uvodne določbe

II         Strateški del:

1.   Splošne določbe

2.   Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

3.   Zasnova prostorskega razvoja občine

4.   Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

5.   Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo

6.   Koncept prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt

7.   Usmeritve za razvoj v krajini

8.   Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

9.   Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

III        Izvedbeni del:

1.   Splošne določbe izvedbenega dela

2.   Enote urejanja, namenska raba in dopustna izraba prostora

3.   Splošni prostorski izvedbeni pogoji

4.   Prostorski izvedbeni pogoji za posamezna območja podrobnejše namenske rabe

5.   Posebni prostorski izvedbeni pogoji za območje Triglavskega narodnega parka

6.   Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora in na območjih predvidenih OPPN

7.   Občinski podrobni prostorski načrti

IV         Prehodne in končne določbe

(3) Sestavni del tekstualnega dela OPN je Priloga 1: Dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na površinah podrobnejše namenske rabe.

(4) Grafični del OPN je prikazan na državnih geodetskih podlagah.

Strateški del sestavljajo karte:

1.   Zasnova prostorskega razvoja občine in zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)

2.   Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo in so z njimi prostorsko povezana, z okvirnimi območji razpršene poselitve (M 1:50.000)

3.   Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo z usmeritvami za razvoj v krajini ter usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000)

4.   Shematični prikazi vsebin strateškega dela

Izvedbeni del sestavljajo karte:

1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:50.000)

2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)

3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000)

4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)

3. člen  

(obvezne priloge)

OPN vsebuje obvezne priloge, ki so sestavina analogne oblike OPN in so:

1. izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,

2. prikaz stanja prostora,

3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,

4. smernice in mnenja,

5. obrazložitev in utemeljitev OPN,

6. povzetek za javnost,

7. okoljsko poročilo.

4. člen  

(območje OPN)

OPN Gorje velja za celotno območje občine Gorje.

5. člen  

(pomen kratic)

V tem odloku uporabljene kratice imajo naslednji pomen:

BTP: bruto tlorisna površina objekta,

DOBP: delež odprtih bivalnih površin,

DPN: državni prostorski načrt,

EUP: enota urejanja prostora,

FI: faktor izrabe parcele, namenjene gradnji,

FZ: faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji,

GJI: gospodarska javna infrastruktura,

K: klet,

M: mansarda,

NRP: namenska raba prostora,

OPN: občinski prostorski načrt,

OPPN: občinski podrobni prostorski načrt,

P: pritličje,

PIP: prostorski izvedbeni pogoji,

PPIP: podrobni prostorski izvedbeni pogoji,

UN: urbanistični načrt.

6. člen  

(pomen izrazov)

(1) V tem odloku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.         Avtobusno postajališče je s predpisano prometno signalizacijo označen ali fizično od vozišča ločen prostor, namenjen izključno ustavljanju avtobusov v javnem linijskem cestnem prometu oziroma avtobusov ali drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega prevoza. Avtobusno postajališče izven vozišča je del javne ceste.

2.         Bruto tlorisna površina objekta (BTP) je skupna površina vseh etaž stavbe, ki so nad nivojem terena in pod njim, izračunanih po SIST ISO 9836.

3.         Dejavnosti osebnih storitev vključujejo dejavnosti pod šifro 95 (Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).

4.         Delež odprtih bivalnih površin (DOBP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji.

5.         Druge storitvene dejavnosti vključujejo dejavnosti pod šifro 96 (Druge storitvene dejavnosti) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).

6.         Družinska hiša je prostostoječa eno- ali dvostanovanjska stavba.

7.         Dvojček sestavljata dve družinski hiši enakih gabaritov, ki se gradita sočasno, na skupni vmesni parcelni meji brez medsebojnega odmika in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji

8.         Dnevni center za starejše ali otroke in mladostnike je center s socialno-varstvenimi programi in dejavnostmi, ki pomagajo k aktivnejšemu vključevanju posameznika v socialno okolje, krepitvi njegove socialne mreže, vzdrževanju psihofizične kondicije, sprostitvi in dodatnemu izobraževanju.

9.         Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo štejejo tudi pritličje (P) in mansarda (M).

10.       Etažnost stavbe je določena s številom etaž nad terenom. Klet kot etaža ni posebej označena, ker je v skladu s pogoji tega odloka gradnja kleti dopustna pri vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektih .

11.       Faktor izrabe (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta nad terenom in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne upoštevajo BTP površine kleti, ki so namenjene prostorom za inštalacije in garažiranju.

12.       Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največje etaže objekta nad terenom in površino parcele, namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči, upoštevajo pa se površine vseh enostavnih (razen utrjenih dvorišč) in nezahtevnih objektov.

13.       Frčada je del strehe, ki služi za osvetljevanje podstrešnega in mansardnega prostora.

14.       Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla najmanj 18-20 cm na višini 1 m od tal po saditvi in z višino spodnjega dela krošnje 2,50 m nad tlemi.

15.       Gorenjska arhitekturna regija združuje 10 arhitekturnih krajin. V njej je izoblikovana posebna arhitekturna identiteta prostora. Arhitekturne regije in arhitekturne krajine Slovenije so opredeljene v: Fister P. (1993) Arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje ter v Fister P. (1993) Glosar arhitekturne tipologije. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje.

16.       Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjena opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom občine, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, elektronsko komunikacijsko in prometno infrastrukturo.

17.       Gostinstvo vključuje dejavnosti pod šifro 55 (Gostinske nastanitvene dejavnosti) in 56 (Dejavnost strežbe jedi in pijač) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).

18.       Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.

19.       Hotelski apartma ima najmanj eno spalnico, dnevno sobo, kopalnico in predprostor ter nima kuhinje.

20.       Izjemna krajina je krajina, ki vidno izstopa po kakovosti svojih sestavin, izraziti simboliki, pomenu, pričevalnosti, navadno nastala s tradicionalno, največkrat kmetijsko rabo prostora, usklajeno z naravno krajinsko zgradbo in naravnimi procesi.

21.       Javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena in dostopna vsakomur.

22.       Javni odprti prostor so javne površine znotraj naselja (ulice, trgi, parki, zelenice, igrišča ipd.). Izboljšujejo kakovost bivanja ter sooblikujejo podobo in strukturo naselja.

23.       Klet (K) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Če se objekt nahaja na nagnjenem terenu, je lahko klet do treh strani vkopana v zemljo.

24.       Kolenčni zid je zid, ki se meri od nosilne konstrukcije zadnje etaže do loma vertikale v poševni del strehe skupaj s konstrukcijskimi elementi (npr. kapna lega).

25.       Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho.

26.       Medsosedska ograja je ograja za lastne potrebe, namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na stavbno zemljišče ali parcelo, namenjeno gradnji, zaradi zagotavljanja zasebnosti.

27.       Mikrourbana oprema so koši za odpadke, luči, klopi, svetila in svetilke javne razsvetljave, igrala, količki, korita za rože, opisne, označevalne in usmerjevalne table ipd., ki dopolnjujejo ureditve javnih površin in zelenih površin.

28.       Mlekomat je avtomat za prodajo svežega mleka. Je enostavni objekt, kiosk oziroma tipski zabojnik.

29.       Naselbinska dediščina je nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo območje poselitve.

30.       Nestanovanjska stavba je stavba, od katere se več kot 50 % uporabne površine uporablja za nestanovanjske namene.

31.       Objekt za obveščanje je namenjen obveščanju o pomembnejših dogodkih na območju občine in njenih lokalnih skupnosti. Objekti za obveščanje niso namenjeni oglaševanju in promoviranju izdelkov, storitev, gospodarskih in poslovnih subjektov, akcij ipd.

32. Obnovljivi viri energije so energija vetra, sonca, vode, geotermalnih sistemov in biomase.

33.       Odprte bivalne površine so zelene površine na raščenem terenu in tlakovane površine, ki zagotavljajo kakovost bivanja ali delovnega okolja ter so namenjene zunanjemu bivanju in skupni rabi prebivalcev objekta ali nekega območja. Odprte bivalne površine ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (dostopi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Ozelenjene strehe in ozelenjene fasade niso odprte bivalne površine.

34.       Oglaševanje za lastne potrebe vključuje oglaševanje izdelkov in storitev iz registrirane dejavnosti fizične ali pravne osebe in njihovega imena.

35.       Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki.

36.       Otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro mlajših otrok (do 12 let), opremljena z igrali, klopmi in drugo mikrourbano opremo ter praviloma zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo. Otroško igrišče je lahko namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.

37.       Parcela, namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov (gradbena parcela), na katerem stoji ali na katerem je načrtovan objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je načrtovana ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

38.       Počitniška hiša ali počitniško stanovanje se za prebivanje uporablja sezonsko ali občasno in ni predmet trženja v turistične namene.

39.       Počitniško bivanje je sezonsko ali občasno bivanje.

40.       Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem, z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na terenu in pod njim.

41.       Praviloma. Izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal ter iz drugih utemeljenih razlogov in omejitev ni mogoče. Odstop od določil tega odloka mora biti usklajen z varstvenimi režimi v območju in ga je treba obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.

42.       Priključek je del javne ceste, s katerim se javna cesta iste ali nižje kategorije ali nekategorizirana cesta navezuje na to cesto.

43.       Pritličje (P) je del stavbe, katere prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,20 m nad njo.

44.       Radovljiška arhitekturna krajina je ena izmed desetih arhitekturnih krajin v gorenjski arhitekturni regiji. Od ostalih arhitekturnih krajin v regiji se loči po arhitekturni tipologiji, ki se odraža tudi v arhitekturnih elementih: ganki, portali, okenski okviri, razmerja arhitekturnih členov kot so vhodi, okenske odprtine, fasadne členitve.

45.       Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije.

46.       Regulacijske črte določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Regulacijske črte so:

-        regulacijske linije, ki razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi;

-        gradbene linije, ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji;

-        gradbene meje, ki določajo linijo, katere novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je odmaknjen od nje v notranjost parcele, namenjene gradnji.

47.       Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture.

48. Soliterno drevo je funkcionalno drevo z obsegom debla 25-30 cm na višini 1,00 m od tal po saditvi in višino debla med 3,00 in 3,50 m, ki je posajeno ob prometnici, na kateri je dopusten tovorni promet.

49.       Sonaraven (npr. sonaravno urejanje vodotokov, sonaravno gospodarjenje, sonaravno kmetijstvo ipd.) je izraz, ki pomeni upoštevanje ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih, hidroloških in drugih vidikov.

50.       Sprememba namembnosti objekta je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico;

51.       Stanovanjska stavba je stavba, od katere se več kot 50 % uporabne površine uporablja za stanovanjske namene.

52.       Stojnica je začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi ali prireditvam.

53.       Strokovna prostorska preveritev je urbanistična, krajinska, arhitekturna, oziroma gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo v okviru priprave OPPN ali pred pridobitvijo dovoljenj s področja graditve objektov izdela pooblaščen inženir ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov in ureditev v prostor ali sanacija degradiranih prostorov in določijo podrobni pogoji.

54.       Ulična fasada je sprednja stran objekta, praviloma z glavnim vhodom.

55.       Ulična gradbena črta je linija, ki jo tvori niz najmanj treh obstoječih objektov ob ulici.

56.       Varovalna ograja je namenjena fizičnemu varovanju javnih cest, železnic, žičnic, smučišč, objektov energetske in okoljske infrastrukture ter površin nadzemnega pridobivalnega prostora.

57.       Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture je prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture.

58.       Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji.

59.       Vplivno območje drevesa je talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za

1,50 m na vse strani.

60.       Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist.

61.       Zakonito zgrajeni objekt je objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem ali je bil zgrajen pred 31.12.1967 in je zanj pridobljeno ustrezno upravno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov.

62.       Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.

63.       Zelene površine so urejene in opremljene (klopi, koši za smeti) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi okolice objektov, preživljanju prostega časa, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja.

(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(3) Kadar se pomeni izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.

(4) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

 

II  Strateški del

 

1 Splošne določbe

7. člen  

(splošna določila)

Strateški del OPN določa izhodišča, cilje in zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev (v nadaljnjem besedilu: PIP), zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostosko povezana, ter območja razpršene poselitve.

2  Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

 

2.1  Izhodišča

8. člen  

(izhodišča prostorskega razvoja)

(1) Prostorski razvoj občine Gorje bo sledil načelom temeljnih mednarodnih (Konvencija o varstvu Alp, CIPRA, Evropska konvencija o krajini, Ramsarska konvencija, Aarhuška konvencija, Evropska prostorska razvojna perspektiva, Resolucija Sveta Evrope o arhitekturni kakovosti, Ljubljanska deklaracija, Natura 2000 ipd.), državnih in regionalnih (Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS), Prostorski red Slovenije, Regionalni razvojni program Gorenjske ipd.) ter občinskih dokumentov, ki opredeljujejo trajnostni razvoj, ohranjanje narave in ohranjanje kulturne dediščine.

(2) Strategija načrtovanja prostorskega razvoja občine teži k omogočanju kakovostnega življenjskega okolja s takšno rabo prostora, ki ob upoštevanju dolgoročnega varovanja okolja, ohranjanja narave in trajnostne rabe naravnih dobrin in drugih virov ter celostnega ohranjanja kulturne dediščine omogoča zadovoljevanje potreb sedanjih prebivalcev ter ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij.

(3) Občina Gorje je kot del Julijskih Alp prepoznavna po arhitekturni identiteti podeželskih naselij, prepoznavnih krajinah, ohranjeni naravi, veliki biotski raznovrstnosti, velikem številu naravnih vrednot in naravnih procesih, bogastvu voda in gozdov ter Triglavskem narodnem parku (v nadaljnjem besedilu: narodni park).

(4) Osnova za postavitev ciljev prostorskega razvoja so temeljne značilnosti prostora, geografski položaj občine, ocena stanja, teženj in problemov v prostoru ter vizija prostorskega razvoja. Usmeritve prostorskega razvoja temeljijo na zavedanju, da je prostor omejena dobrina, ki terja skrbno usklajevanje javnih koristi in zasebnih interesov ter dolgoročno naravnano prostorsko načrtovanje.

(5) Za zagotavljanje racionalne rabe prostora in ohranjanje prostorskih kvalitet bo občina dejavnosti, ki niso vezane na naravne vire, prvenstveno usmerjala v obstoječa območja naselij. Izven naselij bo dopustno umeščati prostorske ureditve, ki neposredno služijo kmetijstvu, gozdarstvu, izkoriščanju mineralnih surovin, urejanju voda, turizmu in rekreaciji, okoljski infrastrukturi ter komunalni in prometni infrastrukturi.

(6) Gorjanski kot se obravnava kot funkcionalna celota, sestavljena iz podeželskih naselij in kulturne krajine. Za ohranjanje kakovosti prostora se spodbuja razvoj dejavnosti, ki omogočajo gospodarski razvoj območij na varstvenih izhodiščih. V obmejnih območjih s sosednjimi občinami se spodbuja skupna obravnava prostorskih razvojnih vprašanj.

9. člen  

(demografske značilnosti, značilnosti gospodarstva in razvojni trendi)

(1) Občina Gorje spada med redko poseljene Gorenjske občine, 2.935 prebivalcev v letu 2011. Prebivalstvo je enakomerno porazdeljeno v majhnih naseljih Gorjanskega kota ter razpršeno v območju narodnega parka. Skupno gibanje prebivalstva je bilo med popisoma 1991 in 2002 pozitivno, vendar je naravni prirast v občini negativen, podatki pa govorijo o nadaljnjem upadanju. Naselja v gorjanskem kotu večinoma beležijo rast prebivalstva in imajo ugoden indeks staranja. Najbolj odmaknjena naselja v Radovni, Perniki, pa tudi Višelnica beležijo padec prebivalstva in imajo tudi zelo neugodno starostno strukturo.

(2) Izobrazbena struktura prebivalstva je za slovenske razmere podpovprečna. Stopnja brezposelnosti v občini ni visoka. Opazen je trend zmanjševanja števila zaposlenih v kmetijstvu in industriji in rasti zaposlovanja v storitvenih dejavnostih. Slabe so zaposlitvene priložnosti za mlajši kader z višjo in visoko stopnjo izobrazbe.

(3) Po povprečni dodani vrednosti na zaposlenega občina zaostaja za povprečjem v regiji in državi. To se odraža tudi v plačah, ki zaostajajo za slovenskim povprečjem. Delež prihodka, ki ga ustvarijo gospodarske družbe v občini, je glede na njihovo število majhen. Večino dohodka v občini ustvarijo predelovalne dejavnosti, med gospodarskimi subjekti pa je nadpovprečno število samostojnih podjetnikov.

(4) Razmere na področju gozdarstva in lesnopredelovalne industrije v občini odražajo slovenske trende na tem področju. Delež državnih gozdov se je po letu 1991 močno zmanjšal (v Sloveniji na vsega petino). Zaradi reorganizacije gozdarstva, denacionalizacije gozdov in nenehnega padanja cen lesa so se razmere na trgu gozdarskih storitev in lesa občutno spremenile. Število zaposlenih v gozdarstvu se je zmanjšalo za 80 %, pa tudi lesno-predelovalni obrati v občini zaposlujejo manj ljudi. V prihodnjih letih naj bi se obseg sečnje in negovalnih del v gozdovih ponovno normaliziral.

(5) Turistična ponudba v občini temelji predvsem na naravni in kulturni dediščini Julijskih Alp, razvoj turizma pa je bil v preteklosti vedno tesno povezan z Bledom. Občina Gorje se bo turistično razvijala kot specifična podeželska lokacija in izkoristila priložnosti, ki jih ima kot mirno zaledje Bleda s kakovostno kulturno in naravno krajino ter izhodišče za izlete v Julijce.

(6) Gorje z okolico ponujajo različne možnosti za šport in rekreacijo na prostem in v naravi. Posebej Pokljuka je v vseh letnih časih deležna velikega obiska. Opuščeno rekreacijsko središče in smučišče Zatrnik je še vedno privlačna lokacija za številne obiskovalce, pozimi in poleti. Radovna z Mežaklo je priljubljena izhodiščna točka planincev in daljinska rekreacijska povezava z Mojstrano in Kranjsko goro. Opazen je trend enodnevnih obiskovalcev, ki prihajajo v konicah ob koncu tedna. Predvsem območje Pokljuke je v konicah tudi močno obremenjeno z osebnim avtomobilskim prometom. Pomembno je izboljšanje infrastrukture in parkirišč, tako za povečanje dohodkov od turizma kot za ohranjanje neokrnjenega naravnega okolja. Za zmanjšanje osebnega avtomobilskega prometa je treba razmišljati o alternativnih oblikah dostopa na Pokljuko (javna avtobusna linija).

10. člen  

(značilnosti poselitve)

(1) Velik del občine predstavljajo neposeljena naravna območja. Poselitev je skoncentrirana v Gorjanskem kotu, med strugo Radovne na severo-zahodu, Pokljuko na jugu in železniško progo Jesenice–Nova Gorica na vzhodu. Manjši zaselki ležijo še na planoti Mežakla in v dolini Radovne.

(2) Poseljeno območje Gorij leži na položnih prisojnih bregovih z značilno parcelacijo, ki terasasto sledi reliefu. Na severo-zahodni strani sega poselitev v dolino reke Radovne in na pobočja Mežakle.

(3) Poselitev na območju občine je uspela zadržati kakovosten vzorec gručastih vasi, med seboj ločenih s pasovi terasasto razporejenih obdelovalnih površin.

11. člen  

(prostorski problemi in težnje)

(1) Zaradi drobne in občutljive strukture naselij lahko že razmeroma majhni posegi hitro pokvarijo kakovostno ohranjen vzorec poselitve. Praksa zasebnih pobud za reševanje stanovanjskih problemov in izkazane namere za spremembo namembnosti zemljišč nakazujejo neželene trende razpršene gradnje. Opazna je tudi tendenca krakastega širjenja naselij na robovih, posebej ob prometnicah.

(2) Večina stanovanj v občini je tradicionalno locirana v individualnih stanovanjskih hišah. Na podlagi popisa iz leta 2002 je povprečno število stanovanj na stavbo 1,18. Veljavni prostorski akti predvidevajo nova območja za stanovanjsko gradnjo, vendar samo za enodružinske hiše.

(3) Nesorazmerna rast cen nepremičnin na zgornjem Gorenjskem je vzrok dodatnih pritiskov na kmetijska zemljišča, tako iz razlogov zadovoljevanja stanovanjskih potreb kot tudi iz špekulativnih razlogov. Cene stanovanj na zgornjem Gorenjskem so med najvišjimi v Sloveniji.

(4) Nivo urejenosti javnih prostorov v občini zaostaja za primerljivimi naselji v regiji in v Sloveniji ter se slabša z rastjo motornega prometa skozi naselja. Naraščajoč promet in pomanjkanje vlaganj v javni prostor vplivata na slabšanje bivalnih in delovnih razmer. Posebej problematična je kakovost ureditev prometnih površin za pešce in kolesarje, ter slaba opremljenost glavnih prometnic s pločniki in kolesarskimi stezami. Vlaganja v ureditev javnega prostora v vaseh bodo v bodoče vse bolj pomembna tudi z vidika razvoja prepoznavne turistične ponudbe.

(5) Neokrnjena naravna krajina v občini je zaradi bližine in enostavne prometne dostopnosti urbanih središč Gorenjske in Osrednjeslovenske regije pogost cilj množice obiskovalcev. Kratki in intenzivni tokovi obiskovalcev v konicah ob koncu tedna in v sezoni obremenjujejo naravno okolje. Zaradi slabo razvite ponudbe in slabe infrastrukturne opremljenosti na teh lokacijah (slaba dostopnost, neurejena parkirišča ipd.) so negativne posledice množičnega obiskovanja narave še večje.

12. člen  

(prednosti in možnosti prostorskega razvoja)

(1) Glavna prostorska kvaliteta in prednost poselitve na območju občine je prepoznavna podeželska identiteta prostora, ki temelji na specifičnem vzorcu poselitve in obsežnih neposeljenih ter redko poseljenih naravnih gorskih območjih.

(2) Občina se ponaša z ohranjeno razpoznavno identiteto arhitekturne in kulturne krajine. Na območju Gorij naselja ležijo v pobočju ali na dnu doline (Krnica, Grabče). Razporeditev naselij je gručasta in razvejana ob komunikacijah. Domačije so delno skrite med zelenjem in sestavljene iz več stavb. Ob naseljih je značilna parcelacija obdelovalnih površin v pasovih, ki sledijo reliefu.

(3) Možnosti za preživetje gorjanskega podeželja se odpirajo v povečanju raznovrstnosti in kakovosti turistične ponudbe, v naravi prijazni proizvodnji in ponudbi ter v razvoju alternativnih storitev. Kmetijstvo bo lažje živelo na sklenjenih območjih kjer bo mogoča specializirana in kakovostna pridelava in predelava. Z razvojem novih in oživljanjem tradicionalnih oblik kmetovanja je mogoče ohraniti proizvodnjo v prostoru in jo nadgraditi z izdelki višje kakovosti in spremljajočimi storitvenimi dejavnostmi.

(4) Za nadaljnji razvoj turizma na območju občine najbogatejši potencial predstavljajo: Triglavski narodni park, značilna alpska krajina, številne naravne znamenitosti in kulturna dediščina. Avtentično naravno in kulturno okolje ponuja možnosti za raznoliko športno rekreativno ponudbo in doživljajske sprostitvene programe. Dobro obiskane in urejene obstoječe naravne znamenitosti občine predstavljajo dober model za razvoj in oblikovanje novih privlačnih izletniških točk, ki bodo vključevale objekte kulturne in naravne dediščine.

(5) Pri razvoju turistične dejavnosti bo občina tesno sodelovala s sosednjimi občinami Bled, Bohinj in Kranjska Gora ter z javnim zavodom Triglavski narodni park (v nadaljnjem besedilu: upravljavec narodnega parka).

13. člen  

(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)

(1) Cilj občine je z OPN prispevati k povečanju kakovosti življenja njenih prebivalcev. Zato je treba združevati skrb za zagotavljanje visoko razvitih in konkurenčnih potencialov:

·      družbenega razvoja (turizem, kultura, šport, zabava),

·      gospodarstva, h kateremu odločilno prispevajo delujoča podjetja,

·      ustrezne pogoje bivanja (stanovanja, rekreacija, naravno okolje).

(2) S primernim celostnim konceptom »brandinga« lokacije, v katerem bo povezana prenova naselij, vzpostavljanje novih dejavnosti v prostoru in trženje kulturnih in naravnih prednosti prostora, si bo občina prizadevala za zvišanje vrednosti prostora. S tem pristopom si bo Občina prizadevala ustvarjati pozitivno podobo občine kot celote in posameznih naselij.

(3) Z razvojnimi projekti na področju kulture, vzgoje in izobraževanja, zagotavljanja ugodne stanovanjske ponudbe za mlade ter kakovostne komunalne, prometne in informacijske infrastrukturne opremljenosti je treba v občini dvigniti stopnjo izobrazbe.

(4) Narodni park se bo razvijal kot prostor raziskovanja, ozaveščanja, obiskovanja in doživljanja narodnega parka. Na območju narodnega parka je treba zagotoviti z naravnimi in ustvarjenimi danostmi in vrednotami usklajen razvoj (trajnostni razvoj), zaustavitev negativnih demografskih trendov, ohranjanje poseljenosti in omogočanje ustrezne kakovosti življenja prebivalcem v narodnem parku z razvojem družbenih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti ter zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja.

14. člen  

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1) Strateški del OPN v skladu s SPRS občino Gorje obravnava kot del alpske regije, ene od evropskih regij, znotraj katere mora Slovenija prevzeti aktivno vlogo in izkoristiti svoj položaj. Občina je del krajinskega območja Julijske Alpe, ki predstavlja krajinsko območje, pomembno za prepoznavnost Slovenije.

(2) Gorje so kot del Julijskih Alp in zaledje Bleda del temeljnega nacionalnega območja za razvoj turistične dejavnosti. Kraji na območju občine, gozdovi Pokljuke in Mežakle ter Julijske Alpe s predgorjem predstavljajo območje za rekreacijo in prostočasne aktivnosti za Osrednjeslovensko regijo (500.000 prebivalcev) in Gorenjsko regijo (200.000 prebivalcev).

(3) Dobrih 90 % ozemlja občine je zavarovano v okviru narodnega parka. Znotraj meja parka ležijo naselja Zg. Laze, Sp. Laze, Radovna in Perniki ter delno Grabče, Krnica in predel Poljane, ki je sicer del naselja Sp. Gorje. V območju parka je tudi rekreacijsko središče in smučišče Zatrnik, katerega del sega v občino Bled. Vključenost v narodni park je za občino pomembna zaradi razvoja turizma in razvoja podeželja.

(4) Občina meji na sosednje občine Bled, Jesenice, Kranjsko goro in Bohinj. S sosednjimi občinami si občina Gorje deli odgovornost za ohranjanje naravne in kulturne dediščine v narodnem parku in pravice do soupravljanja parka. Z nekdanjo skupno občino Bled preko skupnega komunalnega podjetja soupravlja vodovod in kanalizacijo, skrbi za odvoz odpadkov, pokopališko in pogrebno dejavnost ter zimsko službo.

2.2  Cilji skladnega prostorskega razvoja občine

15. člen  

(splošni cilji)

(1) Prostorski razvoj na območju občine mora upoštevati prostorske kakovosti in prednosti krajinskega območja s prepoznavno identiteto, ki temelji na obsežnih neposeljenih in redko poseljenih naravnih gorskih območjih ter prepoznavnem poselitvenem vzorcu. Prostorski razvoj v občini mora biti uravnotežena kombinacija konceptov ohranjanja in varovanja, prenove in revitalizacije ter krepitve in sodelovanja.

(2) Za prostorski razvoj v občini so prednostnega pomena prostorske ureditve in ukrepi, s katerimi se zmanjšuje in blaži obremenjevanje okolja v občini, posebej na območju narodnega parka in v obvodnem prostoru Radovne. Varovanje vodnih virov je prednostna naloga na področju varstva okolja kjer se občina zaveda soodgovornosti za vodooskrbo v sosednjih občinah ter kakovost vode na nižje ležečih območjih, še posebej v Blejskem jezeru. Pregled nad stanjem obremenjenosti območij s hrupom bo Občina vodila skozi evidenco na podlagi poročil lastnikov virov hrupa.

(3) Prednostna naloga pri razvoju poselitve v občini je kakovostna prenova naselbinske nepremične kulturne dediščine, ki jo predstavljajo z vidika kulturne dediščine zavarovana stara vaška jedra: Zg. Gorje, Sp. Gorje, Krnica, Višelnica, Mevkuž, Poljšica in Podhom. Ohranja se značilnosti arhitekturne krajine: gručasto razporeditev naselij in intenzivno ozelenitev s sadnim in drugim drevjem. Odprt prostor kmetijskih površin je sestavni del vsakega naselja in ga je med naselji treba ohranjati.

(4) Občina bo pri prostorskem razvoju na robnih območjih občin, razvoju infrastrukture regionalnega ali državnega pomena ter uveljavljanju sprejetih varstvenih režimov tesno sodelovala s sosednjimi občinami ter vladnimi organi in ustanovami. Pri iskanju strateških rešitev za prostorske probleme na območju narodnega parka bo občina sodelovala z upravljavcem narodnega parka.

16. člen  

(strateški prostorski cilji)

(1) Naselja kot dinamična in odzivna podeželska struktura. Naselja v občini se bodo notranje krepila in razvijala kot dinamična in odzivna podeželska struktura, kar vključuje družbeno, gospodarsko, okoljsko in trajnostno ter kulturno komponento.

(2) Visoka arhitekturna kakovost zgradb in ureditev. Občina bo načrtovala, urejala in vzdrževala svoj prostor na visokem kakovostnem nivoju. Ker vsak gradbeni poseg vpliva na kakovost skupnega prostora, ki je stvar vseh občanov, je v občini zahtevana visoka arhitekturna kakovost za vse, tudi enostavne gradnje. Doseganje visoke kakovosti prostorskih ureditev je vzporedni cilj vseh javnih naročil in zasebnih investicij.

(3) Upoštevanje želja in potreb občanov. Uspešna prihodnost občine temelji na upoštevanju potreb in želja občanov, za katere je treba iskati rešitve ob upoštevanju dolgoročnih gospodarskih učinkov. Kakovostno urejen podeželski prostor je osnovni temelj za zadovoljstvo občanov, vir in potencial za razvoj različnih dejavnosti v občini in pomemben gradnik prepoznavnosti Gorij.

(4) Gradnja objektov in izvedba ureditev v skladu z napredno ekološko gradnjo. Zagotavljanje trajnostnih rešitev predstavlja glavno obvezo prostorskega razvoja v prihodnosti. Vsi posegi v prostor morajo biti celostno načrtovani ter strokovno preverjeni. Vzpodbuja se raba ekoloških in recikliranih materialov, intenzivna ozelenitev objektov in njihove okolice z lokalno značilnimi rastlinskimi vrstami. Vzpodbujajo se okoljsko napredne zasnove objektov in vgradnja okoljsko naprednih tehničnih rešitev. Pri vzpodbujanju trajnostne gradnje bodo javne investicije občine predstavljale zgled zasebnim investitorjem. Pri prenovi in novi gradnji javnih in zasebnih stavb se spodbuja pasivno oziroma energetsko učinkovito gradnjo. Pri načrtovanju gospodarskih objektov se preuči možnosti izrabe alternativnih virov energije ter uporaba skupnih sistemov za ogrevanje.

(5) Krepitev lokalnih značilnosti naselij in kulturne krajine. Vsi novi posegi v prostor na območju občine morajo biti načrtovani tako, da podpirajo in krepijo značilne kakovosti naselij in kulturne krajine v občini.

17. člen  

(infrastrukturne prioritete)

(1) Občina namerava z razvojem prometne infrastrukture ter spremembami današnjega režima in prometnih navad doseči izboljšanje bivalnega in delovnega okolja ter zmanjšanje vplivov prometa na naravno okolje. Prednostne naloge se nanašajo na povečevanje učinkovitosti in privlačnosti javnega potniškega prometa ter vzpostavitvi zaokroženega sistema peš in kolesarskih poti, ki bo integriran s sistemom javnega potniškega prometa (2) Glavni cilj občine na področju oskrbe z vodo je ustrezna zaščita in varovanje vseh vodnih virov v občini pred onesnaženjem in neustreznimi posegi, zagotovitev ustrezne vodooskrbe s kakovostno pitno vodo vsem naseljem v občini in spodbujanje varčne ter smotrne rabe pitne vode.

(3) Zagotovi se primerne načine odvajanja in čiščenja odpadne vode za vsa gospodinjstva in gospodarske subjekte. V območjih strnjene pozidave se uredi odvajanje odpadne vode prek kanalizacijskega sistema do ustrezne čistilne naprave, v oddaljenih manjših naseljih pa predpiše kontrolirane lokalne načine odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(4) Nadaljnji koncept ravnanja z odpadki v občini temelji na ločenem zbiranju komunalnih odpadkov pri izvoru nastanka, preprečevanju in zmanjševanju nastajanja odpadkov ter preprečevanju neorganiziranega odlaganja odpadkov. To bo občina dosegala predvsem z osveščanjem prebivalcev. Občina bo spodbujala ponovno uporabo odpadkov in upoštevala načelo »stroške plača povzročitelj«.

(5) Cilj občine je načrtovati skupno odlagališče trajnih in posebnih odpadkov skupaj s sosednjimi občinami. Vsa nelegalna odlagališča se trajno sanira na podlagi programa sanacije in prepreči prihodnje nelegalno odlaganje odpadkov izven urejenih odlagališč. Vzpostavi se evidenca divjih odlagališč.

(6) Cilj ukrepov na področju oskrbe z energijo je zagotoviti trajnostno, zanesljivo, raznoliko, tehnološko in ekonomsko ustrezno energetsko oskrbo. Pri načrtovanju energetskih sistemov se upošteva načela varstva bivalnega okolja in varstva drugih kakovosti v prostoru. Prednost imajo sistemi, ki omogočajo izrabo obnovljivih virov energije ali hkrati proizvajajo toplotno in električno energijo.

(7) Za območje občine je izdelan lokalni energetski koncept, ki opredeljuje izhodišča za učinkovito rabo energije, preverja razvojne vire in omrežja za oskrbo z energijo ter sprejema ključne strateške odločitve in akcijske programe za uresničitev energetske zasnove kot trajnega strateškega dokumenta tako na lokalnem kot tudi na regionalnem nivoju. Gosteje poseljeni del občine se plinificira, drugod se uporablja individualne sisteme ogrevanja.

(8) Cilj na področju elektronskih komunikacij je na celotnem urbaniziranem območju Gorij razviti sistem kabelskih televizijskih in telekomunikacijskih omrežij ter pokriti potrebe po pretežno individualnih elektronsko komunikacijskih storitvah.

18. člen  

(zdravo in uspešno podeželje)

(1) Občina se v celoti razvija kot podeželsko turistično območje s celovito nastanitveno, rekreacijsko, sprostitveno in drugo ponudbo.

(2) Visoka kakovost bivanja v naseljih je prednostna naloga pri prostorskem razvoju občine. Občutek povezanosti v majhnih naseljih je prednost podeželskega okolja.

(3) Občina si bo prizadevala za krepitev okoljskih kakovosti. Neokrnjeno naravno okolje in kulturna krajina v občini predstavljata vir, ki je razvojno pomemben na nacionalnem nivoju. Upravljanje in varovanje naravnih virov in dediščine je bistvenega pomena za bodočo krepitev podeželskega gospodarstva. Pomembni naravni viri vključujejo:

·      kmetijske površine,

·      vodne vire visoke kakovosti, v rekah, potokih, podtalnici in mokriščih,

·      gozd, ki je gospodarsko pomemben za lesno predelovalno industrijo in prispeva k kakovosti ozračja,

·      krajina, ki je privlačna kot celota, z naselji in naravnim okoljem ter je osrednjega pomena za občinsko in nacionalno turistično gospodarstvo.

(4) Učinkovito povezovanje kmetijstva, gozdarstva in varstva narave, z razvijajočim se turizmom in podjetništvom, lokalnimi storitvami in drugimi načini zaposlovanja, bo glavni steber močnega podeželskega gospodarstva v občini. Tradicionalna kmetijska pridelava in gozdarstvo bosta še naprej igrala pomembno vlogo v gospodarstvu. Občina bo vzpodbujala različne pobude za razvoj dodatnih dejavnosti, ki bi lahko predstavljale dodaten vir dohodkov za kmečko prebivalstvo.

3  Zasnova prostorskega razvoja občine

19. člen  

(koncept zasnove prostorskega razvoja občine)

(1) Občina bo nadaljnji razvoj in urejanje prostora usmerjala tako, da bo obstoječa naselja ohranjala strnjena in hkrati dvigovala nivo urejenosti. Občina želi z urejanjem in omogočanjem razvoja naselij zadržati prebivalstvo v občini in pritegniti nove prebivalce s tem, da bo povečevala možnosti zaposlitve in oskrbe ter v naseljih zagotavljala prostor za konkurenčne gospodarske dejavnosti v povezovanju s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom.

(2) Privlačnost območja za delo in bivanje bo občina podpirala z vzdrževanjem dobrih prometnih povezav in omogočanjem dobrega poslovnega okolja. Velik potencial za razvoj gospodarstva v občini predstavljajo možnosti za izmenjavo informacij, sodelovanje, inovativnost, uvajanje dobrih praks ter povezovanje sredstev in znanja za razvoj podjetništva.

(3) Z namenom spodbujanja širokega kroga poslovnih dejavnosti in ustvarjanja kakovostnih delovnih mest bo prostorski razvoj v občini podpiral izvajanje projektov na različnih področjih:

·      vzpostavitev občinskega centra učenja za povezovanje dejavnosti otrok, mladostnikov in starejših občanov,

·      vzpodbujanje podjetništva, posebej medsebojno povezanih hitro rastočih, z znanjem intenzivnih storitvenih dejavnosti,

·      dobre prometne povezave, vključno za pešce in kolesarje,

·      učinkovite telekomunikacijske povezave, vključno s širokopasovnim internetom,

·      vzpodbujanje kulturnih in športno-rekreacijskih dejavnosti,

·      zagotavljanje visoke kakovosti grajenega okolja z vrhunsko arhitekturo, urejenimi ulicami in drugimi javnimi prostori,

·      dobra oskrba z vodo ter zagotovljeno odvajanje in čiščenje odpadne vode,

·      učinkovito ravnanje z odpadki.

20. člen  

(prednostna območja za razvoj poselitve in drugih dejavnosti)

(1) Poselitev in razvoj dejavnosti se prednostno usmerjata v Zg. in Sp. Gorje. Zg. Gorje se razvijajo kot občinsko središče z upravnimi, vzgojno izobraževalnimi, kulturnimi in drugimi družbenimi dejavnostmi. Sp. Gorje se razvijajo kot območje stanovanj z oskrbnimi, storitvenimi in poslovnimi dejavnostmi.

(2) Posebna območja za razvoj turističnih dejavnosti so:

·      rekreacijsko središče in smučišče Zatrnik, kjer je poleg smučišča dolgoročno načrtovan razvoj celoletnih športno-rekreacijskih dejavnosti v naravi in razvoj gostinskih dejavnosti,

·      Fužine v dolini Radovne, kjer je načrtovan razvoj turističnih in kulturnih dejavnosti v povezavi z zgodovinskimi danostmi območja in narodnega parka,

·      Vintgar, kjer je načrtovano izboljšanje infrastrukturne opremljenosti ter razvoj gostinskih, turističnih in rekreacijskih dejavnosti v širšem območju vstopne točke v Vršcah.

(3) Za vsa posebna območja za razvoj turističnih dejavnosti je treba v nadaljevanju pridobiti dodatne strokovne podlage. Širše območje rekreacijskega središča in smučišča Zatrnik se bo na podlagi zakona, ki ureja območje narodnega parka, urejalo z državnim prostorskim načrtom (v nadaljnjem besedilu: DPN).

21. člen  

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1) V občini je 12 naselij z več zaselki, ki se glede na funkcijo delijo na naslednje tipe:

·      lokalni središči: Zgornje Gorje in Spodnje Gorje,

·      druga naselja: Grabče, Krnica, Mevkuž, Podhom, Poljšica, Višelnica, Perniki, Sp. Laze, Zg. Laze in Radovna

(2) Zg. Gorje imajo vlogo občinskega središča, ki združuje del funkcij lokalnega središča v soodvisnosti s sosednjo občino Bled. Vloga naselja kot lokalnega in občinskega središča se bo krepila z izboljšanjem družbenih dejavnosti, ureditev javnega prostora ter kulturnih in športno-rekreacijskih dejavnosti. Umeščanje novih dejavnosti se bo izvajalo predvsem v povezavi z notranjim razvojem in prenovo naselja ter delno s širitvijo.

(3) V Sp. Gorjah kot najbolj urbanem naselju v občini z največjim številom prebivalcev se bodo krepile oskrbne, storitvene in poslovne dejavnosti, zagotavljalo se bo možnosti za novo stanovanjsko gradnjo in izboljšale ureditve javnega prostora.

(4) Omrežje naselij je treba podpreti z dobro oskrbo, javno družbeno infrastrukturo, prometnimi in telekomunikacijskimi povezavami, možnostmi za prenovo in skladno dograjevanje naselij.

(5) Oddaljena naselja, ki se praznijo, je treba okrepiti s spodbudami za povezovanje kmetijstva ter dopolnilnih dejavnosti, povezanih z razvojem trajnostnega turizma. Naselja je treba vključiti v označeno omrežje peš in kolesarskih poti.

22. člen  

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1) Glavne prometne povezave v občini predstavljajo na državnem nivoju smeri Javornik–Gorje–Bled (R3-634), Gorje–Pokljuka–Bohinj (RT-905 in RT-906) in Gorje–Radovna–Mojstrana (RT-907).

(2) Ureditve prometne infrastrukture skozi dolino Radovne morajo biti takšne, da zagotavljajo minimalni potrebni standard, ne smejo pa povečevati prometne obremenitve doline. Vzrok je v številnih naravovarstvenih vsebinah, Radovni in vodovarstvenem območju. Prometna povezava skozi Radovno (RT-907) kljub temu da je državna cesta, ni ključna povezava proti Zgornjesavski dolini.

(3) Občina ima razvejano mrežo lokalnih cest, ki povezujejo naselja in zaselke med seboj.

23. člen  

(druga za občino pomembna območja)

(1) Območja prepoznavnih krajin so dolina Krme, območje Mežakle z dolino Radovne, območje Pokljuke in območje Gorjanskega kota. Kot izjemna krajina je opredeljena planina Javornik na Pokljuki. Občina si bo prizadevala ohranjati prepoznavna krajinska območja in izjemne krajine z razvojem in pospeševanjem dejavnosti v krajini tako, da bodo ohranjena kvalitetna krajinska razmerja in strukture, ki bodo predstavljala prostorsko in časovno kontinuiteto.

(2) Kulturna krajina v Gorjanskem kotu se ohranja z nadaljnjo kmetijsko rabo in ustreznim notranjim razvojem naselij. Ohranjajo se morfološka zgradba, robovi poselitve, nespremenjeno količinsko razmerje med tradicionalnimi kulturami, parcelna struktura in prostorska razmerja, preprečuje se zaraščanje in ohranja se tradicionalne stavbe oziroma gospodarska poslopja razmeščena v krajini kot so kozolci, stanovi, skednji in seniki v njihovi izvirni postavitvi, velikosti ter rabi.

(3) Radovna ustvarja pomembno identiteto občine Gorje (dolina Radovne, Vintgar). Kot pomembno območje se razvija območje fužin v Stari Radovni in vhodni del v Vintgar.

4  Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

 

4.1  Zasnova prometne infrastrukture

24. člen  

(zasnova prometne infrastrukture)

(1) Za izboljšavo cestnega omrežja je dolgoročno predvidena izgradnja obvoznice mimo Spodnjih Gorij, ki se bo presojala v naslednjih spremembah OPN. Na regionalnih cestah, proti Jesenicam, Bledu in Pokljuki, je predvideno izboljšanje križišč in tehničnih elementov. Na lokalnih cestah se izvedejo tehnične izboljšave, kot so rekonstrukcije in razširitve vozišča, izravnava krivin, prenova podpornih in premostitvenih objektov, dograditev hodnikov za pešce v naseljih in na območjih z večjim deležem peš prometa, dograditev kolesarskih stez, umik avtobusnih postajališč izven vozišča ipd.

(2) Temelj javnega prometa v občini sta avtobus s povezavami do Bleda in Jesenic ter vlak na železniški progi Jesenice–Nova Gorica. Sistem javnega potniškega prometa se načrtuje v povezavi s sosednjimi občinami. Razvoj javnega avtobusnega prometa se opira na obstoječe omrežje avtobusnih postajališč, ki se posodabljajo sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja, pri čemer je večina postajališč že posodobljenih in so urejena izven vozišč. Dve postajališči nista urejeni oziroma avtobus ustavlja na makadamskem parkirišču. Posodobitev oziroma tehnične izboljšave avtobusnih postajališč vključujejo umik avtobusnih postajališč izven vozišča in modernizacije, kot so gradnja ter prenova opornih zidov, sanacija brežin, sprememba prometnih ureditev, izboljšanje prometne varnosti in odvodnjavanje, ukrepi za umirjanje prometa, ureditev nadstrešnic, kjer je čakanje na avtobus daljše, in podobno. Nova avtobusna postajališča se bodo načrtovala po potrebi in skladno z razvojem naselij. Do vseh avtobusnih postajališčih se zagotavlja varen dostop. Ob ukrepih za zmanjšanje osebnega motornega prometa na območju narodnega parka je treba vzpostaviti redno avtobusno linijo Gorje–Pokljuka. V turistični sezoni je poleg rednih linij treba organizirati linijo minibusa med Bledom, Zgornjimi Gorjami in Vintgarjem.

(3) Šolski prevozi s kombijem so organizirani za otroke, ki so od šole oddaljeni več kot 4,00 km. Postajališča oziroma vstopno-izstopna mesta so na obstoječih avtobusnih postajališčih javnega prometa ter na drugih mestih izven vozišč občinskih cest (dvorišča, parkirišča obstoječih objektov). Šolska postajališča v oddaljenih naseljih se urejajo po potrebi, pri čemer se zagotavlja varen dostop in čakanje na prevoz.

(4) V občini je treba vzpostaviti zaokroženo omrežje peš povezav med vasmi in zaselki ter izboljšati kakovost površin za pešce. V vseh naseljih je javni prostor treba urejati tako, da ureditve dajejo prednost pešcem in kolesarjem. Ob državnih in lokalnih cestah z večjimi obremenitvami je treba zgraditi hodnike za pešce.

(5) V občini je treba urediti in označiti medobčinske kolesarske poti:

·      medobčinska povezava proti Bledu, Krnica–Zg. Gorje–Sp. Gorje–Bled,

·      medobčinska povezava proti Mojstrani, Zg. Gorje–Radovna–Mojstrana,

·      medobčinska povezava proti Jesenicam, Sp. Gorje–Poljane–Kočna–Jesenice,

·      medobčinska povezava proti Zasipu, Sp. Gorje–Zasip–Breg–Žirovnica,

·      medobčinska povezava proti Bohinju: Zg. Gorje–Mrzli studenec–Jereka–Bohinjska Bistrica ali smer Stara Fužina–Bohinjsko jezero.

(6) Ob voziščih lokalnih in regionalnih cest v območjih naselij in šolskih poti je treba, če prostor to dopušča, urediti ločene kolesarske steze.

(7) Po izgradnji obvoznice mimo Spodnjih Gorij je predvidena preusmeritev tovornega prometa izven območja naselja. Za mirujoč tovorni promet se uredi parkirišče na območju Elmonta. Pri Mrzlem Studencu se uredi obračališče za avtobuse.

(8) Pri urejanju mirujočega prometa se je treba osredotočiti na posamezne obremenjene točke v središču Sp. in Zg. Gorij ter na ureditev parkirišč ob turističnih znamenitostih v Vintgarju, pred Pokljuško luknjo in na območju narodnega parka. Izboljšati je treba tehnično opremljenost in tlake na obstoječih parkiriščih, tako da bo zagotovljeno varstvo vodnih virov.

(9) Pri rabi prostora je treba upoštevati širše vplivno območje letališča Lesce in omejitvene ravnine le tega. Zračni promet na območju narodnega parka je prepovedan na višini pod 1000 čevlji, razen za izjeme, ki jih dopušča zakon o narodnem parku.

4.2  Zasnova okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture

25. člen  

(oskrba s pitno vodo)

(1) Vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire v občini je treba ustrezno zaščititi ter varovati pred onesnaženjem in neustreznimi posegi. Raba prostora mora prvenstveno upoštevati omejitve na vodovarstvenih območjih. Posebno pozornost je treba nameniti vodnemu viru Ovčja jama, ki prek vodovodnega sistema Radovna oskrbuje s pitno vodo večino prebivalcev občine Gorje in sosednjih občin ter je na njem treba izvesti sanacijske ukrepe.

(2) V največji možni meri je vsem naseljem v občini treba zagotoviti ustrezno vodooskrbo s kakovostno pitno vodo. Opremiti jih je treba z javnim vodovodom in nanj priključiti vse objekte. V oddaljenih naseljih je možno zagotoviti vodooskrbo tudi iz individualnih sistemov, vendar jih je treba, če je to le možno, vključiti v sistem javne oskrbe v smislu zagotavljanja in dobavljanja pitne vode ter zagotavljanja minimalnih tehnično higienskih pogojev.

(3) Za nemoteno delovanje sistema je treba predvideti nujne posege na vodovodih, predvsem tam, kjer so vodovodi v najslabšem stanju. Vzpostaviti je treba sistem merjenja izgub vode ter zagotoviti izboljšanje stanja.

26. člen  

(odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1) Kanalizacijski sistem občine Gorje je povezan s kanalizacijskim sistemom občine Bled, kjer je locirana centralna čistilna naprava. Območja, na katerih je načrtovana gradnja kanalizacijskega omrežja (ali tam že obstaja), so: Grabče, Podhom, Poljšica, Krnica, Mevkuž, Višelnica, Spodnje Gorje in Zgornje Gorje. Za vsa ostala območja je predvidena uporaba individualnih sistemov odvajanja in čiščenja odpadne vode, za katera pa je treba zagotoviti ustrezno evidenco ter stalni nadzor. V prihodnosti je treba v občini dokončati zastavljene načrte dograditve kanalizacijskega sistema ter na kanalizacijsko omrežje priključiti čim večje število objektov.

(2) V manjših oddaljenih naseljih, kjer gradnja kanalizacijskega sistema ni predvidena, in v planinskih kočah, ki so v poletni sezoni obremenjene z velikim obiskom, je priporočena uporaba malih čistilnih naprav z biološko fazo čiščenja, ki zadoščajo okoljskim zahtevam in so hkrati tako investicijsko kot obratovalno cenovno sprejemljive.

(3) Na območjih, kjer je načrtovana gradnja kanalizacijskega omrežja ali le-to že obstaja, morajo biti vsi objekti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje. Če kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, gradnja novih objektov ni možna, razen, če se hkrati z gradnjo novih objektov gradi tudi javno kanalizacijsko omrežje.

(4) Mešani sistem za odvajanje odpadnih vod se na območjih, kjer je to ekonomsko sprejemljivo, postopoma nadgradi v ločen sistem.

(5) Tehnološke odpadne vode morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje.

27. člen  

(ravnanje z odpadki)

(1) Cilji programa gospodarjenja s komunalnimi odpadki za območje občine, ki nakazuje osnove za doseganje ciljev na področju ravnanja z odpadki tako na medobčinski kot tudi republiški ravni, so usmerjeni k zmanjševanju količin odpadkov za končno odlaganje ter povečevanje deleža odpadkov za snovno in energetsko izrabo. Koncept ravnanja z odpadki se izvaja z vzpostavitvijo ekoloških otokov, ločenim zbiranjem frakcij odpadkov ter odvozom ločeno zbranih odpadkov od vrat do vrat. Sistem ločenega zbiranja in prevzema odpadkov je lokalno urejen, odvoz in nadaljnje ravnanje z odpadki pa zagotavlja usposobljeno podjetje. Nadaljnji koncept ravnanja z odpadki v občini bo temeljil na preprečevanju in zmanjševanju nastajanja odpadkov, ki ga bo občina dosegla predvsem z osveščanjem prebivalcev in zagotavljanjem ustreznega nivoja uslug.

(2) Občina je vključena v projekt CERO Gorenjska, v okviru katerega je predvidena gradnja centra za ravnanje z odpadki 1. reda. Dolgoročno je treba zagotoviti izvajanje tega projekta predvsem na medobčinski oziroma regijski ravni. V sodelovanju z drugimi občinami si bo občina Gorje prizadevala za ekonomsko, okoljsko in prostorsko sprejemljivo razporeditev objektov in naprav za ravnanje z odpadki, boljši nadzor in zmanjševanje prostorskih in okoljskih tveganj pri ravnanju z odpadki.

28. člen  

(oskrba z energijo)

(1) Za območje občine je izdelan lokalni energetski koncept, ki opredeljuje izhodišča za učinkovito rabo energije, preverja razvojne vire in omrežja za oskrbo z energijo ter sprejema ključne strateške odločitve in akcijske programe za uresničitev energetske zasnove kot trajnega strateškega dokumenta tako na lokalnem kot tudi na regionalnem nivoju.

(2) Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo izrabo obnovljivih virov energije. V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv ima prednost hkratna proizvodnja toplotne in električne energije z visokim izkoristkom.

(3) Oskrba z električno energijo je za distribucijsko omrežje občine zagotovljena na 20 kV SN napetostnem nivoju iz razdelilne transformatorske postaje RTP 110 /20 kV Moste. Za izboljšanje oskrbe z električno energijo na območju občine se bo zagotovilo manjkajoče SN dvostransko napajanje iz dveh neodvisnih smeri in dveh različnih virov (RTP) z izgradnjo 20kV SN kabelske povezave v dolini Radovne z navezavo na SN omrežje iz Mojstrane v občini Kranjska gora (RTP 110/20 kV Jesenice). Pri načrtovanju te povezave je treba zagotoviti kar najmanjši vpliv na naravno ohranjeno območje doline Radovne.

(4) Za celotno zazankanje SN omrežja je treba zgraditi kabelsko povezavo med TP Kreda in TP Srednja gora v Zgornji Radovni, s katero bo SN kabelska zanka sklenjena in področje Gorij (kakor tudi Mojstrane in Radovne) dvostransko napajano. Za vključevanje vseh svojih razpršenih virov Energetika Jesenice (ENOS) ohranja svoje 10 kV omrežje. SN 10 kV daljnovod za vključitev HE Gorje, ki poteka iz Jesenic čez Mežaklo, se bo postopoma kablil. Do sedaj je že zgrajen 10 kV kablovod od HE Gorje do zaselka Perniki, in sicer v isti trasi kot poteka distribucijski 20 kV kablovod. Prav tako je z druge strani po severnem pobočju Mežakle že zgrajen nov 10 kV kablovod med RTP Železarna (Jesenice) in vrhom Mežakle. Preostali del starega 10 kV DV, ki poteka po gozdnati planoti Mežakle, se bo v trasi DV kablil postopoma v naslednjih letih.

(5) Pri načrtovanju razvoja in obnov distribucijskega elektroenergetskega omrežja se predvideva zamenjava prostozračnih vodov SN in NN omrežja za kabelske vode, glede na potrebe pa bo načrtovana tudi izgradnja novih in zamenjava obstoječih kabelskih povezav. Predvideva se tudi zamenjava lokacijsko in okoljsko problematičnih transformatorskih postaj TP 20/04 kV.

(6) Občina bo s plinovodno povezavo preko Bleda pristopila k plinifikaciji gosteje naseljenih območij. Distribucijsko plinovodno omrežje je načrtovano za naselja Poljšica, Podhom ter Zg. Gorje in Sp. Gorje. Za gradnjo plinovoda bo občina v čim večji meri izkoristila obstoječe infrastrukturne koridorje, ceste in ostale javne površine. Na ostalih območjih se spodbuja uporaba obnovljivih virov energije, predvsem lesne biomase in sončne energije.

(7) Na območju občine ima koncesijo za proizvodnjo električne energije 6 malih hidroelektrarn. Izraba energetskega potenciala na obstoječih malih hidroelektrarnah mora biti podrejena drugim interesom v prostoru in ga je možno izkoriščati le kot stranski produkt na vizualno nevsiljiv način in ob upoštevanju naravnih in kulturnovarstvenih izhodišč.

29. člen  

(elektronske komunikacije)

(1) Na območju občine se nahaja telefonsko vozlišče s pripadajočim krajevnim in medkrajevnim telekomunikacijskim omrežjem v nadzemni in podzemni izvedbi. Celotno urbanizirano območje Gorij bo občina razvijala in opremila s sodobno tehnologijo sistema omrežij elektronskih komunikacij. S tem bodo zagotovljene potrebe po pretežno individualnih elektronsko komunikacijskih storitvah (kabelsko TV omrežje, internetni dostop) in vzpostavljena infrastruktura za potencialni razvoj elektronsko komunikacijskih storitev v lokalnih skupnostih. Za boljšo povezanost bodo oddaljena in težje dostopna območja opremljena z brezžičnimi tehnologijami. Zaradi razvoja brezžičnih povezav na področju elektronsko komunikacijskih storitev bo treba na mikrolokacijski ravni opredeliti izhodišča za umeščanje vseh novih elektronsko komunikacijskih objektov oziroma radiodifuzijskih oddajnikov v prostor in pogoje, pod katerimi bodo tovrstne gradnje možne. Usmeritve bodo morale izhajati iz ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora predvsem v smislu manjše vidne izpostavljenosti novih objektov, souporabe antenskih stolpov itd.

(2) V občini se še naprej razvija poštna enota 4247 Zgornje Gorje.

4.3  Navezovanje GJI lokalnega pomena na GJI državnega in regionalnega pomena

30. člen  

(navezovanje GJI lokalnega pomena na GJI državnega in regionalnega pomena)

(1) Območje občine je povezano z državnim cestnim omrežjem v smereh Bled, Jesenice, Bohinj in Mojstrana.

(2) Območje občine se neposredno ne navezuje na državno in regionalno komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo. Vodovodni sistem za oskrbo s pitno vodo Radovna je vodovod medobčinskega pomena in predstavlja oskrbno omrežje za pretežni del občine. Kanalizacijsko omrežje v gosteje poseljenem območju občine se navezuje na kanalizacijski sistem Bled–Gorje, ki je medobčinskega značaja. Načrtovana plinifikacija gosteje poseljenega območja občine se preko distribucijskega plinovodnega omrežja (podeljena koncesija) navezuje na prenosno plinovodno omrežje na območju občine Bled. Po celotnem območju občine je razvejano elektroenergetsko omrežje. Elektronsko komunikacijsko omrežje in omrežje mobilne telefonije je razvito v gosteje poseljenem območju občine.

5  Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo

 

5.1  Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

31. člen  

(okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana)

(1) Okvirna območja poselitve se ločijo na okvirna območja naselij in okvirna območja naselij, ki vključujejo območja razpršene gradnje. Okvirnih območij novih naselij razpršene gradnje in posebnih območij razpršene gradnje v občini ni.

(2) Okvirna območja naselij. V občini je 12 naselij. Osem je gručastih vaških naselij (Zg. Gorje, Sp. Gorje, Poljšica, Podhom, Krnica, Višelnica, Grabče in Mevkuž), štiri naselja so prepoznana kot območja avtohtonega poselitvenega vzorca razpršene poselitve (Sp. in Zg. Laze, Radovna in Perniki). Kot območja avtohtonega poselitvenega vzorca razpršene poselitve so prepoznani tudi deli posameznih naselij na Mežakli in Pokljuki (Zatrnik in Mrzli Studenec kot dela Krnice ter Poljane in okolica planine Ravne kot dela Sp. Gorij) ter druga območja (planine).

(3) Okvirna območja naselij, ki vključujejo območja razpršene gradnje. Območja razpršene gradnje, ki se jih lahko vključi v okvirna območja naselij, se v prostoru pojavljajo kot posamezni objekti na robovih strnjenih naselij. Kjer je prepoznana funkcionalna in oblikovna povezanost z obstoječim naseljem, obstaja možnost zagotovitve dostopa do obstoječe družbene infrastrukture naselja in je objekte mogoče priključiti na infrastrukturna omrežja naselja, se jih vključi v območje stavbnih zemljišč naselja. Ker gre za posamezne obstoječe objekte, se za to območje ne predvidi urejanja z OPPN, razen če ima širše območje v naselju, h kateremu se objekt priključi, še neizkoriščene prostorske rezerve.

5.2  Razvoj poselitve

32. člen  

(notranji razvoj, prenova, širitev in zaokroževanje naselij)

(1) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi v občini se upošteva razvojne trende in hkrati ohranja njihovo tradicionalno strukturo. Prenavlja, razvija, ohranja in posodablja se stavbni fond ter novogradnje urbanistično in arhitekturno prilagaja tradicionalni strukturi. Prednost se daje prenovi (tudi rekonstrukciji) in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.

(2) Razvoj naselij bo usmerjen v kakovostno izrabo opuščenih ali slabo izrabljenih površin v naseljih. Prenova in notranji razvoj se usmerjata na tista območja degradiranih, opuščenih in nezadostno izkoriščenih ter drugih prostih površin za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo.

(3) Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, in sicer na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč pa tudi kot posamična stavbna zemljišča, s katerimi se zagotovi logično zaokrožanje obstoječih stavbnih zemljišč. Širitve se načrtujejo, ko so izkoriščene možnosti notranjega razvoja naselja. Nova razpršena gradnja, širitev razpršene gradnje in nekontrolirano razraščanje naselij na robovih niso dopustni.

(4) Stanovanjska gradnja se usmerja v zaključena strnjena območja naselij. Nova stanovanjska območja se načrtuje celovito in organizirano kot zaključene sestavne dele naselij. Gradnja posameznih stanovanjskih hiš je ob ohranjanju značilnega gručastega vzorca poselitve mogoča samo znotraj naselij. Prednost pred novogradnjami ima prenova zgradb.

(5) Izboljšanje kakovosti bivalnega okolja se povezuje s projekti urejanja in opremljanja javnih prostorov ter s prenovo stavbne dediščine v zavarovanih vaških jedrih.

(6) Glede na razvojne trende na območju Gorij so obravnavani štirje tipi podeželskih območij, ki zahtevajo posebno prostorsko politiko:

·      območja, ki se spreminjajo (Zg. Gorje, Sp. Gorje, Podhom),

·      območja, ki so šibka (Mevkuž, Višelnica, Sp. Laze, Zg. Laze),

·      območja, ki so oddaljena (Radovna, Perniki, Zatrnik),

·      območja posebnega kulturnega pomena (Poljšica, Krnica, Grabče, Mevkuž, Zg. Gorje, Sp. Gorje, Podhom).

(7) Območja, ki se spreminjajo. Središčna območja so bolj izpostavljena razvojnim pritiskom, zato načrtovanje prostorskega razvoja na teh območjih vključuje merila za izboljšanje arhitekturne kakovosti. Razvoj naselij se v maksimalni možni meri usmerja navznoter, na obstoječa območja poselitve. Razporeditev, arhitektura, merilo in značaj novih stavb se prilagajajo kontekstu naselij. Izboljšuje se nivo urejenosti in opremljenosti javnih prostorov. Širitve naselij se načrtujejo samo v zaključenih sklopih na obstoječih stavbnih zemljiščih, za katere se izdela občinski podrobnejši prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN). Načrtujejo se integralno, ob upoštevanju trajnostnega razvoja in v navezavi na javni potniški promet.

(8) Območja, ki so šibka. Zaradi neugodne demografske in gospodarske strukture v šibkih območjih bo občina podpirala različne razvojne pobude, ki bodo ob pogojih, da predstavljajo dobro prakso z vidikov oblikovanja, umeščanja objektov ter varovanja krajine in ekološko občutljivih območij, zagotavljale stalno naselitev, Ta naselja je treba strukturno okrepiti s podporo novim storitvenim dejavnostim in vzpodbujanjem vlaganj v kmetijske, gostinske in namestitvene zmogljivosti. Novi in prenovitveni posegi so usmerjeni na prosta zemljišča znotraj naselij.

(9) Območja, ki so oddaljena je treba okrepiti z vzpodbujanjem povezovanja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti. Oddaljena naselja se vključijo v omrežja peš, kolesarskih in jahalnih poti in označijo z usmerjevalnimi sistemi.

(10) Območja posebnega kulturnega pomena. Razvoj v teh območjih je treba prednostno usmeriti v ohranjanje značaja gručastih vasi, prenovo posameznih zgradb, urejanje javnega prostora v naseljih, vzdrževanje krajine in krepitev lokalne skupnosti. Novi in prenovitveni posegi so usmerjeni na prosta zemljišča znotraj naselij in morajo slediti obstoječemu gručastemu vzorcu ter arhitekturnim, naselbinskim in krajinskim značilnostim gorenjske arhitekturne regije in radovljiške arhitekturne krajine.

5.3    Razvoj dejavnosti

33. člen  

(razvoj dejavnosti po naseljih)

(1) Vasi v občini se razvijajo kot sodobna podeželska naselja, z visoko kakovostjo bivanja, dobro oskrbo, dobro opremljenostjo s telekomunikacijskimi povezavami in možnostjo razvoja različnih dejavnosti na domu. Poleg kmetijstva se v vaseh omogoča razvoj turističnih namestitvenih zmogljivosti, gostinskih, oskrbnih, izobraževalnih in drugih storitvenih dejavnosti.

(2) Cilj občine je zagotoviti zadostno število stanovanj za prebivalce, zagotavljati raznoliko ponudbo stanovanj, ki bo omogočala mešanje socialne strukture stanovalcev ter povečati delež površin za organizirano stanovanjsko gradnjo. Za stanovanja bo občina ohranjala obstoječa pretežno stanovanjska območja ter načrtovala nova.

(3) Nova stanovanja so načrtovana znotraj obstoječih naselij, na obstoječih stavbnih zemljiščih, v urbaniziranem delu občine. Sklenjena območja takih širitev naselij za potrebe stanovanjske gradnje so načrtovana v Zg. in Sp. Gorjah. Na območju občine se stanovanja načrtuje v enostanovanjskih in manjših večstanovanjskih stavbah ter dvojčkih, ki ne presegajo značilnih tlorisnih in višinskih gabaritov domačij v arhitekturni krajini Radovljica.

(4) V ostalih naseljih občine se nova stanovanja načrtuje s prenovo domačij in gospodarskih poslopij, z zapolnjevanjem nepozidanih zemljišč v naseljih in kot zaokroževanje naselij na robovih.

(5) Cilj občine je na svojem območju in v povezavi z regijo razvijati uravnoteženo in povezano omrežje centralnih dejavnosti in s tem zagotavljati dobro oskrbo, storitve in kakovostne družbene dejavnosti za prebivalce.

(6) Zg. Gorje se bodo razvijale kot občinsko središče s trgovskimi, oskrbnimi, storitvenimi, upravnimi, socialnimi, zdravstvenimi, vzgojnimi, izobraževalnimi, kulturnimi, verskimi in drugimi dejavnostmi.

(7) Za zagotovitev oskrbe, storitev in omrežja družbenih dejavnosti bo občina ohranjala obstoječa območja, ki so v občinskem središču v Zg. Gorjah in v naselju Sp. Gorje. Storitvene dejavnosti, povezane s turizmom, se bodo razvijale še v območjih naravnih znamenitosti, kjer se razvija turistična ponudba: na območju vstopa v sotesko Vintgar, na območju vstopa v Radovno (Fužine) in dolgoročno na območju rekreacijskega središča in smučišča Zatrnik.

(8) Družbene izobraževalne dejavnosti bodo v Zg. Gorjah. Obstoječo osnovno šolo in vrtec bo občina vzdrževala v obstoječem obsegu, glede na potrebe. Za vrtec, ki nima ustreznih prostorskih pogojev, se bo zagotovilo novo lokacijo.

(9) Zdravstveno oskrbo v občini zagotavlja Zdravstveni dom Bled. V Zg. Gorjah bodo zagotovljeni prostori za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti, od koder se bo zagotavljalo oskrbo za celotno območje občine.

(10) Občina si bo prizadevala za ureditev novih nastanitvenih zmogljivosti in oskrbe za ostarele. Nastanitev za starejše občane se načrtuje v povezavi z oskrbnimi in družbenimi dejavnostmi znotraj območja Sp. Gorij.

(11) Gorjanski dom v Zg. Gorjah bo urejen kot občinski center učenja, v katerem bo zagotovljeno izvajanje izobraževalnih, športnih, rekreacijskih, kulturnih dejavnosti s poudarkom na otrocih, mladostnikih in starejših občanih. Gorjanski dom je dopustno nadomestiti z ustreznejšim in sodobnejšim kulturnim domom oziroma centrom.

(12) Cilj občine je zagotoviti prostorske možnosti za razvoj obstoječih vitalnih proizvodnih dejavnosti in za razvoj drobnega gospodarstva. Občina bo obenem zagotovila prostorske možnosti za selitev proizvodnih dejavnosti, ki so na neustreznih lokacijah v občini, in s tem omogočila njihov dolgoročen razvoj. Treba je zmanjšati negativne vplive proizvodnih dejavnosti na okolje in prostor, posebej v neposredni bližini naselij, kjer dejavnosti vplivajo na kakovost bivanja ter ob reki Radovni.

(13) Proizvodne dejavnosti se razvijajo na območju proizvodne in poslovne cone v Sp. Gorjah, ob cesti Bled–Gorje. Namenjena je proizvodnim dejavnostim manjšega obsega, ki zaposlujejo pretežno lokalno prebivalstvo. Proizvodna dejavnost ob vstopu v sotesko Vintgar se opusti.

(14) Razvoj športa in rekreacije je vezan na prenovo obstoječih lokacij in razvoj novih lokacij v okviru obstoječih naselij. Pri zasnovi športno rekreacijskih dejavnosti je treba zagotoviti potrebe prebivalstva in lokalnih športnih organizacij. Ob tem je treba športno rekreacijsko ponudbo povezovati s potrebami turističnega gospodarstva, kar lahko predstavlja tudi vir dohodka za razvoj športa znotraj lokalne skupnosti.

(15) Letno športno-rekreacijsko območje se v povezavi z gostinsko in turistično dejavnostjo dolgoročno razvija na območju opuščenega rekreacijskega središča in smučišča Zatrnik.

(16) V Vršcah se načrtuje rekreacijsko-turistično območje s kampom, v okviru katerega se bo uredilo dodatne površine za mirujoči promet, ki so potrebne za dnevne obiskovalce Vintgarja.

(17) Obstoječe površine za oddih, rekreacijo in šport se ohranjajo in razvijajo ob Gorjanskem domu (večnamensko igrišče), pri Rečici na Poljanah (odbojkarsko igrišče, balinišče ipd.) ter na Stovičju na Zatrati (nogometno igrišče).

(18) Javni odprti prostori in zelene površine morajo postati del identitete občine, ogrodje za delovanje in doživljanje naselij ter generatorji socialnih interakcij med prebivalci in turisti. Cilj občine je prebivalcem in turistom zagotoviti prijetno bivalno okolje ter javno dostopnost odprtega javnega prostora. Občina bo zato zagotavljala njihovo kakovostno oblikovno podobo, programsko pestrost, razporejenost znotraj naselij in v občini ter ustrezno opremljenost s kakovostno urbano opremo. Zagotavljala bo tudi urejanje, varstvo in vzdrževanje odprtega javnega prostora.

(19) V vsakem naselju ali v njegovi neposredni bližini se uredi vsaj ena osrednja javna površina urejena kot trg ali vaško središče. Velikost in vrsta javne površine bo skladna z velikostjo in potrebami naselja. V Zg. in Sp. Gorjah se v povezavi z javnimi odprtimi prostori in objekti javnega značaja načrtuje parkovne ureditve.

(20) Med javne površine v Gorjanskem kotu se štejejo ulice, pločniki, kolesarske poti, trgi, železniška postaja, avtobusna postajališča, javna parkirišča, javne in poljavne zelene površine, otroška in športna igrišča, pokopališče, javne površine ob spomeniških in zgodovinskih objektih ter dostopne poti, dovozi, parkirni prostori in zelenice ob javnih objektih.

(21) V območjih večstanovanjske gradnje in v novo načrtovanih stanovanjskih območjih v Sp. Gorjah si bo občina prizadevala za urejanje stanovanjske krajine, ki vključuje skupne odprte in zelene prostore z otroškimi igrišči.

(22) Kulturna krajina je sestavni del zelenega sistema naselij, ki daje prostoru identiteto. Občina si bo zato prizadevala za ohranjanje njenih kvalitet in struktur, med drugim tudi tako, da bo omejevala posege v odprto krajino in nadzorovala tiste na robu naselij.

(23) Posebna značilnost v prostoru so ekstenzivni oziroma travniški sadovnjaki s starimi visokodebelnimi sortami, ki se pojavljajo v naseljih ali na njihovih robovih. Občina si bo z raznimi spodbudami prizadevala za vzdrževanje in obnavljanje nasadov. Posegi, ki bi poškodovali ali zmanjšali obseg takega sadovnjaka, so prepovedani.

(24) Občina bo razvijala in vzdrževala mrežo peš, kolesarskih in drugih rekreacijskih poti, na katerih bo uredila poenoten usmerjevalni in obveščevalni sistem. Prav tako bo v naseljih uredila pločnike in kolesarske steze.

34. člen  

(selitev kmetij)

(1) Kjer zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ali nezdružljivosti s sosednjimi rabami in dejavnostmi ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam v naselju, se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko–urbanističnega, krajinskega ter okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije.

(2) Za preselitev kmetij na rob naselja ali na kmetijske površine je treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat, z vsemi potrebnimi objekti, pomožnimi objekti, ureditvijo dvorišča in dostopov. Umeščanje kmetije v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.

(3) Za poseg v prostor kot oblikovanje nove kmetije na območju krajine mora oseba izpolnjevati naslednje pogoje:

·      imeti status kmeta,

·      predložiti potrdilo, da se preživlja izključno s kmetijsko dejavnostjo in

·      predložiti potrdilo kmetijsko pospeševalne službe glede perspektivnosti kmetije.

5.4 Sanacija in prenova razpršene gradnje

35. člen  

(sanacija in prenova razpršene gradnje)

(1) Nova razpršena gradnja v občini ni dopustna.

(2) Obstoječa razpršena gradnja se ob naseljih pojavlja mestoma. Načrtujejo se sanacija razpršene gradnje z vključitvijo v obstoječe območje naselja v sklopu zaokroževanja, izboljšava infrastrukturne opremljenosti, prometnih povezav in krajinska sanacija na izpostavljenih delih. Če je objekt od naselja preveč oddaljen se načrtuje le infrastrukturno in krajinsko sanacijo. Območja, ki se sanirajo:

·      Krnica, zahodni del vasi,

·      Krnica, območje Zabrezno,

·      Poljšica, območje Zaboršt,

·      Sp. Gorje, južni rob vasi,

·      Sp. Gorje, severni rob vasi: Fortuna, Sp. Graben,

·      Sp. Gorje, območje Poljane,

·      Podhom, severni rob vasi,

·      Zgornje Laze,

·      Grabče, vzhodni del naselja,

·      Višelnica, južni rob naselja.

(3) Razpršeno gradnjo, ki se ne sanira kot del naselja ali kot novo naselje, in ki ne predstavlja avtohtonega vzorca poselitve, se evidentira po katastru stavb.

(4) Gradnja objektov za turistično-rekreacijske namene zunaj poselitvenih območij je možna ob upoštevanju naslednjih pogojev:

·      da naravne razmere omogočajo izvajanje dejavnosti oziroma bo prostorska ureditev prostorsko in oblikovno skladna z obstoječo rabo, tamkajšnjimi dominantami, topografskim položajem ter vedutami,

·      da je možno racionalno zagotoviti priključke na prometni in energetski sistem, neoporečno vodooskrbo z zadostnimi kapacitetami ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

5.5    Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve

36. člen  

(območja razpršene poselitve)

(1) Na območju občine se je razpršena poselitev oblikovala kot poselitveni vzorec z značilnimi prostorskimi ureditvami. V območju narodnega parka poselitveni vzorec razpršene poselitve sestavljajo manjši podeželski zaselki, posamezne kmetije in skupine objektov, ki morajo biti umeščeni v odprti prostor zaradi narave dejavnosti (objekti za gospodarjenje z gozdovi in za upravljanje lovskega območja ter za zavetje v visokogorju, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, kmetijski objekti na planinah, ki so namenjeni sezonski kmetijski dejavnosti), ter skupine objektov, ki se jim je spremenila namembnost in se pretežno uporabljajo za bivanje. V območju Gorjanskega kota poselitveni vzorec razpršene poselitve tvorijo predvsem posamezne kmetije, ki so mestoma umeščene v odprtem prostoru med strnjenimi naselji. Funkcionalno in oblikovno se navezujejo na naselja in imajo možnost zagotovitve dostopa do obstoječe družbene infrastrukture in možnost priključitve na infrastrukturno omrežje naselja. Razpršena poselitev ima, skupaj z navedenimi dejavnostmi in z njimi povezanimi objekti, pomembno vlogo pri ohranjanju poselitve na oddaljenih in šibkih območjih, ohranjanju kulturne krajine ter ohranjanju in razvoju turistične in rekreacijske dejavnosti. Poselitveni vzorec razpršene poselitve se na celotnem območju občine prepleta z objekti razpršene gradnje, ki pomenijo v prostoru negativen pojav. Jasne ločnice med njima ni.

(2) Kot območja avtohtonega poselitvenega vzorca razpršene poselitve, za katera sta značilni velika razpršenost objektov in nizka gostota poselitve, so prepoznana območja na Mežakli, Pokljuki in v dolini Radovne. To so poleg planin, ki so zaključena območja in poseben tip poselitve s pastirskimi stanovi, tudi naslednja območja: Sp. in Zg. Laze, Radovna, Perniki, Zatrnik, Mrzli Studenec, Poljane in okolica planine Ravne.

37. člen  

(ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)

(1) Razpršeno poselitev se bo ohranjalo v obstoječem obsegu. Dopustne so funkcionalne zaokrožitve na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih za potrebe lokalnega prebivalstva, razvoja kmetij in njihovih dopolnilnih dejavnosti ter ohranjanja in razvoja obstoječih in načrtovanih turističnih območij. Vsa obstoječa območja in gradnje se komunalno opremijo pod pogoji tega odloka. Poselitveni vzorec razpršene poselitve se ohranja z:

·      obnovo, prenovo in ponovno ali spremenjeno rabo obstoječih objektov,

·      dopustno gradnjo novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta,

·      novogradnjo v okviru stavbnih zemljišč.

(2) Gradnja objektov zunaj strnjenih poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora. Pri urejanju območij razpršene poselitve se upoštevajo tip kulturne krajine, oblika funkcionalnih območij poselitvenega vzorca in značilnosti oblikovanja grajenih struktur.

(3) Ohranjanje poselitve na območjih avtohtonega poselitvenega vzorca iz drugega odstavka 36. člena se bo dodatno zagotavljalo s podporo različnim razvojnim pobudam kmetij ter z vzpodbujanjem vlaganj v kmetijske in dopolnilne kmetijske dejavnosti (izdelava in prodaja izdelkov, nastanitev, gostinska dejavnost ipd.). V kmetijstvu se spodbuja razvoj tradicionalnih in drugih dejavnosti, za katere so prostorski pogoji ugodni, in ki se lahko vključujejo v turistično ponudbo, oziroma izkoristijo različne tržne niše. Vzdrževalo se bo obstoječo prometno infrastrukturo in zagotavljalo izboljšave v komunalnem omrežju. Območja se vključuje v omrežja peš, kolesarskih in jahalnih poti.

(4) Planine na Pokljuki in Mežakli se bo ohranjalo in oživljalo. Ohranjalo se bo arhitekturne, naselbinske in krajinske značilnosti prostora ter spodbujalo tradicionalne oblike kmetijstva in planšarstvo ter z njima povezane dopolnilne dejavnosti, ki so hkrati del turistične ponudbe občine. Gostote objektov se ne povečuje, dopustno je obnavljati obstoječe tradicionalne objekte in graditi objekte na mestu poprej odstranjenih objektov, če gre za namen kmetijske dejavnosti na planini. Območja planin, kjer se je spremenila arhitekturna podoba tradicionalnih objektov zaradi neustreznih oblikovnih posegov, se oblikovno sanirajo. Spremembe objektov v objekte nekmetijskih dejavnosti in sekundarna bivališča niso dopustni. Planine se obravnava kot zaključena krajinska območja z objekti na kmetijskih zemljiščih.

5.6    Celovita prenova naselij

38. člen  

(celovita prenova naselij)

(1) Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij. S prenovo se poiščejo in izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja. Prenova ima prednost pred novimi gradnjami. Osredotoča se na izboljšanje kakovosti bivalnega okolja, predvsem s kakovostnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih (prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice in podobno). Ti prostori so pomembni z vidika naravnih sestavin znotraj grajene strukture, družbene vloge in uporabnosti ter prispevka k prepoznavni podobi posameznega naselja. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine. V naseljih je med drugim pomembno vzdrževati značilne obrise naselij, gručasto razporeditev objektov, glavne arhitekturne značilnosti ter značilne robove naselij, ki jih oblikuje postopen prehod v odprto krajino (njive, travniški sadovnjaki).

(2) Prenovo se načrtuje vključno z uvajanjem dejavnosti, ki bodo zagotavljale oživljanje naselij, delov naselij in posameznih objektov. Sočasno in povezano je treba pripravljati projekte prenove objektov in infrastrukture, prestrukturiranja gospodarstva in kmetijstva ter reševanja socialnih in okoljskih vprašanj.

(3) Na območjih kulturne dediščine se prenova izvaja ob ohranjanju prepoznavnih značilnosti prostora in kulturnih vrednot varovanega območja. Za naselja, ki so opredeljena kot naselbinska dediščina, se lahko s ciljem zagotavljanja varstva kulturne dediščine ter kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti določi celovita prenova na podlagi konservatorskega načrta.

(4) Ohranja, obnavlja in oživlja se planine na Pokljuki in Mežakli, prednostno najbolj perspektivne (Javornik, Lipanca, Obranica idr.). Z obnovo in oživljanjem se ohranja arhitekturne, naselbinske in krajinske značilnosti planin ter preprečuje zaraščanje.

(5) Pomembnejša območja celovite prenove v občini so opuščeno rekreacijsko središče in smučišče Zatrnik, Fužine v dolini Radovne ter območje Vršc ob vstopu v Vintgar.

(6) Območje opuščenega rekreacijskega središča in smučišča Zatrnik je pomembno za razvoj turistične dejavnosti v občini. Načrtovan je razvoj obstoječe celoletne športno-rekreacijske dejavnosti v naravi ter gostinske in turistične dejavnosti. Območje se bo na podlagi zakona, ki ureja območje narodnega parka, celovito urejalo z DPN, tako da se bodo izboljšale funkcionalne, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne in ekološke razmere v območju. Območje turističnih in gostinskih objektov se bo urejalo kot osrednji prostor rekreacijskega središča in smučišča, na celotnem območju se bodo ohranjale obstoječe stanovanjske, turistične in druge dopolnilne dejavnosti. S celovito prenovo je treba zagotoviti kakovostno arhitekturno oblikovanje objektov in krajinsko ureditev območja, ter glede na pričakovano obremenitev območja ustrezno prometno ureditev ter ureditev komunalne infrastrukture. S prenovo je razmere treba izboljšati tudi na območju počitniških objektov na Klofutarici ter drugih poselitvenih območjih na Zatrniku, in sicer je treba izboljšati arhitekturno in krajinsko oblikovanje ter območje okoljsko sanirati.

(7) V območju nekdanjih fužin v dolini Radovne se načrtuje celovita obnova in rekonstrukcija obstoječih objektov, ki se namenijo turistični dejavnosti s poudarkom na kulturnih, izobraževalnih, informacijskih in rekreacijskih vsebinah. Prenova se načrtuje na podlagi raziskave zgodovinskega razvoja območja fužin ter skladno s smernicami pristojnih služb in zavodov varstva narave ter varstva kulturne dediščine. Za obisk območja se spodbuja peš in kolesarski promet.

(8) V Vršcah se s celovito prenovo načrtuje izboljšanje prometne in urbanistične zasnove širšega območja vstopa v sotesko Vintgar, prenova programske zasnove dela območja (območje vile in proizvodnih objektov Vezenin v dolini Radovne) ter ureditev obstoječih razmer v dolini Radovne (gostinski objekt in parkirišče pred vstopom v sotesko). Z novo prometno zasnovo se zagotovi dodatne površine za mirujoči promet, ki so potrebne za dnevne obiskovalce Vintgarja.

5.7  Urbanistično oblikovanje naselij

39. člen  

(urbanistično oblikovanje naselij)

(1) Namen podrobnejšega oblikovanja naselij je:

·      vzdrževanje podobe, merila in krajinskega okvira naselij,

·      sanacija vidno degradiranih prostorov in delov naselij,

·      ustvarjanje arhitekturne prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi kakovostmi prostora.

(2) Pri oblikovanju naselij v občini je treba upoštevati značilnosti prostora in ustvarjene ter naravne značilnosti. S prenovo in novimi zgradbami ter ureditvami je treba poudariti oblikovne značilnosti naselij in vzdrževati značilne poglede med njimi.

(3) V občini je treba vzdrževati gručasto ali ob komunikacijah raztegnjeno razporeditev naselij, ki je značilna v arhitekturni regiji Gorenjska in arhitekturni krajini Radovljica. Prepoznavna značilnost naselij je njihova lega v bregu in ob razvejanih komunikacijah. Med naselji je treba vzdrževati sklenjene pasove kulturne krajine. Okolico stavbnih mas v naseljih je treba obsaditi s sadnim drevjem ali drugimi lokalno značilnimi listavci.

(4) Zgodovinska jedra naselij in naselbinsko dediščino je treba vzdrževati z načrtno prenovo. Vzdrževati je treba značilne obrise naselij ter se osredotočiti na možnosti za zgostitev in zapolnitev urbanega tkiva.

(5) V naseljih se načrtujejo nizke stavbe, razen stavb javnega pomena. Višinski gabariti novih stavb morajo slediti obstoječim tako po absolutni višini kot po številu etaž. Tlorisna velikost in razporeditev stavbnih mas mora slediti obstoječi strukturi. Tlorisne zasnove morajo biti podolgovate in z daljšo stranico slediti plastnicam. Strehe morajo biti krite s sivo kritino, slemena pa potekati vzporedno s plastnicami. Vzpodbuja se uporabo naravnega lesa kot tradicionalnega gradbenega materiala.

(6) Stavbe javnega pomena lahko stojijo tudi ob naseljih.

6  Koncept prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt

40. člen  

(urbanistični načrt)

Omrežje naselij v Gorjanskem kotu se podrobneje načrtuje z urbanističnim načrtom Gorje. Območje urbanističnega načrta obsega vsa večja gorjanska naselja: Zg. in Sp. Gorje, Podhom, Krnica, Poljšica, Višelnica, Grabče in Mevkuž. V območju urbanističnega načrta so zajete pripadajoče obdelovalne površine naselij, ki predstavljajo kulturno krajino.

41. člen  

(koncept razvoja v UN Gorje)

(1) Zg. Gorje kot občinsko središče bodo svojo vlogo krepile z izboljšanjem družbenih dejavnosti, ureditev javnega prostora ter kulturnih in športno-rekreacijskih dejavnosti. V Sp. Gorjah se krepijo oskrbne, storitvene in poslovne dejavnosti, zagotavlja se možnosti za novo stanovanjsko gradnjo in izboljšujejo ureditve javnega prostora. Druga naselja se krepi s spodbudami za povezovanje kmetijstva ter dopolnilnih dejavnosti, povezanih z razvojem trajnostnega turizma. Vsa naselja je treba vključiti v označeno omrežje peš in kolesarskih poti. Umeščanje novih dejavnosti v naseljih se izvaja v povezavi z notranjim razvojem in prenovo naselja.

(2) Dejavnosti v naseljih Gorjanskega kota se razvijajo v skladu z določili 33. člena tega odloka.

(3) Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa:

·      Osnovo cestnega omrežja v občini predstavljajo regionalne ceste R3-634 (Javornik–Gorje–Bled), RT-905 (Gorje–Krnica–Mrzli studenec–Jereka), RT-906 (Mrzli Studenec–Rudno Polje) in RT-907 (Krnica–Zg. Radovna–Dovje). Na odsekih R3-634 in RT-905 na območju Sp. Gorij je dolgoročno predvidena gradnja obvoznice. Regionalne ceste bodo posodobljene z ustrezno širokimi profili in na območju naselij opremljene z ločenimi kolesarskimi stezami in hodniki za pešce;

·      Regionalne ceste RT-905 na odseku Krnica–Mrzli Studenec–Jereka, RIII-906 in RIII-907 Krnica–Zg. Radovna–Dovje, bo občina v sodelovanju z upravljavcem državnih cest urejala kot panoramski cesti znotraj narodnega parka. Odseki v narodnem parku bodo opremljeni z urejenimi počivališči, parkirišči, postajališči za javni potniški promet in ustrezno cestno opremo za območje narodnega parka;

·      Lokalne ceste v naseljih bo občina urejala v smislu dvigovanja kakovosti tlakov, izvajanja ureditev za večjo varnost pešcev in kolesarjev ter ureditev za umirjanje motornega prometa. Križišča lokalnih cest v zgodovinskih središčih naselij bodo celostno urejena kot pomembni javni prostori v naseljih;

·      Proge javnega avtobusnega prometa potekajo po R3-634 (Javornik–Gorje–Bled) in RT-905 (Gorje–Krnica–Mrzli Studenec–Jereka). Razvoj javnega prometa se opira na obstoječe omrežje postajališč. Avtobusna postajališča bodo opremljena z enotnimi nadstrešnicami, klopmi in urbano opremo;

·      Kot omrežje kolesarskih povezav med naselji se opremi omrežje lokalnih cest v celoti, kot omrežje medobčinskih kolesarskih povezav pa omrežje državnih cest. Kolesarski promet poteka na cestišču, uredi se usmerjevalni sistem. Trase kolesarskih poti potekajo mimo postajališč javnega avtobusa. Na trasi RT-905 med Sp. in Zg. Gorjami bo kolesarska pot urejena ločeno s stezo za kolesarje. Na istem odseku bo ločeno od cestišča urejena tudi peš pot;

·      Parkiranje v Sp. in Zg. Gorjah bo v središču naselij urejeno bočno ob regionalni cesti. Večje parkirišče za osebna vozila je urejeno na območju pokopališča. Za osebna in tovorna vozila bo parkirišče urejeno tudi znotraj območja za poslovne in proizvodne dejavnosti v Sp. Gorjah. Obračališče za avtobuse bo urejeno pri Mrzlem studencu. Vsa velika parkirišča je treba členiti z zelenimi pasovi in zasaditi z visokodebelnim drevjem.

(4) Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo:

·      Za območje občine je izdelan lokalni energetski koncept;

·      Območje UN se napaja iz vodovodnega sistema Radovna. Javno vodovodno omrežje je treba delno obnoviti ter izvesti potrebne dopolnilne gradnje. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje razen v posebnih primerih, kjer je objekt oddaljen več kot 200 m od javnega vodovodnega omrežja in ga v skladu s stališčem pristojne službe ni mogoče priključiti na vodovodno omrežje. Za tovrstne objekte je možno zagotoviti vodooskrbo iz individualnih sistemov, vendar jih je treba vključiti v sistem javne oskrbe v smislu zagotavljanja in dobavljanja pitne vode ter zagotavljanja minimalnih tehnično higienskih pogojev;

·      Kanalizacijski sistem občine Gorje je povezan s kanalizacijskim sistemom občine Bled, kjer je locirana centralna čistilna naprava. V prihodnosti je treba v občini Gorje dokončati zastavljene načrte dograditve kanalizacijskega sistema ter na kanalizacijsko omrežje priključiti čim večje število objektov. Gradnja kanalizacijskega omrežja za odpadne vode je načrtovana oziroma je že izvedena v naseljih: Grabče, Podhom, Poljšica, Krnica, Mevkuž, Višelnica, Spodnje Gorje in Zgornje Gorje. Na poselitvenih območjih, kjer priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ni obvezna, je treba komunalne odpadne vode odvajati v male čistilne naprave skladno s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;

·      Koncept ravnanja z odpadki se izvaja z odvozom ločeno zbranih odpadkov iz prevzemnih mest ob objektih, z vzpostavitvijo ekoloških otokov ter ločenim zbiranjem frakcij odpadkov. Nadaljnji koncept ravnanja z odpadki bo temeljil na preprečevanju in zmanjševanju nastajanja odpadkov. V sklopu projekta CERO Gorenjska, v okviru katerega je predvidena gradnja centra za ravnanje z odpadki 1. reda, bo dolgoročno urejen način ravnanja z odpadki v smislu končne predelave oziroma odlaganja odpadkov.

·      Oskrba z električno energijo je zagotovljena iz razdelilne transformatorske postaje RTP Bled. Za izboljšanje oskrbe z električno energijo na območju občine se bo zagotovilo manjkajoče dvostransko napajanje iz dveh neodvisnih smeri z izgradnjo 20kV srednje napetostne povezave prek doline Radovne z omrežjem v občini Kranjska gora, pri načrtovanju katere je treba zagotoviti kar najmanjši vpliv na naravno ohranjeno območje doline Radovne.

·      Občina bo s plinovodno povezavo preko Bleda pristopila k plinifikaciji gosteje naseljenih območij. Distribucijsko plinovodno omrežje je načrtovano za naselja Poljšica, Podhom, Višelnica, Mevkuž ter Zg. Gorje in Sp. Gorje. Za gradnjo plinovoda bo občina v čim večji meri izkoristila obstoječe infrastrukturne koridorje, ceste in ostale javne površine. Na ostalih območjih se spodbuja uporaba obnovljivih virov energije, predvsem lesne biomase in sončne energije.

·      Območje UN bo opremljeno s sodobno tehnologijo sistema kabelskih televizijskih in omrežij elektronskih komunikacij. S tem bodo zagotovljene potrebe po pretežno individualnih elektronsko komunikacijskih storitvah (kabelsko TV omrežje, internetni dostop) in vzpostavljena infrastruktura za potencialni razvoj elektronsko komunikacijskih storitev v lokalnih skupnostih. Na mikrolokacijski ravni bo treba opredeliti izhodišča za umeščanje vseh novih elektronsko komunikacijskih objektov oziroma radiodifuzijskih oddajnikov v prostor in pogoje, pod katerimi bodo tovrstne gradnje možne.

(5) Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja:

·      Značilni podeželski vzorec poselitve v občini tvorijo naselja s pripadajočo kulturno krajino. Odprt prostor kmetijskih površin je sestavni del vsake vasi, zato je med naselji zajetimi v območje urbanističnega načrta predvideno njihovo ohranjanje in vzdrževanje;

·      Prednostna naloga pri razvoju poselitve je kakovostna prenova naselbinske nepremične kulturne dediščine, ki jo predstavljajo zavarovana stara vaška jedra: Zg. Gorje, Sp. Gorje, Krnica, Višelnica, Mevkuž, Poljšica in Podhom;

·      Na območjih nove poselitve se uveljavlja principe kakovostne alpske arhitekture sodobnega časa, trajnostne principe gradnje, racionalno uporabo lokalnih virov, predvsem najsodobnejših načinov inovativne lesene gradnje;

·      Visok kakovostni nivo načrtovanja, urejanja in oblikovanja prostora je pomemben cilj občine. Visoka arhitekturna kakovost je zahtevana za vse gradnje, tudi enostavne, z namenom zagotoviti maksimalno kakovost vseh gradbenih posegov in kakovost izgleda skupnega javnega prostora, ki je stvar vseh občanov;

·      Temeljne strukture naselij so stara vaška jedra, območja javnih stavb, stanovanjska območja iz 20. stoletja, območja proizvodnih obratov in nova načrtovana stanovanjska območja;

·      V starih vaških jedrih se kot oblikovalska izhodišča upošteva ohranjanje značilnosti arhitekturne krajine, ohranjanje in dograjevanje naselja v gručasti razporeditvi, ohranjanje in vzdrževanje ter intenzivne ozelenitve z visokodebelnim sadnim in drugim drevjem, umeščanje pomožnih objektov ločeno od stanovanjskih stavb, stavbni volumni so nizki, podolgovati in z daljšo stranico vzporedni s plastnicami ter strehe so dvokapne, s sivo kritino;

·      V območjih javnih zgradb, stanovanjskih območjih iz 20. stoletja, območjih proizvodnih obratov in novih stanovanjskih območjih se kot oblikovalska izhodišča upošteva uveljavljanje značilnosti sodobne alpske arhitekture, uveljavljanje najsodobnejših inovativnih načinov lesene gradnje in uveljavljanje trajnostnih principov gradnje z racionalno rabo lokalnih virov.

·      Zagotavljanje trajnostnih oblikovalskih rešitev je treba zagotavljati s celostnim in podrobnim prostorskim načrtovanjem ter strokovnimi preveritvami vseh posegov v prostor. Vzpodbuja se raba ekoloških in recikliranih materialov, intenzivna ozelenitev objektov in njihove okolice z avtohtonimi rastlinskimi vrstami.

·      (6) Koncept zelenega sistema naselij:

·      Problemi zelenih površin in odprtega prostora v Gorjanskem kotu se nanašajo na nizek nivo urejenosti odprtih prostorov, na pomanjkanje vsebine in kakovostnega oblikovanja zelenih površin ter pomanjkanje otroških igrišč. Izboljšati je treba kakovost prometnih ureditev ter načrtovati površine za pešce in kolesarje;

·      Koncept zelenih površin in odprtih prostorov v naseljih teži k povečanju območij urejenih zelenih površin in njihovemu kakovostnejšemu urejanju, k večanju pomena osrednjih javnih odprtih prostorov naselij ter k ohranjanju oblike, strukture in pestrosti zelenih površin na stiku naselij in kulturne krajine. Vzdržuje se kulturno krajino Gorjanskega kota ter ohranja njeno prehodnost med naselji;

·      Nove parke se načrtuje v osrednjem delu Zg. in Sp. Gorij. Zagotavlja se ustrezno oblikovno podobo in opremljenost z mikrourbano opremo. V Sp. Gorjah se z načrtovanjem novih stanovanjskih površin na obstoječih stavbnih zemljiščih načrtuje stanovanjske odprte površine, v ostalih območjih, predvsem ob večstanovanjskih objektih, se izboljšuje njihovo kakovost. Načrtuje se širitev pokopališča v Zg. Gorjah in v tem sklopu je treba oblikovati ustrezno fizično in simbolno povezavo z osrednjim trgom in drugimi zelenimi površinami v naselju. Rekreacijske površine se načrtujejo med Gorjanskim domom in otroškim počitniškim domom v Zg. Gorjah ter v Sp. Grabnu v okviru kampa in vstopa v Vintgar. Otroška igrišča se zagotovi v parku v Sp. Gorjah ter v območju kampa;

·      Kot posebni elementi zelenega sistema se v naseljih in na robovih naselij ohranjajo ekstenzivni oziroma travniški sadovnjaki s starimi visokodebelnimi sortami.

·      Dostopnost in uporabnost zelenih površin ter povezanost delov naselij se povečajo z načrtovanjem površin za pešce in kolesarje. Krožne poti za kolesarje in pešce se vzpostavi tudi v širšem prostoru, tako da se med naselji poveča dostopnost posebnih površin kot so športne površine in pokopališče.

7       Usmeritve za razvoj v krajini

 

7.1    Splošne usmeritve

42. člen  

(krajinske enote)

(1) Prostorska razmerja v krajini so v občini v velikem merilu stabilna, še vedno določena z naravnimi značilnostmi. Spremembam so podvržena predvsem območja stikov poselitve s krajino, kjer bodo potrebni ukrepi sanacije in aktivnega vzdrževanja in ohranjanja krajine kot osnovne dobrine za razvoja bivalne kakovosti ter turizma in rekreacije.

(2) Krajina v poseljenem jugo-vzhodnem delu občine je pretežno urbana in kmetijsko intenzivna. Območje doline reke Radovne fizično-geografsko ločuje dve večji zaključeni krajinski enoti: Mežaklo in Pokljuko. Celoten zahodni del občine predstavlja gozdnata planota Pokljuka, kjer prevladujejo gozdovi ter celki s posameznimi razloženimi kmetijami, pašnimi planinami in manjšimi naselji sekundarnih bivališč. Na severnemu delu občine je planota Mežakla, ki je večinoma gozdnata krajina strmih naklonov, razen manjšega dela travniških polj z manjšimi zaselki na jugu. Na skrajnem zahodnem delu občine v smeri severovzhod-jugozahod poteka dolina Krma, za katero je značilen alpski dolinast relief.

(3) Cilji prostorskega razvoja krajine so:

·      zagotoviti varno, privlačno in prijetno bivalno okolje,

·      izkoristiti in vzdrževati potencial za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini,

·      ohraniti naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih procesov,

·      ohraniti prepoznavnost krajinskih kakovosti na različnih ravneh: mednacionalni, nacionalni, regionalni in lokalni.

(4) V prostorskem razvoju dejavnosti v krajini bo treba zagotavljati ohranjanje naravne in kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti občine, ki hkrati nudi prednosti za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo ter razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. Na območjih naravnih kakovosti krajine bo treba zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar naj poteka z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.

(5) Usmeritve za območje doline Krme:

·      urejanje prostora mora biti ob upoštevanju ohranjenosti naravnih danosti in podobe kulturne krajine usmerjeno v omejitev poselitve in infrastrukture v sedanjem obsegu,

·      ohraniti je treba hudourniški značaj vodotokov in vodne in obvodne pojave,

·      v kmetijskem prostoru z ustreznimi spodbudami ohranjati značilno poljsko razdelitev in preprečitev nadaljnjega zaraščanja vseh travniških površin in nekdanjih planin,

·      gospodariti z gozdovi v skladu z ureditveno gojitvenimi načrti (letni posek, ustrezno trasiranje gozdnih prometnic, pogozdovanje z ustreznimi vrstami).

(6) Usmeritve za območje Mežakle (Mežakla, Laze, Poljane, Boršt, Hom) in doline Radovne:

·      nadaljnji razvoj turizma in rekreacije, ki se kaže v preobrazbi kulturne krajine, je treba uravnotežiti z naravnimi danostmi in zmogljivostjo prostora samega,

·      gradnja počitniških hiš in druge razpršene gradnje ni dopustna,

·      sanacijski ukrepi na Radovni in v prispevnem območju vodotoka skladno s 45. členom tega odloka,

·      razvoj turizma in rekreacije se na celotnem območju usmerja v dvig kakovosti ponudbe, vendar ne na način, ki pomeni zmanjšanje ali ogrožanje biotske raznovrstnosti ali povzroča negativne vplive na naravne vrednote.

·      (7) Usmeritve za območje Pokljuke:

·      nadaljnji razvoj turizma in rekreacije, ki se kaže v preobrazbi kulturne krajine, je treba uravnotežiti z naravnimi danostmi in zmogljivostjo prostora samega,

·      gradnja počitniških hiš in stihijske stano­vanjske gradnje ni dopustna,

·      vzdrževati je treba planinske pašnike vsaj v omejenem obse­gu, ob ustrezni družbeni in gospodarski podpori,

·      gospodarjenje z gozdovi mora biti v skladu z ureditveno gojitveni­mi načrti, preprečevati je treba goloseke in pazljivo načrtovati nove gozdne prometnice.

·      (8) Usmeritve za območje Gorjanskega kota z Zatrato:

·      varovanje pestrosti, tipološke raznovrstnosti in identitete Gorjanskega kota,

·      pri posegih v prostor zagotoviti kar najmanjšo prizadetost krajinskih vrednosti (ohranitev naravne prvobitnosti biotske pestrosti, morfoloških značilnosti), upoštevati funkcionalne zahteve dejavnosti kot tudi potrebe po ustvarjenju oblikovno kvalitetne kulturne krajine,

·      upoštevati je treba merilo prostora, naravnih in ustvarjenih značilnosti in vrednot prostora,

·      posegi v vodna telesa morajo biti kar se da omejeni, ohraniti je treba struge, rečne bregove ter obvodno krajino v čim bolj naravnem stanju,

·      urejanje kmetijskega prostora mora zadostiti tako funkcionalnim zahtevam kot naravnim značilnostim tako, da zgradba kmetijskega prostora izpričuje značilno podobo ter zagotoviti pester sestav in navzočnost kulturnih in naravnih prvin,

·      sanacija virov onesnaženja Blejskega jezera, sanacijski ukrepi na prispevnem območju Blejskega jezera,

·      posegi, ki bi utegnili spremeniti naravno zgradbo, naj bodo čim manjši,

·      v območja na obrobju kulturnih krajin (npr. gozdna pobočja, skalne stene), ki so zaradi posebnih oblik naravne zgradbe ostala naravno ohranjena, je dovoljeno posegati tako, da se te kakovosti čim bolj ohranjajo,

·      preprečiti je treba nekontrolirane posege v krajinsko zgradbo zunaj že poseljenih območij.

7.2  Usmeritve za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

43. člen  

(kmetijstvo)

(1) Osnovno izhodišče je varovanje kmetijskih zemljišč ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb občine. Zagotavlja se dolgoročni obstoj obstoječih kmetijskih površin.

(2) Cilj občine je ohranjati kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti ter spodbujati kmetijsko rabo in obdelavo zemljišč. S tem se ohranjajo kulturne in simbolne kakovosti krajine, biotska raznovrstnost ter ohranjajo možnosti za oskrbo prebivalstva z zdravo, kakovostno in lokalno pridelano hrano.

(3) Prostorske možnosti za razvoj modernega kmetijstva se zagotavlja predvsem v ravninskih predelih občine, kjer so za to ustrezni pogoji in kjer je kmetijstvo lahko konkurenčno. Kmetijsko dejavnost in kmetijske kulture se prilagaja potencialu posameznega območja za pridelavo hrane, na območjih z najboljšimi pridelovalnimi pogoji se lahko kmetijska dejavnost specializira in racionalno prostorsko organizira.

(4) Na območjih s slabšimi pridelovalnimi pogoji, na hribovitih in območjih z drugimi omejitvami se razvija dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom.

(5) Na območjih, kjer so prepoznane kulturne in simbolne vrednosti kulturne krajine, se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce.

(6) Dejavnosti in prostorske ureditve se umešča v prostor tako, da se pri tem ne zmanjšuje možnosti za izkoriščanje ali rabo neobnovljivih naravnih virov v prihodnosti tako, da je čim manj možnosti za nastanek onesnaženj naravnih virov, ki bi lahko potencialno zmanjšala njihovo kvaliteto in uporabnost.

(7) Območja, kjer so agrarne operacije povzročile krajinsko in ekosistemsko osiromašenje, se postopno sanira predvsem z uvajanjem večjega deleža naravnih prvin, predvsem vegetacijskih ali vodnih prvin.

(8) Pri zahtevah za spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč se upošteva njihovo strukturno vlogo v krajini in socialno-gospodarski pomen. Objekti in prostorske ureditve gospodarske javne infrastrukture se umeščajo na kmetijske površine tako, da se v čim manjši možni meri degradira prostor.

(9) Zaraščanje kmetijskih zemljišč se bo preprečevalo s spodbujanjem kmetovanja na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine. Spodbujanje nadaljnje kmetijske rabe je pomembno za ohranjanje potencialov za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom.

(10) V območju narodnega parka se spodbujajo tradicionalne in alternativne oblike kmetovanja z dopolnilnimi programi, z vzdrževanjem kulturne krajine (ekstenzivna kmetijska raba na pašnikih in košenicah, ohranjanje in obnavljanje sadovnjakov s starimi visokodebelnimi sortami, ohranjanje in vzdrževanje grbinastih travnikov), preprečevanjem zaraščanja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom in prostočasnimi dejavnostmi.

(11) Izvede se selitev kmetij v tistih predelih naselij, kjer kmetije nimajo več možnosti za širitev dejavnosti in kjer so v kmetije v koliziji z obstoječimi sosednjimi dejavnostmi.

44. člen  

(gozdarstvo)

(1) Gozd pokriva večji del (83,7 %) površine občine. Planoti Pokljuka in Mežakla predstavljata obsežne sklenjene gozdne površine. Delež gozda se zaradi zaraščanja planin še povečuje. Cilj je ohranjati gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb občine.

(2) Občina bo strogo varovala gozdne površine varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom. Na teh površinah ne bo dopustna sprememba namembnosti za druge dejavnosti.

(3) Ohranja se mešana sestava gozdov. Kjer so umetne gozdne monokulture (predvsem Pokljuka), se s postopnim sonaravnim gospodarjenjem usmerja v stabilne mešane gozdove.

(4) Varovani bodo tudi gozdovi, kjer so poudarjene posamezne funkcije (ekološke ali socialne), vendar ti gozdovi niso zavarovani s posebnimi odloki. Hkrati so to območja, zanimiva za druge rabe, predvsem za poselitev, infrastrukturne in športno-rekreacijske objekte in naprave. Tovrstne gozdne površine se bodo ohranjale, njihova namenska raba pa se ne bo spreminjala.

(5) Na pretežnem delu gozdnih površin se krepijo proizvodni potenciali gozdnih rastišč in razvijajo vse funkcije gozdov. Pri poseganju v večnamenske gozdove se posege presoja z vidika vplivov na okolje.

(6) Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI, varstva okolja, narave in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih primerih, če krčitve dopuščajo predpisi.

(7) V občini imajo gozdovi, ki so v samih naseljih oziroma neposredni bližini, poudarjeno klimatsko, socialno in estetsko funkcijo. Ti gozdovi so pomembni z vidika rekreacije. Zaradi prevladujočih socialnih funkcij so to območja s poudarjenim javnim interesom. Gozdove s posebnim pomenom je zaradi poudarjene rekreacijske funkcije, ekološke pomembnosti, redkosti in vidne privlačnosti treba ohranjati. V tovrstnih gozdovih je treba zagotavljati varovanje in omogočati zadržani razvoj rekreacije tako, da se ne poslabša kakovosti gozda. Na teh območjih je možna gradnja osnovne rekreacijske infrastrukture. Območja gozdov s posebnim pomenom morajo biti javno dostopna.

(8) Gozd na strmih in zaradi geoloških značilnosti manj stabilnih pobočij, ki predstavljajo tudi povirje alpskih vodotokov, ima pomembno varovalno vlogo.

(9) Zaradi trajnosti zagotavljanja temeljnih vlog gozda je drobljenje gozdnih kompleksov neželeno. Treba je varovati že naravno izoblikovane gozdne robove, ki imajo velik ekološki, krajinski in vidno zaznavni pomen, zato poseganje vanj ali njegovo preoblikovanje nista primerni. Če pride do poškodb, je treba gozdni rob sanirati oziroma ponovno vzpostaviti v celotni višinski slojevitosti. Podobno pozornost je treba nameniti tudi omejkom, gozdu na skalnih osamelcih, obrežni vegetaciji vzdolž vodotokov ter posameznim drevesom in skupinam dreves v kmetijski kulturni krajini.

(10) Za območja Pokljuke in Mežakle je zaradi intenzivnega gospodarskega izkoriščanja značilna gosta mreža gozdnih prometnic (gozdnih cest ter grajenih in negrajenih gozdnih vlak). To prispeva k enostavnejšemu izkoriščanju, hkrati pa pomeni tudi lažjo dostopnost za druge dejavnosti (»odpiranje« območij za počitniške hiše, sezonsko nabiralništvo). Gradnja in vzdrževanje prometnic ter gospodarjenje z gozdovi morata potekati skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Pri podrobnejšem načrtovanju prometnic je treba enakovredno upoštevati naravovarstveni, okoljski in prostorski vidik, tem omejitvam pa prilagoditi tudi prometni režim.

45. člen  

(vode)

(1) Najpomembnejša vodotoka v občini sta reka Radovna in njen pritok Krmarica. Po kategorizaciji urejanja vodotokov sodi Krmarica na celotni dolžini v 1. razred, reka Radovna pa v 1.-2. razred. V skladu s tem jih bo občina tudi urejala. Ostali vodotoki so še Zmrzlek, Ravnik, Lipnik, Smešnik, Budin, Ribščica in Rečica.

(2) Dolina reke Radovne na območju narodnega parka je znotraj vodovarstvenih pasov zajetij pitne vode občinskega pomena (vodno zajetje Ovčja jama).

(3) Na območju občine po uradnih podatkih nosilca urejanja prostora za področje voda ni poplavnih območij in podatkov o poplavnih dogodkih, med tem ko je po podatkih Ocene ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč na območju občine Gorje (november 2012) zaradi izrazito hudourniškega značaja vodotokov ob pojavu visokih voda pričakovati poplavljanje Radovne na posameznih mestih ter izliv vode pri hudournikih.

(4) Občina bo spodbujala razvoj rekreacijskih poti in površin ob glavnih vodotokih v dolini Radovne, hkrati pa se območje Gorij predstavlja kot turistično zaledje Blejskega jezera.

(5) Ohranjene vodotoke in njihov obvodni svet na območju narodnega parka je treba ohranjati tudi v prihodnje.

(6) Izkoriščanje naravnih virov (npr. odvzem vode za male vodne elektrarne ali odvzem plavin) mora biti predhodno podvrženo interdisciplinarni presoji ter predpisom, ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih virov.

(7) Urbanizirana območja so deloma v prispevnem območju Blejskega jezera, v katerem je potrebno varovanje prostora z različnimi ukrepi:

·      sanacija virov onesnaženja zaledja Blejskega jezera s celovito ureditvijo prispevnega območja jezera in ukrepi v celotnem prispevnem območju vodotoka Radovna s pritoki,

·      vzdrževanje in izboljšanje stanja že izvedenih sanacijskih ukrepov Blejskega jezera z dovodnim sistemom sveže vode iz Radovne,

·      varovanje širšega vegetacijskega pasu okrog jezera ter preprečevanje vsakršnega poseganja vanj, ki bi ogrozilo njegov obstoj,

·      varovanje in vzpostavljanje vegetacijskih varovalnih pasov z bogato grmovno in zeliščno zarastjo na priobalnih zemljiščih ob Radovni in njenih pritokih na območjih kmetijskih obdelovalnih površin,

·      ustrezna ureditev odvodnje in čiščenja odpadnih voda iz gospodinjstev in kmetij (priključitev na kanalizacijski sistem s čistilno napravo, sanacija greznic v ustrezne čistilne sisteme), identifikacija in sanacija drugih točkovnih virov onesnaženja,

·      ukrepe v kmetijstvu, pri čemer se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva, dobro kmetijsko prakso in vzpostavljanje varovalnih zaščitnih vegetacijskih pasov ob vodotokih za preprečevanje izpiranja hranil v površinske vode.

46. člen  

(mineralne surovine)

(1) Nova območja za izkoriščanje mineralnih surovin v občini niso načrtovana.

(2) Ob morebitnih povečanih potrebah za mineralne surovine, ki bi jih bilo najbolj racionalno pridobiti na občinskem območju, bo občina območja pridobivanja mineralnih surovin določila na podlagi preveritev in primerjalnih študij predvsem s prostorskega in okoljskega vidika ter ob upoštevanju naravovarstvenih usmeritev in ciljev varstva kulturnih in simbolnih kakovosti prostora. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti OPPN.

(3) Za potrebe gozdnih služb za vzdrževanje in sanacijo gozdnih cest v narodnem parku se kot območje za izkoriščanje mineralnih surovin ohranja lokacija Mežakla–Zgornji Kozjek, ki trenutno nima ustreznih dovoljenj. Nadaljnje izkoriščanje mineralnih surovin na tej lokaciji bo mogoče le, če bo podeljena rudarska pravica. Predvideno je omejeno izkoriščanje mineralnih surovin ter dolgoročna opustitev in sanacija lokacije.

(4) Obstoječe manjše nelegalne kope, ki so nastali zaradi gradnje gozdnih cest na območju Mežakle in Pokljuke ter nelegalni kop Mlinarjeva peč v Radovni se mora sanirati (brez izkoriščanja mineralnih surovin). Sanacija se izvaja s spodbujanjem naravne sukcesije oziroma z vzpostavitvijo prvotne primarne rabe.

47. člen  

(turizem in rekreacija)

(1) Cilj občine je ohranjati in razvijati potenciale za razvoj turizma in rekreacije ter dopolnjevati turistično-rekreacijsko infrastrukturo kot mirno in naravno zaledje Bleda. Območje občine je glede na naravne danosti in kakovosti v prostoru izredno bogato. Potenciali so predvsem za rekreacijo v naravi, kar pa spremlja tudi ugodna klima, čisti vodni viri ter zrak. Sprehodi, pohodništvo in planinarjenje so največji potenciali območja. Skozi Gorje je naraven prehod v narodni park.

(2) Občina bo usmerjala razvoj v kakovostni izletniški turizem in rekreacijo v naravi, predvsem tek, pohodništvo, doživljanje narave, spoznavanje kulturne dediščine, kolesarjenje, konjeništvo, tek na smučeh. Poudarek je na skladni širitvi turističnih kapacitet in storitev, vendar ne v obliki večjih turističnih središč, ampak v obliki razpršenih nastanitvenih kapacitet po vaseh in alternativnih oblik nastanitvenih kapacitet (npr. manjši penzioni, turistične kmetije, mladinski hoteli ipd.). Pri tem je treba upoštevati povezovanje z obstoječo turistično in ostalo javno infrastrukturo ter izpolnjevanje okoljevarstvenih zakonodajnih zahtev.

(3) Območja za turizem, ki imajo določene skupne lastnosti, so:

·      rekreacijsko središče in smučišče Zatrnik,

·      Vintgar z okolico,

·      območje Pokljuke,

·      območje Mežakle in

·      območje doline reke Radovne.

(4) Za doseganje skladnega razvoja turizma je v vsakem od zaključenih območij primerno spodbujati le omejene aktivnosti. Tako usmerjen razvoj turizma bo omejil negativne vplive na okolje in zaščitil naravno in kulturno dediščino območja, ki sta ključna dejavnika privlačnosti občine. V območjih naselij se spodbuja ureditev primerne in potrebne turistične infrastrukture, izven naselij pa je mogoče izvajati le aktivnosti z minimalnim vplivom na okolje.

(5) Za razvoj aktivnosti je treba upoštevati naslednje predpostavke:

·      trajnostni razvoj – na območju občine niso dovoljene dejavnosti, ki bi negativno vplivale na okolje in prebivalstvo;

·      na kmetijah na planotah Pokljuka in Mežakla se vzpodbuja ureditev manjših nastanitvenih kapacitet (sobodajalstvo) in gostinske ponudbe v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetijah;

·      rekreacijske in ostale poti bodo urejene po obstoječih poteh, nova rekreacijska infrastruktura je dopustna, če je poseg skladen s predpisi o narodnem parku in je za poseg pridobljeno soglasje organa, pristojnega za ohranjanje narave. Pri ureditvi počivališč in razgledišč se bodo uporabile dobro dostopne lokacije ob robovih gozdnih ali kmetijskih zemljišč.

(6) Prednostna območja za razvoj turizma in rekreacije so naslednja:

·      rekreacijsko središče in smučišče Zatrnik z bližnjo okolico (območje smučišč, sankališč, pohodniških poti, krajše proge za tek na smučeh). Na Zatrniku, ki že ima določeno turistično infrastrukturo, se bodo površine za razvoj turizma dolgoročno usmerjale v nadgradnjo obstoječe turistične infrastrukture (nastanitvene zmogljivosti, gostinska ponudba, izposoja koles, konjeništvo idr.). Območje se bo urejalo z DPN;

·      soteska Vintgar z okolico (naravna in kulturna dediščina, območje pohodniških poti, rekreacijsko-turistično območje s kampom v Vršcah);

·      območje Fužin v dolini Radovne z načrtovanim razvojem turističnih in kulturnih dejavnosti.

(6) Zaledna območja prednostnih območij za razvoj turizma so prepoznavne krajinske enote, planota Mežakla, planota Pokljuka, dolina reke Radovne, dolina Krma in Gorjanski kot. V zalednih območjih se razvijajo pohodniška in kolesarska infrastruktura ter drobna namestitvena zmogljivost. Na območju narodnega parka bo Občina razvijala velik turistični potencial, ki ga ima območje zaradi ohranjene naravne in kulturne krajine. Drugod se bodo vzdrževale in urejale obstoječe rekreacijske in gorske poti, na ključnih točkah na Pokljuki in Mežakli se bodo uredile izhodiščne točke za pohodništvo. V sklopu teh ureditev bodo urejeni dostopi, parkirišča, razgledišča in postajališča.

7.3    Posebna območja ohranjanja in razvoja prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora

48. člen  

(območja izjemnih krajin)

(1) Del območja Pokljuke, planina Javornik na Pokljuki, je v slovenskem merilu prepoznan kot izjemna krajina. Planina Javornik na Pokljuki je značilna kulturna krajina travnatega sveta z značilnim krajinskem vzorcem celka. Želeno stanje celkov so predvsem vzdrževani stanovi in pašne površine. Ob prenovah posameznih stanov je treba ohraniti razmerja med grajenimi in odprtimi površinami kot tudi ohranjanje arhitekturnih značilnosti objektov in celkov kot zaključenih celot. Usmeritve za varovanje in urejanje izjemnih krajin:

·      uveljavljati spodbude za razvoj živinoreje,

·      vzdrževati travinje in gozdne robove,

·      predvideti sredstva kot odškodnino za omejene možnosti kmetijske rabe (npr. ročna košnja na vlažnih in težko dostopnih ter strmih območjih, ki bi se sicer zarasla),

·      zagotoviti možnosti za uvajanje drobne mehanizacije, ki bo omogočala obdelovanje kmetijskih zemljišč na težavnejših legah,

·      preprečiti propadanje stanov na planinah in pri njihovi prenovi ohranjati arhitekturne značilnosti,

·      preprečevati načrtovanje infrastrukturnih koridorjev, predvsem pa zračnih vodov.

(2) Občina si bo prizadevala ohranjati pašne površine in planšarske objekte. Ker je kmetijska raba tista, ki ohranja izjemno krajino, bo občina na tem območju dajala prednost ohranjanju kmetijske dejavnosti pred turističnim razvojem.

49. člen  

(območja ohranjanja naravnih kakovosti)

(1) Na območju občine so pomembna območja in enote ohranjanja narave, za katera se v nadaljnjem prostorskem razvoju upošteva varstveni režim in potencial. Na območju občine so širše (Triglavski narodni park) in ožja zavarovana območja (Triglav, Šum v Vintgarju, Pokljuška soteska), naravne vrednote, ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja – Natura 2000.

(2) Posebno varstveno območje je Triglavski narodni park, ki ga opredeljuje zakon o Triglavskem narodnem parku. Varovanje v zavarovanem območju narodnega parka je urejeno v treh stopnjah (prvo in drugo območje, ki sta osrednji območji, ter tretje varstveno območje):

·      Prvo varstveno območje je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in ohranjanja naravnih vrednot, prvobitnih naravnih območij divjine, rastlinskih in živalskih vrst, njihovih osebkov in habitatov, naravnega razvoja ekosistemov in naravnih procesov brez človekovih negovalnih, vzdrževalnih in drugih posegov. Dopuščena je tudi tradicionalna paša na urejenih pašnih planinah v visokogorju in ohranjanje s tem povezane kulturne dediščine.

·      V drugem varstvenem območju je dopuščena tradicionalna raba naravnih virov zaradi izvajanja dejavnosti sonaravnega kmetijstva in gozdarstva ter trajnostnega gospodarjenja z divjadjo in ribami. Namenjeno je ohranitvi obstoječega stanja narave in kulturne dediščine vsaj v trenutni kakovosti ter preprečitvi vnosa novih obremenjujočih dejavnosti ter postopnemu doseganju namenov prvega varstvenega območja ob upoštevanju razvoja dopuščenih dejavnosti.

·      Tretje varstveno območje ima najmanj omejitev. Namenjeno je ohranjanju in varovanju biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot, kulturne dediščine, izrazitih ekoloških, estetskih in kulturnih kakovosti krajine ter ohranjanju poselitve in spodbujanju trajnostnega razvoja, usklajenega s cilji narodnega parka.

(3) Pri urejanju prostora se obvezno upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora.

50. člen  

(območja varstva kulturne dediščine)

(1) V občini je treba z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik in prostorski potencial.

(2) Pri urejanju prostora se obvezno upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.

7.4  Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

51. člen  

(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)

(1) Območje občine spada v območje s potresno nevarnostjo VII. stopnje po MSC lestvici. Obravnavano območje spada v območje zelo majhnega tveganja nastanka plazov zaradi potresov in delno v območje srednjega tveganja nastanka podorov zaradi potresov, medtem ko večji del obravnavanega območja nima tveganja.

(2) V občini sta večja vodotoka reka Radovna in njen pritok Krmarica, ki sta hudourniškega značaja. Po uradnih podatkih nosilca urejanja prostora za področje voda v občini ni poplavnih območij, med tem ko je po podatkih Ocene ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč na območju občine Gorje (november 2012) zaradi izrazito hudourniškega značaja vodotokov ob pojavu visokih voda pričakovati poplavljanje Radovne na posameznih mestih ter izliv vode pri hudournikih na travnike in pašnike. Ukrepi zaščite se izvajajo skladno z navedeno oceno ogroženosti.

(3) Erozijska območja z zahtevnejšimi protierozijskimi ukrepi pokrivajo skoraj večino narodnega parka (razen Mežakle). Erozijska območja z običajnimi protierozijskimi ukrepi so na skrajnem jugovzhodnem delu občine, zato se na teh območjih omejuje širitve poselitve. Pri gradnji se bodo upoštevali protierozijski ukrepi.

(4) Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtujejo prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo.

(5) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječega pokopališča v Zgornjih Gorjah. Ob množičnem poginu živali se bo odstranitev kadavrov opravljala z odvozom in sežigom pri dogovorjenem koncesionarju. Površine za deponijo ruševin se zagotovi na zelenih površinah ob pokopališču v Zgornjih Gorjah. Območje za evakuacijo prebivalstva, začasno nastanitev prebivalcev in za zbiranje reševalnih ekip so zelene površine ter športne in druge odprte površine okoli Gorjanskega doma v Zgornjih Gorjah.

7.5  Območja in objekti za potrebe obrambe

52. člen  

(območja in objekti za potrebe obrambe)

V občini ni obstoječih območij in objektov za potrebe obrambe. Novih območij se ne načrtuje.

8  Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

53. člen  

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1) Na podlagi usmeritev razvoja poselitve in krajine ter razvoja gospodarske javne infrastrukture so določene usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč za:

·      stavbna zemljišča,

·      kmetijska zemljišča,

·      gozdna zemljišča,

·      vodna zemljišča,

·      druga zemljišča.

(2) Določitev namenske rabe zemljišč izhaja iz stanja v prostoru, razvoja posameznih dejavnosti, omejitev v prostoru in na podlagi razvojnih potreb občine in njihovih prebivalcev.

(3) Nova stavbna zemljišča se ustvarjajo na robovih naselij kot zaokroževanje in dopolnjevanje poselitvenih območij. Poselitev se usmerja izključno na območja stavbnih zemljišč. Zelene površine ter kmetijska, vodna in gozdna zemljišča niso zazidljiva.

(4) Kmetijska zemljišča se v večji meri ohranja v sedanjem obsegu. Na račun širitve poselitve na kmetijska zemljišča se v hribovitih predelih vrača zaraščajoče se gozdne površine nazaj v kmetijska. Posebej se prikažejo območja najboljših in posebej območja drugih kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča se ohranjajo tudi znotraj urbanističnih načrtov.

(5) Gozdna zemljišča se ohranja v sedanjem obsegu. Zaraščajoče se površine se glede na potrebe namenja nazaj v kmetijsko rabo.

(6) Kot vodna zemljišča se določijo vodotoki Radovna, Rečica, kraški izvir Lipnik in hudourniška struga skozi Pokljuško sotesko.

9  Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

54. člen  

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) V strateškem delu OPN se na podlagi zasnove prostorskega razvoja in zasnove gospodarske javne infrastrukture ter v povezavi z usmeritvami za razvoj poselitve, za celovito prenovo, za razvoj v krajini in za določitev namenske rabe zemljišč opredelijo usmeritve za določitev PIP.

(2) Izvaja se celovito ohranjanje, varstvo in prenova kakovostnih sestavin pozidanega prostora in zelenih površin.

(3) Varuje se krajinska identiteta in oblikovanje jasnih robov med pozidanim območjem in kulturno krajino.

55. člen  

(usmeritve za oblikovanje naselij)

(1) V skladu z usmeritvami za razvoj naselij, ki upoštevajo razvojne trende in temeljno strukturo, PIP za naselja in vasi zagotavljajo izvajanje posebnih prostorskih politik v opredeljenih štirih tipih podeželskih območij.

(2) Območja, ki se spreminjajo: V Zg. Gorjah, Sp. Gorjah in Podhomu, ki so najbolj izpostavljeni razvojnim pobudam, se s prostorskimi izvedbenimi pogoji uvede merila za izboljšanje arhitekturne kakovosti v naseljih. Razporeditev, arhitektura, merilo in značaj novih stavb se prilagajajo kontekstu naselij.

(3) Območja, ki so šibka: Na Zg. in Sp. Lazah, v Mevkužu in na Višelnici se s PIP omogoči različne razvojne pobude znotraj naselij, ki bodo zagotavljale stalno naselitev, in predpiše kakovostno oblikovanje, umeščanje objektov ter varovanje krajine in ekološko občutljivih območij.

(4) Območja, ki so oddaljena: V Radovni, na Zatrniku in Pernikih PIP omogočajo povezovanje kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti. Novogradnje se načrtuje v celkih in v skladu z arhitekturnimi, naselbinskimi in krajinskimi značilnostmi gorenjske arhitekturne regije in radovljiške arhitekturne krajine.

(5) Območja posebnega kulturnega pomena: V naseljih Zg. in Sp. Gorje, Podhom, Poljšica, Krnica, Grabče, Mevkuž in Višelnica se s PIP narekuje ohranjanje značaja gručastih vasi, prenovo posameznih zgradb, urejanje javnega prostora v naseljih, vzdrževanje krajine. Novi in prenovitveni posegi bodo sledili arhitekturnim, naselbinskim in krajinskim značilnostim gorenjske arhitekturne regije in radovljiške arhitekturne krajine.

(6) S PIP se zagotavlja visoka arhitekturna kakovost prenov in novih objektov. Posege v prostor se v vsaki od posameznih temeljnih struktur naselij, opredeljenih v Urbanističnem načrtu, določi s PPIP. Temeljne strukture naselij so:

-        stara vaška jedra,

-        območja javnih stavb,

-        stanovanjska območja iz 20. stoletja,

-        proizvodna območja,

-        nova načrtovana stanovanjska območja.

(7) S PIP v starih vaških jedrih se uveljavljajo značilnosti gručastih naselij ter arhitekturne, naselbinske in krajinske značilnosti gorenjske arhitekturne regije in radovljiške arhitekturne krajine.

(8) S PIP za javne stavbe, stanovanjska območja iz 20. stoletja, proizvodna območja in nova načrtovana stanovanjska območja se uveljavljajo značilnosti kakovostne alpske arhitekture sodobnega časa, trajnostne principe gradnje, racionalno uporabo lokalnih virov, predvsem najsodobnejših načinov inovativne lesene gradnje.

 

III  Izvedbeni del

 

1.  Splošne določbe izvedbenega dela

56. člen  

(vsebina izvedbenega dela)

Izvedbeni del OPN določa območja namenske rabe prostora, PIP ter območja, za katera se pripravi OPPN.

57. člen  

(omejitve za razvoj v prostoru)

(1) Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov in pri drugih posegih v prostor upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki pomenijo omejitve za razvoj v prostoru in določajo javnopravne režime, na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.

(2) Omejitve za razvoj v prostoru, vzpostavljene na podlagi posebnih predpisov in drugih aktov, so predvsem:

·      zavarovana območja, naravne vrednote, posebna varstvena območja Natura 2000, in ekološko pomembna območja,

·      območja in objekti kulturne dediščine in kulturnih spomenikov,

·      varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom,

·      vodovarstvena območja,

·      prispevno območje jezera,

·      poplavno ogrožena območja in z njimi povezane erozije celinskih voda,

·      plazljiva in erozijsko ogrožena območja,

·      potresna območja.

(3) Omejitve za razvoj v prostoru iz prejšnjega odstavka tega člena in druge morebitne omejitve za razvoj v prostoru, vzpostavljene na podlagi posebnih predpisov in drugih aktov, so prikazane na spletni strani geografskega informacijskega sistema občine, ki se sproti posodablja.

2.  Enote urejanja in namenska raba prostora

58. člen  

(enote urejanja prostora)

(1) Območje občine se deli na enote urejanja prostora (EUP), ki so prikazane na karti »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«. V izvedbenem delu OPN so za posamezno EUP določeni osnovna in podrobna namenska raba, PIP in zahteva po urejanju z OPPN.

(2) EUP za območja naselij oziroma njihovih delov ter za območja, ki po registru prostorskih enot (RPE) pripadajo posameznemu naselju in niso strnjena naselja (stavbna zemljišča v odprtem prostoru), so označene z dvočrkovno oznako, ki izhaja iz imena naselja ter zaporedno številko enote. V spodnji vrstici je izpisana oznaka načina urejanja.

(3) EUP za odprti prostor so označene z dvočrkovno oznako, ki izhaja iz geografskega ali ledinskega imena območja in je neodvisna od RPE naselij, v katerih se EUP nahajajo, ter z zaporedno številko enote. V spodnji vrstici je izpisana oznaka načina urejanja.

(4) Če se EUP ureja po splošnih določilih OPN, se oznaka OPN ne izpisuje. Če za EUP veljajo tudi PPIP tega odloka, je v spodnji vrstici izpisana oznaka PPIP. Kadar se za EUP zahteva urejanje z OPPN, sta v spodnji vrstici izpisani oznaka načina urejanja s predvidenim OPPN ter zaporedna številka OPPN.

(5) Primer zapisa oznake EUP, ki se pojavlja na kartah:

ZG-4

PPIP

Pri tem je:

ZG        oznaka naselja ali oznaka območja odprtega prostora

4          zaporedna številka EUP

PPIP     oznaka načina urejanja (»PPIP« – za območje so predpisani Podrobni prostorski izvedbeni pogoji, če je polje prazno veljajo splošna določila, »OPPN« – območje se ureja z Občinskim podrobnim prostorskim načrtom, dodana je zaporedna številka OPPN)

59. člen  

(vrste namenske rabe prostora)

(1) Vsaka EUP ima s tem odlokom predpisano eno ali več vrst namenske rabe.

(2) Namenska raba prostora je prikazana na karti »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«. Vrste namenskih rab določa spodnja preglednica.

Preglednica 1: Prikaz kategorij namenske rabe prostora na območju občine.

 

območja podrobnejše namenske rabe prostora

nadaljnja členitev kategorij podrobnejše namenske rabe prostora

I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ

S – območja stanovanj

SS – stanovanjske površine

SSe – stanovanjske površine za eno- in dvostanovanjske stavbe

/

SSvj –vaška jedra

/

SSv – stanovanjske površine za večstanovanjske stavbe

SB – stanovanjske površine za posebne namene

/

SK – površine podeželskega naselja

/

SP – površine počitniških hiš

/

C – območja centralnih dejavnosti

CU – osrednja območja centralnih dejavnosti

/

CD – druga območja centralnih dejavnosti

/

I – območja proizvodnih dejavnosti

IG – gospodarske cone

/

B – posebna območja

BT – površine za turizem

/

Z – območja zelenih površin

ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport

/

ZP – parki

/

ZK – pokopališča

ZKp - pokopališča

/

ZKv – vojna grobišča

P – območja prometnih površin

 

PC – površine cest

/

PŽ – površine železnic

/

PO – ostale prometne površine

/

E – območja energetske infrastrukture

/

/

A – površine razpršene poselitve

As – površine razpršene poselitve za stanovanja

/

 

Ak – površine razpršene poselitve za kmetije

/

 

Ad – druge površine razpršene poselitve

/

Razpršena gradnja

/

/

II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

K1 – najboljša kmetijska zemljišča

/

/

K2 – druga kmetijska zemljišča

/

/

III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ

G – gozdna zemljišča

/

Gg – gozdna zemljišča

 

/

Gpn – gozd posebnega pomena

 

/

Gv – varovalni gozd

IV. OBMOČJA VODA

V – površinske vode

VC – celinske vode

/

VI – območja vodne infrastrukture

/

V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ

L – območja mineralnih surovin

LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora

/

OO – ostala območja

/

/

60. člen

(stopnja natančnosti mej)

Natančnost določitve namenske rabe in EUP je enaka natančnosti digitalnega katastrskega načrta, na katerem se določajo območja namenske rabe in EUP. Območja namenske rabe se določijo tako, da je možno njihovo stanje določiti v naravi. Če meja digitalnega katastrskega načrta odstopa od parcelne meje v naravi, je treba upoštevati parcelno mejo v naravi.

3.  Splošni prostorski izvedbeni pogoji

61. člen  

(določanje prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Za posamezno EUP veljajo:

·      splošni PIP, navedeni v 3. in 4. poglavju izvedbenega dela tega odloka,

·      posebni PIP za območje narodnega parka,

·      podrobni PIP, ki se nanašajo na posamezno EUP, in so navedeni v 6. poglavju izvedbenega dela tega odloka.

(2) Splošni PIP se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi ali posebnimi PIP določeno drugače.

(3) Če so za EUP določeni PPIP, je treba upoštevati tudi tiste splošne prostorske izvedbene pogoje, ki jih PPIP ne spreminjajo.

(4) Posebni PIP za območje narodnega parka lahko dopolnjujejo, spreminjajo ali celo izključujejo splošne PIP, navedene v 3. in 4. poglavju izvedbenega dela tega odloka.

3.1    Dopustne dejavnosti

62. člen  

(vrste dopustnih dejavnosti)

PIP glede dopustnih dejavnosti so določeni v 4. poglavju izvedbenega dela tega odloka, ki se nanaša na merila in pogoje za posamezne podrobnejše namenske rabe. Dopustne dejavnosti so opredeljene na podlagi zakonskih in podzakonskih predpisov.

3.2    Vrste gradenj in drugih posegov v prostor

63. člen  

(vrste dopustnih gradenj in spremembe namembnosti)

(1) Če ta odlok ali drug zakonski oziroma podzakonski predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj:

·      gradnja novega objekta, dozidava in nadzidava objekta,

·      rekonstrukcija,

·      vzdrževanje,

·      odstranitev objekta.

(2) Gradnje, določene v prvem odstavku tega člena, razen odstranitve objekta, so dopustne samo na zakonito zgrajenih objektih.

(3) Če ni s tem odlokom določeno drugače, so na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni s predpisano podrobno namensko rabo, dopustni samo njihovo vzdrževanje, odstranitev in rekonstrukcija objektov ter sprememba namembnosti v skladu z določili za podrobno namensko rabo in EUP.

(4) Če ni s tem odlokom določeno drugače, je sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov dopustna, kadar je nova namembnost v skladu s pretežno namembnostjo območja iz 59. člena in 4. poglavja izvedbenega dela tega odloka.

(5) Če ta odlok dopušča dozidavo objekta, to pomeni, da se zazidana površina obstoječega objekta lahko poveča do 50 %, razen če ni s PPIP za posamezno EUP določeno drugače.

(6) Dozidani ali nadzidani del objekta je treba priključiti na obstoječi komunalni priključek objekta, h kateremu se izvaja dozidava ali nadzidava.

(7) Kadar nedovoljeno zgrajeni objekt predstavlja nevarno gradnjo, so do odstranitve ali legalizacije (če je ta možna pod pogoji tega odloka) dopustni odstranitev in nujna vzdrževalna dela za zaščito objekta, ki naj preprečijo negativne posledice nevarne gradnje na okolico.

(8) Gradnja objekta na mestu poprej odstranjenega objekta je dopustna na isti lokaciji oziroma z zamikom, vendar vsaj na 50 % tlorisa obstoječega objekta. Zamik od prvotne lokacije objekta je dopusten v okviru parcele, namenjene gradnji prvotnega objekta, če:

·      zaradi geoloških razmer gradnja na prvotni lokaciji ni možna,

·      se z večjim odmikom od ceste izboljša prometna varnost,

·      iz drugih upravičenih razlogov (požarni, sanitarni ipd.) gradnja na istem mestu ni možna.

64. člen  

(vrste dopustnih objektov in ureditev)

(1) Če ta odlok ali drug zakonski oziroma podzakonski predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustni naslednji objekti in ureditve:

1.         komunalni objekti, vodi in naprave:

·      za oskrbo s pitno in požarno vodo,

·      za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,

·      za distribucijo zemeljskega plina,

·      za javno razsvetljavo in semaforizacijo,

·      podzemno in nadzemno elektroenergetsko omrežje in objekti napetostnega nivoja 20 kV in manj ob upoštevanju pogojev iz 91. člena odloka,

·      elektronsko komunikacijsko omrežje v skladu z 92. členom odloka,

·      zbiralnice ločenih frakcij odpadkov,

·      objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v sklopu drugega objekta, ki ga je na območju dopustno graditi in druga podzemna energetska infrastruktura.

2.         podzemne etaže s tem odlokom dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov na območjih stavbnih zemljišč povsod tam, kjer in v kolikršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov,

3.         vzdrževanje, rekonstrukcija in gradnja cest,

4.         stavbe za nastanitev gasilcev in policistov,

5.         avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami,

6.         parkirne površine,

7.         pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste oziroma poti do objektov,

8.         dostopi za funkcionalno ovirane osebe,

9.         odprte bivalne površine, drevoredi, površine za pešce, otroška igrišča in biotopi,

10.       vodnogospodarske ureditve,

11.       brvi in mostovi,

12.       dostopi do vode,

13.       objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z zaklonišči ter objekti za zaščito, reševanje in pomoč,

14.       objekti za zagotovitev varstva pred utopitvami,

15.       naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),

16.       mikrourbana oprema.

(2) V povezavi s prvim odstavkom tega člena so na spodaj naštetih območjih namenske rabe dopustni le naslednji objekti in drugi posegi v prostor:

·      ZP: 1. (samo podzemni vodi v skladu s 124. členom tega odloka), 3. (samo vzdrževanje in rekonstrukcija), 7. (samo pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti), 8., 9., 10., 12., 14., 15. in 16. točka prvega odstavka,

·      ZK: 1. (samo podzemni komunalni vodi) ter 6., 7., 8., 9., 10., 16. in 17. točka prvega odstavka

·      K1, K2: 1., 3. (samo vzdrževanje in rekonstrukcija lokalnih cest in javnih poti), 5. (samo ob rekonstrukciji lokalne ceste in javne poti), 7. (samo: pločnik, kolesarska steza in kolesarska pot ob rekonstrukciji lokalne ceste in javne poti ter ureditev obstoječih dostopnih cest oziroma poti do objektov), 8. (samo kot ureditev v sklopu vzdrževanja zakonito zgrajenega objekta), 10., 11. (samo ob rekonstrukciji lokalne ceste in javne poti), 15. (samo vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave) in 16. (samo kot počivališče v sklopu rekonstrukcije obstoječe rekreacijske poti) točka prvega odstavka.

·      Gg: 1., 3., 5. (samo ob rekonstrukciji lokalne ceste), 6. (samo urejena parkirišča za potrebe obiskovalcev), 7., 8., 9. (samo biotop), 10., 11., 12., 13., 14., 15. in 16. (kot počivališča v sklopu rekreacijskih poti) točka prvega odstavka,

·      Gpn: 1. (razen nadzemnih okoljskih, elektroenergetskih in elektronskih komunikacijskih objektov in naprav v kolikor z njimi ne soglaša pristojni oddelek občinske uprave Občine Gorje), v sklopu navezave z obstoječo infrastrukturno ureditvijo tudi 3. (samo vzdrževanje in rekonstrukcija), 6. (samo urejena parkirišča za potrebe obiskovalcev), 7., 8., 9. (samo otroško igrišče in biotop), 10., 11., 12., 13. (razen zaklonišč), 14., 15. in 16. (kot počivališča v sklopu rekreacijskih poti) točka prvega odstavka,

·      Gv: 1. (razen nadzemnih okoljskih, elektroenergetskih in elektronskih komunikacijskih objektov in naprav), v sklopu navezave z obstoječo infrastrukturno ureditvijo tudi 7. (samo pešpoti), 9. (samo biotopi), 10., 11., 12., 13. (razen zaklonišč), 14., 15. in 16. (kot počivališča s klopmi in koši v sklopu pešpoti in planinskih poti) točka prvega odstavka,

·      VC: 1. (samo komunalni vodi, nujni za urejanje območja VC, in komunalni vodi, ki prečkajo območje VC), 8., 9., 10. (samo biotop), 11., 12., 13., 14., 15. in 16. točka prvega odstavka,

·      OO: 1., 10., 13. (razen zaklonišč), 15.

(3) Vrsta in velikost enostavnih in nezahtevnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih podrobne namenske rabe, sta določeni v tabelah v Prilogi 1 tega odloka.

3.3    Nezahtevni objekti in enostavni objekti

65. člen  

(skupna določila)

(1) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen in dopustno lokacijo v posameznih namenskih rabah so določene v Prilogi 1 tega odloka. Na območju občine je dopustna postavitev in gradnja samo tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so značilni za prostor občine.

(2) Če ni v tem odloku določeno drugače, se za dimenzioniranje in za druge pogoje gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevajo predpisi s področja graditve objektov.

(3) Spremembe nezahtevnih in enostavnih objektov v zahtevne in manj zahtevne objekte niso dopustne.

(4) Spremembe namembnosti objektov za lastne potrebe in pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v stanovanjske, počitniške ali stavbe za opravljanje dejavnosti niso dopustne.

(5) Nadzidave pomožnih objektov niso dopustne.

(6) Na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in varstva narave so dopustni le tisti nezahtevni in enostavni objekti glede na namen in dopustno lokacijo, ki so skladni z varstvenim režimom za posamezno območje. Za postavitev je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.

66. člen  

(objekti za lastne potrebe)

(1) Objekti za lastne potrebe (samo drvarnica, garaža, steklenjak, uta oziroma senčnica, enoetažna pritlična lopa, nadstrešek in enoetažni pritlični objekt) morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Strehe morajo biti izvedene na enak način kot nad osnovno stavbo, razen v primeru pohodne strehe in zimskega vrta, ko je objekt za lastne potrebe postavljen kot prizidek k fasadi. Sleme mora biti v smeri podolžne stranice. Čopi in strešne frčade niso dopustni. Postavitev objekta za lastne potrebe ne sme načenjati vaškega roba ali ovirati manipulacije na dvorišču.

(2) Rezervoarje za utekočinjeni naftni plin ali nafto se prednostno izvede v vkopani izvedbi. Če to ni možno, se jih postavi na terenu, pri čemer jih je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo.

(3) Na parceli, namenjeni gradnji objekta, je dopusten največ en objekt za lastne potrebe iste vrste, kar ne velja za garaže in nadstreške, ki se jih lahko zgradi največ toliko, da ni presežena meja faktorja zazidanosti, določenega s tem odlokom. Za eno- in dvostanovanjske stavbe velja, da skupna površina objektov za lastne potrebe ne sme presegati tlorisne površine osnovnega objekta.

(4) Na parceli, namenjeni gradnji večstanovanjske stavbe, se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste tako, da ni presežena meja faktorja zazidanosti oziroma zmanjšana s tem odlokom predpisana količina odprtih bivalnih površin. Gradnja objektov za lastne potrebe na parceli, namenjeni gradnji večstanovanjske stavbe, mora biti organizirana, objekti pa morajo biti oblikovani po enotnem projektu za celotno območje.

67. člen  

(ograje)

(1) Pri ograjevanju parcel v naselju se upošteva tip, material in višino ograj, ki je za naselje značilna. Praviloma se uporabljajo žive meje, žične ali lesene ograje. Betonske in druge masivne ograje niso dopustne.

(2) V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika.

(3) Višina ograje in žive meje ob javnih površinah (javna cesta, ulica, trg, tržnica, parkirišče) ne sme presegati 0,80 m, kar ne velja za varovalne, igriščne in protihrupne ograje.

(4) V EUP s podrobno namensko rabo SSs, SSv, SSvj, SK, SB in As, Ak, Ad so medsosedske ograje in žive meje dopustne do višine 1,20 m.

(5) V EUP s podrobno namensko rabo CD (ograja je dopustna samo okoli osnovne šole in vrtca), IG in LN so ograje dopustne do višine 2,20 m.

(6) V EUP s podrobno namensko rabo CU, BT, ZS in ZP višina ograj ne sme presegati 1,20 m.

(7) Višina ograj ob športnih igriščih je skladna z normativi, ki veljajo za posamezno vrsto športnega igrišča.

(8) Varovalne ograje so v območjih namenske rabe dopustne skladno s Prilogo 1 tega odloka. Dopustna je višina do 2,20 m, če ni s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno drugače.

(9) Ograje za živali morajo biti lesene. Za začasne ograje, ki se po koncu pašne sezone odstranijo, so dopustne tudi žične ograje (električni pastir, mrežasto pletivo).

68. člen  

(pomožni infrastrukturni objekti)

(1) Oblikovanje objektov (barve, oblika) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji, kakovostni okoliški arhitekturi ter naravnim danostim prostora.

(2) Višina protihrupnih ograj se določa v skladu s predpisi s področja prometne infrastrukture. Gradnja je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa in na podlagi urbanistične ter krajinske preveritve in utemeljitve, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora, okoliške pozidave in odprtega prostora. Enoten koncept oblikovanja protihrupnih ograj se pripravi na osnovi strokovne podlage.

(3) Višina varovalnih ograj je do 2,20 m, če ni s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno drugače.

(4) Palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvedejo tako, da niso vizualno izpostavljeni.

69. člen  

(pomožni kmetijsko-gozdarski objekti)

Oblikovanje kozolcev in senikov mora slediti značilnostim lokalnega stavbarstva teh objektov v območju, v katerem se postavljajo.

70. člen  

(začasni objekti)

(1) Pri postavitvah enostavnih in nezahtevnih začasnih objektov ne sme biti oviran peš promet. Zagotovljen mora biti minimalni prehod, ki znaša najmanj 2,00 m oziroma 2/3 širine pločnika. Postavitve začasnih objektov niso dopustne v glavni hojnici peš prehodov, stopnišč, klančin in ne na podestih stopnišč in klančin.

(2) Postavitev enostavnega in nezahtevnega začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah ter drugih površinah in objektih.

(3) Postavitev začasnih objektov za prireditve, kar vključuje tudi začasne objekte pod številko 17.1b, 17.1c, 17.1d in 17.1f iz Priloge 1 tega odloka, mora biti skladna s programom prireditve in je dopustna le za čas prireditve, kar ugotavlja in potrdi pristojni oddelek občinske uprave Občine Gorje. Začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi se lahko postavi le za čas turistične sezone oziroma za določen čas, kar potrdi pristojni oddelek občinske uprave Občine Gorje. Končno lokacijo začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi in prireditvam potrdi pristojni oddelek občinske uprave Občine Gorje.

(4) Objekti iz tretjega odstavka tega člena se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna, priključeni morajo biti na razpoložljive že obstoječe priključke objektov javne gospodarske infrastrukture. Praviloma se jih postavi v središčih naselij, ob objektih, namenjenih turistični dejavnosti in na območjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve.

(5) Postavitev kioskov, prodajnih prikolic in drugih premičnih prodajnih objektov ni dopustna.

(6) Postavitev stojnic za sezonsko prodajo je dopustna le za določen čas v območjih strnjenih naselij, kar potrdi pristojni oddelek občinske uprave Občine Gorje.

(7) Vidni kovinski deli začasnih objektov morajo biti sive grafitne barve.

71. člen  

(odprt sezonski gostinski vrt)

(1) Odprt sezonski gostinski vrt na javni površini je enostaven začasni objekt, ki ga je dopustno postaviti na podlagi soglasja pristojnega oddelka občinske uprave Občine Gorje, ki določi tudi čas trajanja postavitve.

(2) Na zasebni površini je dopustno poleg objekta z gostinsko dejavnostjo, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja za to dejavnost, postaviti odprt sezonski gostinski vrt. Postavi se ga lahko pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta v skladu z določbami tega odloka.

(3) Odprti sezonski gostinski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki enotne (praviloma bele) barve in brez reklamnih napisov.

72. člen  

(urbana oprema ter objekti za oglaševanje in obveščanje)

(1) Urbana in mikrourbana oprema oziroma objekti in predmeti, ki urejajo javne površine morajo biti v naselju ali delu naselja enotni.

(2) Urbana oprema, turistične oznake ter objekti za oglaševanje morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor, ne zastirajo značilnih pogledov in ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.

(3) Pri postavitvi urbane opreme na javnih površinah je treba pridobiti soglasje pristojnega oddelka občinske uprave Občine Gorje.

(4) Nadstrešnice morajo biti dvignjene najmanj 2,50 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.

(5) Postavitev mlekomata je dopustna v EUP s podrobno namensko rabo CU in CD ob javnih objektih, praviloma v sklopu oskrbnih in živilskih trgovskih objektov ter odprtih tržnic. Postavitev mlekomata ni dopustna ob stavbah za izobraževanje in ob cerkvah. Mlekomat je nadkrit z nadstreškom. Če je prislonjen na objekt, je nadkrit z nadstreškom osnovnega objekta ali z lastnim nadstreškom.

(6) V občini se oglašuje na objektih za oglaševanje in objektih za oglaševanje za lastne potrebe, obvešča pa na objektih za obveščanje ter s turistično in drugo obvestilno signalizacijo.

(7) Objekte za oglaševanje, oglaševanje za lastne potrebe ter obveščanje je dopustno postavljati v skladu z določili posebnega občinskega odloka o oglaševanju, ki ga Občina sprejme v skladu s 150. členom tega odloka, ter ob upoštevanju pogojev tega odloka in predpisov o cestah.

(8) Objekte za oglaševanje in obveščanje je dopustno postavljati na javnih površinah. Za njihovo postavitev na javnih površinah in ob javnih cestah je treba pridobiti soglasje pristojnega oddelka občinske uprave Občine Gorje oziroma upravljavca javne ceste.

(9) Objektov in naprav za oglaševanje in obveščanje ter objektov za oglaševanje za lastne potrebe ni dopustno postavljati in nameščati:

·      na območjih s podrobno namensko rabo K1, K2, G, ZP, ZK, IK, A (razen objektov za oglaševanje za lastne potrebe), VC, LN, OO, O in E,

·      na kozolce, skednje, hleve in podobne objekte, na pomožne kmetijsko-gozdarske objekte ter v drevorede in na drevesa,

·      na gradbiščnih ograjah,

·      na območjih, kjer bi bil oviran pogled na značilno veduto na kulturno dediščino.

(10) Na območju občine ni dopusten naslednji tip objektov za oglaševanje, oglaševanje za lastne potrebe in obveščanje:

·      objekti pod številko 11.8 iz Priloge 1 tega odloka, ter panoji, ki so del fasade stavbe,

·      utripajoči svetlobni objekti ter drugi elektronski objekti,

·      obešanke na drogovih javne razsvetljave.

(11) Na zemljiščih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, objekti za oglaševanje niso dopustni. Za postavitev objektov za obveščanje ter oglaševanje za lastne potrebe je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.

(12) Na zemljiščih, varovanih s predpisi s področja ohranjanja narave, objekti za oglaševanje niso dopustni. Za postavitev objektov za obveščanje je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za ohranjanje narave.

(13) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na poslovnih objektih in na parcelah, ki pripadajo tem objektom, in sicer samo za dejavnosti in podjetja s sedežem v teh stavbah. Na objektih in površinah je dopustno oglaševati z napisom podjetja, znakom podjetja, nalepkami, zastavami, simboli podjetja, izdelka, storitve ipd. ter z oglaševalnimi vitrinami, v katerih sta blago ali dejavnost predstavljena izven poslovnega prostora. Objektov oglaševanja za lastne potrebe ni dopustno postavljati nad slemenom hiš in nad ravnino ravne strehe.

(14) Za postavitev objekta za oglaševanje za lastne potrebe iz prejšnjega odstavka tega člena je treba pridobiti soglasje pristojnega oddelka občinske uprave Občine Gorje.

(15) Izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti dvignjeni najmanj 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.

(16) Transparenti so dopustni za namen oglaševanja prireditev v občini Gorje, in sicer za čas pred prireditvijo in v času prireditve. Čas postavitve transparenta pred prireditvijo določi in potrdi pristojni oddelek občinske uprave Občine Gorje. Postavitev transparenta je dopustna na cesti RT-905 Gorje–Pokljuka–Bohinj skozi strnjeni del naselij Sp. Gorje in Zg. Gorje.

3.4    Lega objektov

73. člen  

(regulacijske črte in lega objektov na parceli, namenjeni gradnji objekta)

(1) Pri umeščanju objektov na zemljišče namenjeno gradnji je treba upoštevati regulacijske črte, ki določajo urbanistične razmejitve ter razmejitve površin javnega in zasebnega interesa.

(2) Če regulacijske črte s tem odlokom niso določene, se pri umeščanju objektov v prostor upošteva ulično gradbeno črto, ki jo tvorijo sosednji že zgrajeni objekti.

(3) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb lociranih na pobočjih mora biti vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer daljše stranice stavb prečno na plastnice.

74. člen  

(odmiki objektov od sosednjih zemljišč)

(1) Če ni z regulacijsko črto določeno drugače, morajo biti nove stavbe, ki so zahtevni in manj zahtevni objekti, nad terenom in pod njim od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 4,00 m. Odmik stavb je lahko od meje sosednjih parcel tudi manjši, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel.

(2) Zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti od cestnega telesa javnih cest in drugih javnih površin nad terenom in pod njim odmaknjeni najmanj 5,00 m, če ni z regulacijsko črto ali z ulično gradbeno črto obstoječih objektov določen manjši odmik. Če je odmik manjši od 5,00 m, mora s tem soglašati pristojni oddelek občinske uprave Občine Gorje za urejanje prostora in promet.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,50 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje. Rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline.

(4) Objekte GJI je dopustno graditi do meje sosednjih parcel, namenjenih gradnji objekta.

(5) Ograje je dopustno postaviti največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Medsosedska ograja se lahko gradi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od cestnega telesa 1,50 m, za postavitev pa je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.

(6) Škarpo ali podporni zid je dopustno postaviti največ do meje parcele, na kateri se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Če se gradijo na meji, se morajo lastniki zemljišč, na katere ti objekti mejijo, o tem pisno sporazumeti.

(7) Odmik žive meje od meje parcele, namenjene gradnji objekta, mora biti tolikšen, da je omogočeno vzdrževanje žive meje na lastnem zemljišču. Živo mejo, ki ima funkcijo medsosedske ograje, je dopustno saditi na meji parcel, namenjenih gradnji objektov, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik sajenja žive meje od cestnega telesa 1,50 m, za postavitev pa je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.

(8) V EUP s podrobno namensko rabo SSvj je manjši odmik stavbe od parcelne meje, kot je določen v prvem in drugem odstavku tega člena, brez soglasja lastnikov sosednjih parcel dopusten takrat, kadar se na mestu poprej odstranjene zakonito zgrajene stavbe postavi nova (nadomestna) stavba iste namembnosti.

(9) Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjene gradnji objekta.

(10) Oddaljenost stavbe od parcelne meje je najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko najbolj izpostavljenega dela stavbe (na primer napušč, konzolna konstrukcija, balkon in podobno).

3.5  Velikost

75. člen  

(določanje velikosti objektov)

(1) Merila za določanje velikosti objektov so:

·      faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (FZ),

·      faktor izrabe parcele, namenjene gradnji (FI),

·      delež odprtih bivalnih površin (DOBP) na parceli, namenjeni gradnji objekta,

·      višina objektov, opredeljena v metrih ali s številom etaž.

(2) Nobena od omejitev (FZ, FI in višina) ne sme biti presežena, tudi če katera od drugih omejitev ne dosega svoje dopustne maksimalne vrednosti.

(3) Če sta obstoječa zazidanost (FZ) in izraba parcele, namenjene gradnji objekta (FI), večji od dopustne maksimalne zazidanosti oziroma izrabe parcele določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja prostornine objektov, vzdrževanje in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Na mestu poprej odstranjenih objektov je dopustna gradnja novih (nadomestnih) objektov, ki ne presegajo BTP odstranjenih objektov, pod pogojem, da so po namembnosti ter normativnih vrednostih za parkirna mesta in odprte bivalne površine skladni z določbami za namensko rabo v EUP.

(4) Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe in silhuete naselja oziroma dela naselja.

(5) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, je dopustna višina novega objekta povprečna višina slemen objektov na območju v oddaljenosti do 50,00 m od parcele, namenjene gradnji objekta, k čemur se ne štejejo cerkveni in gasilski objekti.

3.6    Oblikovanje

76. člen  

(oblikovanje objektov)

(1) Pri posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja ter se ob upoštevanju določil tega odloka prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smeri slemen, merilu in razporeditvi fasadnih elementov, uporabi fasadnih materialov, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora.

(2) Vsi objekti na posamezni parceli, namenjeni gradnji objekta, morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.

(3) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti, da je dozidani oziroma nadzidani objekt usklajen z objektom, h kateremu se gradi (gabariti, fasada, naklon strehe).

(4) V EUP s podrobno namensko rabo SSvj je treba pri dozidavah in nadzidavah upoštevati morfološki vzorec obstoječe vaške grajene strukture.

(5) S prizidavami se ne sme bistveno porušiti predpisanih razmerij tlorisnih gabaritov, ki so določeni za posamezno območje namenske rabe.

(6) Pri vzdrževanju objektov je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.

(7) Kadar se na mestu poprej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta postavi nov objekt, je dopustno ohraniti del obstoječega objekta. Ohranjeni del obstoječega in nov objekt je treba povezati v enotno oblikovano stavbno maso. Nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dopustno.

(8) V primerih velikih gradbenih mas je treba stavbo členiti na manjše gradbene mase.

(9) Če ni s tem odlokom določeno drugače mora biti streha vseh objektov izvedena kot dvokapnica s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru členjenega tlorisa. Naklon streh je dopusten v razponu od 38 º do 45 º z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma dela naselja.

(10) Določila prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo v EUP s podrobno namensko rabo SB, CD, IG in ZKp. Obliko in naklon strešine v teh območjih določi odgovorni projektant glede na značilnosti okoliške pozidave in izpostavljene lege stavbe. Določila prejšnjega odstavka tega člena tudi ne veljajo za cerkve, kapelice in znamenja.

(11) Šotoraste in lomljene strešine niso dopustne.

(12) Strešna kritina je sive barve, razen če ni s PPIP za posamezno EUP določeno drugače ter na objektih kulturne dediščine. Glazirane, svetle pločevinaste in prosojne barvaste kritine ter kritine s trajno odbojnim svetlobnim učinkom niso dopustne.

(13) Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad in strešnih oken. Skupna površina frčad ne sme presegati 30 % tlorisa posamezne strešine. Frčade na objektu morajo biti enako oblikovane. Dopustne so samo:

·      klasične frčade z dvokapno streho. Strešine frčad morajo imeti enake naklone kot osnovna streha in ne smejo segati višje od slemena osnovne strehe. Stranici frčade morata biti ometani, napušč je dopusten do 30 cm;

·      frčade na plašč z enokapno streho, katere dopusten naklon je do 20 stopinj manjši od naklona osnovne strehe. Stranici frčade morata biti obloženi z lesom.

(14) Frčade trapezne in krožne oblike niso dopustne. Frčade v dveh višinah (nivojih) niso dopustne.

(15) Dopustni so zaključki streh s čopom, pri čemer se tak način zaključka praviloma uporablja samo na stanovanjskih stavbah.

(16) Napušči ne smejo tvoriti masivnih elementov.

(17) Fotovoltaični sistemi ne smejo biti postavljeni pravokotno na strešino in ne smejo segati nad sleme poševne strehe in s spodnjim robom ne nižje od roba kapa.

(18) Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo električne energije ni dopustna. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina, ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za izkoriščanje sončne energije dopustna za lastne potrebe le izjemoma, če njihova postavitev ali vgradnja ne prizadene varovanih vrednot. Umestitev je potrebno uskladiti s pristojno službo varstva kulturne dediščine v postopku pridobivanja kulturnovarstvenih pogojev in soglasja, praviloma s prostorsko in tehnično preveritvijo variantnih rešitev.

(19) V mansardi sta dopustni največ dve etaži, pod pogojem, da sleme načrtovanega objekta ne presega s tem odlokom dopustne višine objektov in je zagotovljena ustrezna svetla višina prostora posamezne etaže

(20) V EUP s podrobno namensko rabo SSvj in SK se v fasadah in zunanji ureditvi smiselno uporabljajo detajli značilni za stavbno dediščino območja, v EUP s podrobno namensko rabo SK tudi na sodoben način.

(21) Na fasadah je dopustna uporaba svetlih barv oziroma tonov, določenih na podlagi barvnih standardov, ki se uporabljajo v gradbeništvu, in sicer: RAL 9001, 9002, 9003, 9010, 9016, 6019, 1013, 1014, 1015 in 7047, razen v območjih varstva kulturne dediščine, kjer se barva določi v skladu s pogoji in soglasjem organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.

(22) Dopustna je rekonstrukcija fasade stavbe po delih, pri čemer se fasada posamezne stranice stavbe rekonstruira v celoti. Rekonstrukcije fasade morajo biti izvedene tako, da se pri tem ohrani členitev na osnovne fasadne ploskve, da členitev posamezne fasadne ploskve ohranja njeno razpoznavnost in celovitost

(23) Klimatske naprave na uličnih fasadah morajo biti nameščene tako, da zunanja enota naprave ni vidna. Pri novogradnjah je namestitev dopustna tudi kot sestavni del oblikovane fasade. Klimatska naprava ne sme imeti motečih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliške objekte, stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje.

(24) V primeru nagnjenega terena mora biti 1. klet na najnižji koti terena ob objektu nad terenom za toliko, kolikor znaša padec terena iz geodetskega posnetka obstoječega stanja, vendar največ do celotne višine 1. kleti (upoštevajo se skrajne točke objekta v prečni smeri padca terena). Kota pritličja ±0,00 je v padajočem terenu največ 0,30 m nad najvišjo točko terena ob objektu. V primeru, da padec terena doseže 2,00 m ali več, se dovoli poglobitev terena na spodnjem delu objekta do največ celotne višine 1. kleti, pri čemer maksimalna višina 1. kleti znaša 2,80 m. 2. klet je v vsakem primeru v celoti vkopana.

(25) Na zemljiščih, kjer bi bil oviran pogled na značilno veduto vasi, kompleksa ali objekta ter na značilne krajinske elemente, gradnje in ureditve, ki bi te poglede ovirale, niso dopustne.

3.7  Zelene površine in urejanje okolice objektov

77. člen  

(zelene površine)

(1) Delež odprtih bivalnih površin (DOBP) pri stanovanjskih objektih pomeni samo zelene površine na raščenem terenu.

(2) DOBP pri nestanovanjskih objektih vključuje najmanj 50 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine. Tlakovanih površin je lahko izjemoma tudi več, če gre za ureditev trga in večnamenske ploščadi, vendar največ do 70 %.

(3) Za vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba na gradbeni parceli zagotoviti najmanj 15,00 m2 zelenih površin, pri čemer so te zelene površine namenjene za počitek stanovalcev, za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov ter za igro mlajših otrok.

(4) Najmanjša velikost otroškega igrišča pri večstanovanjskih stavbah (več kot šest stanovanj) in v primeru organizirane gradnje več kot šest eno- ali dvostanovanjskih stavb je 60,00 m2. Če seštevek površin otroškega igrišča glede na število stanovanj znaša več kot 200,00 m2, je najmanjša velikost enovitega območja igralnih površin praviloma 200,00 m2.

(5) Pri večstanovanjskih stavbah se s tem odlokom predpisan DOBP in 15,00 m2 odprtih bivalnih površin na stanovanje ne seštevajo. Upošteva se tisti od obeh normativov, ki zagotavlja večjo kvadraturo odprtih bivalnih in zelenih površin.

(6) Kadar pri večstanovanjskih stavbah na parceli, namenjeni gradnji objekta, ni prostorskih možnosti za zagotovitev s tem odlokom zahtevanih odprtih bivalnih površin, mora investitor manjkajoče odprte bivalne površine, razen površin za mlajše otroke, zagotoviti na drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe oddaljena največ 200,00 m tako, da bo stanovalcem omogočena njihova trajna uporaba.

(7) Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m.

(8) V stanovanjskih stavbah za posebne namene je treba na gradbeni parceli zagotoviti na vsako posteljo najmanj 7,50 m2 odprtih bivalnih površin.

(9) Najmanjša velikost javnega otroškega igrišča je praviloma 200,00 m2 (vendar ne manj kot 60,00 m2). Najmanjša velikost javnega igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je praviloma 1000,00 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.

(10) Določila devetega odstavka tega člena ne veljajo v območjih obstoječe večje gostote pozidave, kjer se namesto sklenjenega območja javnega otroškega igrišča zagotovijo posamezna igrala ali skupine igral.

 (11) Normativi iz zgornjih odstavkov se ne uporabljajo, kadar se nova stanovanja (do pet stanovanj) pridobijo z rekonstrukcijo obstoječih stavb na območju naselja.

(12) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve. Na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot so za okrasne zasaditve dopustne le lokalno značilne rastlinske vrste. Lokalno značilne rastlinske vrste se uporabljajo tudi za zasaditev živic in živih mej. Uporaba tujerodnih rastlinskih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena. Na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin. Uporaba invazivnih tujerodnih vrst rastlin (npr. octovec, topinambur ipd.) ni dopustna.

(13) Obstoječe drevorede in ekstenzivne oziroma travniške sadovnjake s starimi visokodebelnimi sortami, posamezna starejša drevesa in skupine dreves je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, se jih nadomesti oziroma sanira (posadi nova drevesa iste vrste).

(14) Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih dreves so:

·      gradbišča ni dopustno organizirati na vplivnem območju obstoječih dreves. V kolikor to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, je treba z načrtom zavarovanja predvideti ustrezne varnostne ukrepe;

·      v primeru tlakovanja površin ob drevesih se zagotavlja ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna netlakovana odprtina za prehajanje zraka in vode je 3,00 m2 na drevo. Ta površina ne sme biti povozna;

·      zasipanje dreves ni dopustno.

(15) Ozelenjena parkirišča niso del zelenih površin, niti ne nadomeščajo zahtevane ozelenitve parcele, namenjene gradnji objekta.

78. člen  

(urejanje okolice objektov)

(1) Pri urejanju okolice objektov je treba ohranjati merilo, značilne poglede in krajinske značilnosti v odprtem prostoru.

(2) Tlakovane površine je treba v čim večji meri tlakovati z vodopropustnimi materiali.

(3) Pri tlakovanju javnih površin niso dopustni barvno agresivni in drseči materiali.

(4) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. Obvezni sta sanacija terena in ozelenitev.

(5) Na vseh območjih (v naseljih, v odprti krajini, na parcelah, namenjenih gradnji objekta) se ohranja čim več lokalno značilne in obstoječe vegetacije. Kadar je potrebno zaradi novogradnje objekta odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti praviloma na območju parcele, namenjene gradnji objekta, in v kakovosti, ki je predpisana za funkcionalna drevesa.

(6) Vse nove zasaditve morajo upoštevati lokalno značilne drevesne in grmovne vrste ter ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.

(7) Na stikih stavbnih in nestavbnih zemljišč je treba z zasaditvijo nizke in visoke vegetacije oblikovati postopne prehode v odprto krajino.

79. člen  

(oblikovanje višinskih razlik stavbnega zemljišča)

(1) Pri urejanju okolice objektov je treba upoštevati obstoječo konfiguracijo terena in se ji prilagajati. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Dostopne poti in manipulativne površine je treba izoblikovati po terenu, načrtovane večje posege pa na koncu sanirati in ozeleniti. Izvedbe platojev z nasipi in useki niso dopustne, razen če so nujne za funkcioniranje stavbe (na primer dostopna cesta, parkiranje).

(2) Višinske razlike na stavbnem zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Višinske razlike se lahko premostijo tudi s podpornimi zidovi ali škarpami do višine 1,50 m. Dopustna je izvedba dveh višin v minimalnem zamiku 1,20 m. Podporni zid ali škarpa sta lahko tudi višja od 1,50 m, kadar obstaja nevarnost rušenja terena ali kadar gre za ukrep varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 1,50 m, mora biti njegovo oblikovanje obvezno predmet strokovne prostorske preveritve, s katero se predpiše arhitekturno oblikovanje in ozelenitev skladno z oblikovanjem obcestnega prostora oziroma okoliških ureditev in pozidave.

(3) Podporne zidove se obdela z naravnimi lokalno značilnimi materiali (kamen) in se jih ozeleni.

(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena terasiranje kmetijskih zemljišč s podpornimi zidovi ali škarpami ni dopustno.

3.8    Parcelacija

80. člen  

(velikost in oblika parcele, namenjene gradnji objekta)

(1) Pri določanju velikosti, oblike in lege parcele, namenjene gradnji, je treba upoštevati:

·      da se na parceli, namenjeni gradnji objekta, opredeli in zagotovi površine za gradnjo stavb in vseh spremljajočih prostorskih potreb osnovne dejavnosti (nezahtevni in enostavni objekti, infrastrukturni objekti, parkirni prostori, manipulativne površine, površine namenjene zagotavljanju požarne varnosti, intervencijske površine, zelene površine ipd., vse opredeljeno glede na namen gradnje),

·      tipologijo pozidave in s tem odlokom predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele (FZ, FI, DOBP, odmiki od parcelnih mej, regulacijske linije, splošni PIP o legi objektov ipd.),

·      velikost in tlorisno zasnovo objektov,

·      namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov,

·      krajevno značilno obliko parcel in posestne meje,

·      naravne razmere in oblikovanost zemljišča,

·      omejitve uporabe zemljišča,

·      lastniško in obstoječo parcelno strukturo zemljišča,

·      da je možno zagotoviti priključitev na infrastrukturne objekte in naprave,

·      da je možno urediti dostop do javne ceste.

(2) Površina dostopne poti od javne ceste do parcele, namenjene gradnji objekta, se ne upošteva v izračunu FZ in DOBP na parcelo, namenjeno gradnji objekta,.

(3) Najmanjša velikost parcele, namenjene novi gradnji družinske hiše, je 500,00 m2. Zemljišče za gradnjo obstoječe stavbe je lahko tudi manjše.

81. člen  

(spreminjanje mej parcele, namenjene gradnji objekta)

(1) Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih parcel, namenjenih gradnji objekta, je dopustna pod pogojem, da se pri oblikovanju novih parcel upoštevajo določila tega odloka in da imajo vse parcele zagotovljen dostop do javne ceste.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne gospodarske infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.

(3) Parcela, namenjena gradnji in na kateri stoji objekt, je lahko predmet parcelacije samo v primerih, če s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih PIP, ki veljajo za objekt (velikost parcele, namenjene gradnji objekta, FZ, DOBP, odmiki od parcelnih mej, regulacijske linije, normativi za parkirne površine ipd).

3.9    Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

82. člen  

(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)

(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, nezahtevnih ali enostavnih objektov in drugih objektov, ki ne potrebujejo komunalnih priključkov, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotovi komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v skladu s predpisi s področja prostorskega načrtovanja.

(3) Stavbno zemljišče za gradnjo stanovanjskih stavb je komunalno opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, oskrbo z električno energijo, odvoz smeti ter dostop do javne ceste, razen v primerih iz 83. člena tega odloka. Na obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo se obvezno priključijo tudi obstoječi objekti.

(4) Za nestanovanjske stavbe, ki za svoje delovanje ne potrebujejo vse gospodarske javne infrastrukture iz tretjega odstavka tega člena, se komunalna opremljenost stavbnega zemljišča določi v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja glede na namen objekta.

(5) Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremljenost objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug zakonski oziroma podzakonski predpis ne določa, če ta način oskrbe sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje ter z njim soglašata oddelek občinske uprave Občine Gorje, pristojen za gospodarske javne službe, in izvajalec gospodarske javne službe, katerega delovno področje ta način oskrbe zadeva.

83. člen  

(obvezno priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo)

(1) Objekte je treba priključiti na okoljsko in energetsko gospodarsko javno infrastrukturo, predpisano v 81. členu tega odloka, in na drugo gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma EUP predpisuje drug zakonski oziroma podzakonski predpis.

(2) Obveznost priključevanja objektov na posamezno vrsto okoljske in energetske infrastrukture je določena za vsako EUP posebej z oznako obveznosti priključevanja, ki je prikazana na karti »Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture«.

(3) Če obveznost priključevanja objektov na posamezno vrsto okoljske in energetske infrastrukture za EUP ni določena, se obveznost priključevanja objekta na posamezno vrsto okoljske in energetske infrastrukture določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objekta.

(4) Oznake iz drugega odstavka tega člena imajo naslednji pomen:

Preglednica 2: Obveznost priključevanja na okoljsko in energetsko javno infrastrukturo.

 

Vrsta priključka na okoljsko in energetsko javno infrastrukturo

Oznaka obveznosti priključevanja

1

2

3

4

5

Obvezna priključitev na javni vodovodni sistem

x

x

x

 

 

Oskrba iz lastnih vodovodnih virov, če priključitev na lastni vodovodni sistem ni možna

 

 

 

x

x

Obvezna priključitev na javni kanalizacijski sistem

x

x

 

 

 

Ureditev individualnih sistemov odvajanja in čiščenja odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica z urejenim rednim praznjenjem v okviru javne službe), če priključitev na javni kanalizacijski sistem ni možna

 

 

x

x

x

Obvezna priključitev na distribucijsko plinovodno omrežje

x

 

 

 

 

Obvezna priključitev na elektroenergetsko omrežje

x

x

x

x

 

Lastna oskrba z električno energijo, v kolikor priključitev na elektroenergetsko omrežje ni možna

 

 

 

 

x

 

(5)  Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se lahko za objekte, za katere je priključitev na javno vodovodno omrežje sicer obvezna, s soglasjem organa uprave Občine Gorje, pristojnega za gospodarske javne službe in s pozitivnim mnenjem pristojnega izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo izjemoma dovoli začasna ali stalna uporaba ali ureditev individualnega sistema za oskrbo s pitno vodo (lastno zajetje, zbiralnik za kapnico, cisterna), kadar je oddaljenost objekta od vodovodnega omrežja več kot 200 m oziroma bi izvedba priključka povzročila nesorazmerne stroške (velika višinska razlika, prečkanje vodotoka ali prisotnost drugih fizičnih ovir v prostoru). Individualne sisteme je treba vključiti v sistem javne oskrbe v smislu zagotavljanja in dobavljanja pitne vode ter zagotavljanja minimalnih tehnično higienskih pogojev.

(6) Treba je vzpostaviti nadzor nad lokalnimi vodovodnimi sistemi in jih v največji možni meri priključiti na javno vodovodno omrežje.

(7) Priključitev na javno vodovodno omrežje ni dovoljena, če ni zagotovljeno odvajanje odpadnih voda skladno s predpisi, ki urejajo to področje.

(8) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se lahko za objekte, za katere je priključitev na javno kanalizacijsko omrežje sicer obvezna, s soglasjem organa uprave Občine Gorje, pristojnega za gospodarske javne službe in s pozitivnim mnenjem pristojnega izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode izjemoma dovoli začasna ali stalna uporaba ali ureditev individualnega sistema za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica), kadar je oddaljenost objekta od kanalizacijskega omrežja več kot 200 m oziroma bi izvedba priključka povzročila nesorazmerne stroške (velika višinska razlika, prečkanje vodotoka ali prisotnost drugih fizičnih ovir v prostoru).

(9)       V šestih mesecih po končani gradnji javnega kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, ki na javno kanalizacijsko omrežje še niso priključeni in je zanje priključitev možna, priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. Po priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje se opuščene male čistilne naprave in greznice opusti ter dezinficira.

(10) Na območjih, kjer bo po podatkih upravljavca priključitev na plinovodno omrežje možna, se morajo po njegovi izgradnji na plinovodno omrežje priključiti vsi objekti, ki kot energent uporabljajo utekočinjeni naftni plin. Priključitev na zgrajeno sekundarno plinovodno omrežje je možna pod pogoji upravljavca omrežja.

(11) Do izgradnje plinovodnega omrežja objekt začasno uporablja utekočinjeni naftni plin iz lastnih ali skupinskih rezervoarjev. Na ostalih območjih je obvezna uporaba obnovljivih virov energije (lesna biomasa in sončna energija).

(12) Pri vseh novogradnjah mora investitor preučiti, ali je možno iz obnovljivih virov energije zagotoviti vsaj 80 % delež vseh potreb po energiji v posamezni stavbi ali v skupini stavb. Skupinski in daljinski sistemi ogrevanja imajo prednost pred individualnim, zato je pri vseh novogradnjah potrebno preučiti možnosti tovrstne oskrbe z energijo (novi skupinski in daljinski sistemi, priključitev na obstoječe sisteme). Pri vseh novih sistemih je potrebno preučiti tudi možnosti za soproizvodnjo toplote in energije ali trigeneracije z visokim izkoristkom.

(13) V primeru zamenjave ogrevalnih sistemov v obstoječih objektih je le te potrebno zamenjati z novimi, energetsko učinkovitimi sistemi, ki za svoje delovanje uporabljajo lokalne obnovljive vire energije.

(14) Objekti v strnjenih območjih za ogrevanje lahko uporabljajo utekočinjeni naftni plin iz skupinskih rezervoarjev. Na ostalih območjih je obvezna uporaba obnovljivih virov energije (lesna biomasa in sončna energija).

(15) Vsi objekti, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, nezahtevnih in enostavnih objektov oziroma objektov, v katerih se ne izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki, morajo imeti urejen sistem zbiranja komunalnih odpadkov.

84. člen  

(priključevanje objektov na javne ceste)

(1) Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dostop do javne ceste.

(2) Več sosednjih objektov je praviloma treba priključiti na javno cesto s skupnim priključkom. Gradnja novih prometnic mora biti čim bolj racionalna.

(2) Do vsakega objekta je treba zagotoviti dostop za intervencijska vozila.

(3) Z javnih cest mora biti omogočen nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč.

(4) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Izvedejo se na podlagi soglasja oddelka občinske uprave Občine Gorje, pristojnega za promet, ali upravljavca ceste, ter v skladu s standardi, ki omogočajo dostop gasilskih in intervencijskih vozil.

(5) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti urejene tako, da se vozila čelno vključujejo na javno cesto.

(6) Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. Če je rešitev uvoza z vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna.

3.10 Gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra

 

3.10.1     Okoljska, energetska in komunikacijska gospodarska javna infrastruktura

85. člen  

(pridobitev soglasij za gradnjo omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)

(1) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.

(2) Pred izdajo gradbenega dovoljenja si morajo investitor oziroma upravljavci komunalnih vodov za vse komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo ali zračni prostor državne ali občinske ceste, pridobiti služnostne pravice na podlagi sklenjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti.

(3) Omrežja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture morajo praviloma potekati po javnih površinah. Na odsekih, kjer zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti gradnjo, obratovanje in vzdrževanje teh omrežij na svojem zemljišču, izvajalec gospodarske javne službe pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.

86. člen  

(skupna določila za gradnjo okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture)

(1) Trase omrežij okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske gospodarske javne infrastrukture je treba medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da omogočajo priključitev posameznih porabnikov.

(2) Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih infrastrukturnih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste in poti oziroma obstoječi koridorji. Trase teh objektov se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, predvsem najkvalitetnejših njivskih površin oziroma se z novimi posegi ne razdrobi posestna struktura.

(3) Trase omrežij gospodarske javne infrastrukture se praviloma združuje v skupne koridorje. V območju stavbnih zemljišč ter v območjih varstva kulturne dediščine se mora omrežja elektronske komunikacijske in energetske infrastrukture graditi v podzemni izvedbi. Odstop od te določbe potrdi organ Občine Gorje, pristojen za gospodarske dejavnosti, na območjih kulturne dediščine tudi organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.

(4) Omrežja in jaške okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture je treba na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.

(5) Na kmetijskih zemljiščih se mora objekte okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske gospodarske javne infrastrukture izvesti na taki globini, da bo zagotovljena nemotena raba kmetijskih zemljišč. Po izvedeni gradnji infrastrukturnih objektov je treba na kmetijskem zemljišču vzpostaviti prvotno stanje.

(6) Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je treba po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa vzpostavi v prvotno stanje.

(7) Gradnja prometne, okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture mora potekati sočasno in usklajeno. Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov javne gospodarske infrastrukture je treba v okviru območja načrtovanega posega izvesti rekonstrukcijo preostalih vodov, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev neustrezni.

(8) Prečkanja okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka. Predvidi se čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki so zaradi omejenih prostorskih možnosti dovoljeni izjemoma na krajših odsekih, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotoka.

(9) Na celotnem poteku tras mora biti zagotovljena dostopnost do objektov okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske gospodarske javne infrastrukture.

(10) Nadzemni komunalni in energetski objekti se umeščajo k obstoječim objektom, razen če taka postavitev ni možna zaradi varnostnih oziroma prostorskih razlogov (npr. pomanjkanje prostora, oblikovna ali funkcionalna neprimernost dodajanja). Postavlja se jih nevpadljivo, predvsem ne ob osrednjih prostorih naselja. Objekti morajo biti ustrezno arhitekturno oblikovani in skladni z značilnim lokalnim stavbarstvom.

87. člen  

(gradnja vodovodnega omrežja)

(1) Vodovodno omrežje mora biti dimenzionirano tako, da bo nudilo zadostno požarno zaščito, omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov in zagotavljalo predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in drevja.

(2) Za večja načrtovana območja pozidave je treba pred priključitvijo izvesti hidravlični izračun obstoječih vodov in v primeru neustreznosti izvesti obnovo obstoječih in gradnjo novih vodov.

(3) Koridorji obstoječega javnega vodovodnega omrežja in koridorji, namenjeni za širitev mreže, morajo biti zavarovani pred posegom kot varovana in rezervirana območja za komunalno infrastrukturo.

(4) Za zagotovitev požarne varnosti objektov je treba podzemne in nadzemne hidrante praviloma locirati izven javnih povoznih ali pohodnih površin.

(5) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z izvajanjem recikliranja porabljene vode.

(6) Do vodohranov je treba zagotoviti dostopno pot. Priporočljivo je, da je vodohran zaradi manjše vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopan.

88. člen  

(gradnja kanalizacijskega omrežja)

(1) Na vseh območjih, kjer je obvezna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, je obvezno načrtovati javno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu razen na območjih, kjer je izveden mešan sistem kanalizacije, ter predvideti lokalno ali centralno čiščenje odpadnih voda.

(2) Ločeni kanalizacijski sistem za padavinsko vodo ne sme biti priključen na mešani sistem.

(3) V javni mešani kanalizacijski sistem je prepovedano odvajati podtalnico, drenažne vode, vode odprtih vodotokov ter meteorne vode, ki jih je možno speljati v ponikovalnico ali naravni vodotok.

(4) Odpadne vode iz gnojničnih jam in zbiralnikov ter odpadkov iz gnojišč ni dovoljeno odvajati v javni kanalizacijski sistem. Brez predhodnega soglasja upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja v javno kanalizacijo ni dovoljeno spuščati organsko visoko obremenjenih odpadnih voda.

(5) Sestava odpadne vode mora ustrezati normativom in zakonodaji, ki ureja to področje. Odpadne vode ne smejo škodljivo vplivati na naprave za dovod in čiščenje odpadnih voda in na njihovo delovanje.

(6) Padavinske vode se prek meteorne kanalizacije vodi v ponikovalnice ali vodotoke v skladu z veljavnimi predpisi.

(7) Padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih tlakovanih površin se speljejo prek cestnih požiralnikov v ponikovalnico ali vodotok. Padavinske vode se predhodno očisti v skladu s predpisi.

(8) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti, da čim večji delež padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin ponika in da je v največji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin. Padavinske vode s stavb in njihovih funkcionalnih zemljišč je treba prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj zemljišč, namenjenih za gradnjo. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok ali javno kanalizacijo za odvod padavinske vode, pri čemer se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji kot posebna ureditev na zelenih površinah parcele, namenjene gradnji stavbe, ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo. V kolikor to ni možno, se padavinsko vodo razprši po terenu, pri tem pa mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja.

(9) Padavinske vode iz stavb in njihovih parcel, ki so namenjene gradnji, ni dopustno usmeriti na javne površine ali v naprave za odvodnjavanje javnih površin.

(10) Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vse naprave za individualno odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti locirane na parceli objekta, ki je namenjena gradnji. Kadar izvedba naprav za individualno odvajanje zaradi velikih višinskih razlik, neustreznega reliefa in drugih fizičnih ovir v prostoru ni mogoča na parceli objekta, ki je namenjena gradnji, se gradnjo dopusti tudi na kmetijskih in gozdnih zemljiščih.

(11)     Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti evidentirani pri izvajalcu gospodarske javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ter redno vzdrževani.

89. člen  

(zbiranje in odstranjevanje odpadkov)

(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja z ustreznimi predpisi.

(2) Komunalne odpadke se zbira v smetnjakih na zbirnem mestu.

(3) V kolikor je mogoče, naj bosta zbirno in odjemno mesto na istem prostoru. Odjemna mesta so lahko oddaljena največ 10 metrov od možnega dostopa s smetarskim vozilom.

(4) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti praviloma v objektu ali na parceli, namenjeni gradnji objekta, ki mu pripada. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se v sodelovanju s pristojno občinsko službo določi zbirno mesto na drugem ustreznem zemljišču, vendar izven prometnih površin. Zbirno mesto mora biti urejeno na utrjeni površini in je praviloma zaščiteno z nadstrešnico.

(5) Zbiralnice ločenih frakcij se praviloma umestijo na utrjene javne površine. V prostor morajo biti umeščene tako, da bo vpliv na vidne kakovosti prostora čim manjši.

(6) Oblikovanje zbirnih mest in zbiralnic ločenih frakcij mora biti enotno za celotno območje naselja ter skladno z oblikovnimi elementi urbane opreme, elementi cestnega prostora in okoliške pozidave. Če zbirno mesto ali zbiralnica mejita na travnato površino, se ju zakrije s primerno zasaditvijo.

(7) Zbirna mesta in zbiralnice ločenih frakcij morajo biti zaščiteni tako, da bo onemogočen dostop divjim živalim.

(8) Odlaganje vseh vrst odpadkov zunaj urejenih odlagališč je prepovedano.

(9) Gradbene odpadke se odvaža na odlagališče, urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov. Odlaganje zemeljskih izkopov se lahko zagotavlja povezano s sanacijo nelegalnih kopov mineralnih surovin, vendar le s soglasjem pristojne občinske službe za okolje in prostor, ki vodi evidenco sanacij teh območij ter posredno evidenco deponiranja zemeljski izkopov.

(10) Zadrževanje večje količine odpadnega materiala na dvoriščih je prepovedano.

(11) Vrtač, brezen, jam in snežnih jam ni dopustno zasi­pavati s sečnimi ali drugimi odpadki.

(12) Evidentirati in sanirati je treba divja odlagališča odpadkov, pripraviti sanacijske načrte ter izvesti ustrezne ureditvene in omilitvene ukrepe.

90. člen  

(oskrba s plinom in s toplotno energijo)

(1)       Omrežje zemeljskega plina se gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cest in vodotokov (mostovi, brvi, nadvozi) je dopustna tudi nadzemna izvedba, nadzemno se izvedejo tudi vsi funkcionalni objekti plinovoda (razdelilna postaja, priključna omarica).

(2)       Na območjih, kjer je priključitev na plinovodno omrežje obvezna, vendar priključitev na plinovodno omrežje še ni možna, je dopustna začasna postavitev rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin. Zunanji rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti izveden v skladu s standardi. Postavitev mora izvesti za takšna dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,50 m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej omenjenim predpisom, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.

(3) Vse cisterne za tekoča goriva morajo biti vkopane in dvoplaščne, redno vzdrževane in pregledovane skladno z veljavnimi predpisi. Zunanje plinske cisterne morajo biti postavljene na manj izpostavljenih legah in vkopane tako, da ne motijo ključnih pogledov.

91. člen  

(gradnja elektroenergetskega omrežja)

(1) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti v naseljih zgrajeno s podzemnimi kabli, nadzemni vodi so dopustni le v primeru prilagoditve nadzemnega omrežja zaradi preureditve v podzemno omrežje. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna izven naselij, razen na območjih prepoznavne kulturne krajine, kjer je izvedba praviloma podzemna.

(2) Vizualno izpostavljenost transformatorskih postaj je treba omejiti tako, da se vključujejo v objekte drugih namembnosti, pod pogojem, da sevanje ne ogroža uporabnikov objekta, oziroma se združujejo z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami (zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje in podobno).

(3) Javne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem se upoštevajo določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja ter se uporabljajo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru. V drugem delu noči se pusti prižgano minimalno število svetil, če to ne ogroža varnosti v cestnem prometu. Oblikovanje oziroma tip svetilke mora biti skladen z oblikovanjem ostale urbane opreme, odprtega prostora in pozidave v območju.

(4) Vse obstoječe male hidroelektrarne (v nadaljnjem besedilu: mHE), ki so priključene na električno omrežje, morajo imeti pridobljeno vodno dovoljenje oziroma koncesijo za mHE.

(5) Gradnja mHE (do 36 kW) je dopustna samo na lokacijah nekdanjih vodnih objektov (male hidroelektrarne, žage in mlini), na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah in samo v primerih, če oskrba z energijo ni možna na sprejemljivejši način. Na območju z naravovarstvenimi vsebinami je treba v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za mHE pridobiti koncesijo za rabo vodnega vira ter naravovarstveno soglasje za vse objekte in naprave, ki sestavljajo mHE (vtočni objekt, cevovod, strojnica in iztočni objekt). Predhodno je treba za vtočni objekt, cevovod in iztočni objekt pridobiti strokovno mnenje organa, pristojnega za ohranjanje narave, v katerem se presodi vpliv objektov in naprav na naravo.

(6) Pri urejanju mHE mora biti zagotov­ljen prehod rib (ribja steza) in takšen pretok vode, ki presega biološki minimum na osnovi strokovne analize vodnih razmer vodotoka.

(7) Tlačni vodi pri obstoječih mHE morajo biti vkopani, zemljišče pa urejeno in zavarovano proti eroziji. Dopustne so obnovitve starih rakev za potrebe malih hidroelektrarn. Pri vkopavanju tlačnih cevi ni dopustno zasipavanje struge z odvečnim materialom.

92. člen  

(gradnja infrastrukture elektronskih komunikacij)

(1) Elektronska komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih povezav, morajo biti v naseljih izvedena s podzemnimi kabli. Gradnja nadzemnih vodov je dopustna le izven naselij.

(2) Za zagotovitev minimalnih možnih vplivov na okolico je treba objekte in naprave brezžičnih povezav (mobilne telefonije, itd.) načrtovati tako, da se v čim večji meri preprečuje vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav in da je vpliv na vidne kakovosti prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto.

(3) Gradnja baznih postaj s samostoječimi antenskimi stolpi je dopustna samo v EUP z namensko rabo IG, BT, PC, PŽ, PO, K2, Gg. V EUP z namensko rabo K1, K2, Gpn in Gv je gradnja antenskih stolpov dopustna pod pogojem, da antenski stolp stoji neposredno ob drugi stavbi ali v skupini visokih dreves.

(4) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja baznih postaj in amaterskih radijskih postaj je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja.

(5) Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora, okolico objekta je treba ozeleniti. Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba strehe tako, da so čim manj vidno izpostavljeni.

(6) Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati na zavarovana območja, območja naravnih vrednot, posebna varstvena območja Natura 2000 in ekološko pomembna območja ter na območja in objekte kulturne dediščine. Izjemoma je postavitev dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru mogoč na podlagi soglasja pristojnih organov za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine in na podlagi prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne kakovosti prostora čim manjši.

3.10.2  Prometna infrastruktura

93. člen  

(gradnja prometne infrastrukture)

(1) Državne ceste so označene z namensko rabo PC in so prikazane na karti »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«. Državne in lokalne ceste so prikazane z osjo ceste na karti »Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture«.

(2) Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječe prometne infrastrukture morajo potekati skladno s predpisi, ki urejajo prometno infrastrukturo in promet.

(3) V naseljih je treba skladno s predpisi o javnih cestah ob javnih cestah izvesti hodnike za pešce in javno razsvetljavo.

(4) Za funkcionalna in oblikovna merila in pogoje za posamezne tipe cest se uporablja predpise s področja prometne varnosti in projektiranja cest.

(5) Odstopanja od minimalnega standarda so v mejah minimalnih zahtev pravil projektiranja javnih cest dopustna na odsekih, kjer za vzpostavitev minimalnega standarda ni prostorskih možnosti, kjer je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev, na odsekih, kjer ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost), na odsekih, ki potekajo skozi zavarovana narave, ter na odsekih, kjer je z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima mogoče doseči primerljive prometne cilje.

(6) Pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je treba višino cestišča in območij za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost do objektov ne poslabša.

(7) Pri rekonstrukcijah gozdnih cest in poljskih poti je treba zagotoviti nemoten dostop do zalednih gozdov in kmetijskih površin ter potrebna izogibališča in skladišča za les.

(8) Trase prometnic se morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med gradnjo je treba v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine ob trasi ceste (gozdni rob, živice, posamezna drevesa). Izogibati se je treba prekomernim izravnavam terena, spremljajočim vsesplošnim odstranjevanjem vegetacije ter posegom v sklenjena območja najboljših kmetijskih zemljišč, zaradi katerih bi se drobila posestna struktura.

(9) Ob sanacijah obcestnega prostora je treba uporabljati lokalno značilne rastlinske vrste in pri tem povzemati za prostor značilne vzorce.

(10) Širina dostopne poti do objekta je najmanj 3,00 m.

(11) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti na zaključku obračališča.

(12) V primeru, da se pri gradnji novih rekreacijskih, sprehajalnih in kolesarskih poti ugotovi, da so na trasi ali v njeni neposredni bližini rastišča zavarovanih rastlinskih vrst, je treba potek trase prilagoditi tako, da ne posega v ta območja.

(13) Gradnja žičniških naprav za potrebe gospodarstva in turizma je dopustna v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(14) Instalacije v cestnem telesu morajo biti napeljane v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez prekopov.

(15) Pri urejanju vodnega prometa za gospodarske, turistične in športno rekreacijske namene je treba upoštevati občinske predpise in predpise, ki urejajo plovbo po celinskih vodah. Izplovba in pristanek sta dovoljena samo na urejenih površinah.

94. člen  

(parkirni normativi)

(1) Na parceli, namenjeni gradnji, je treba za vsak objekt oziroma za posamezni del objekta zagotoviti naslednje najmanjše število parkirnih mest (PM), navedeno v spodnji preglednici:

Preglednica 3: Minimalno število parkirnih ali garažnih mest, ki se ga upošteva pri izračunu števila parkirnih mest na parceli, namenjeni gradnji objekta.

 

namembnost objektov

št. parkirnih mest

STANOVANJA

enostanovanjska hiša

2 PM/stanovanje

dvostanovanjska hiša

1,5 PM/stanovanje

večstanovanjske stavbe

1,5 PM/stanovanje,

dodatno 10 % na terenu za obiskovalce

stanovanjski objekt – oddajanje apartmajev v najem

1 PM/apartma (štiri postelje) + 2 PM za stalno bivališče oziroma 2 PM/apartma (več kot štiri postelje) + 2 PM za stalno bivališče

POSLOVNE IN TURISTIČNE DEJAVNOSTI

poslovni prostori – pisarne

1 PM/2 zaposlena in 1PM/30 m2 neto površine

poslovni prostori z obiskom strank

1 PM/2 zaposlena in 1PM/20 m2 neto površine

poslovni prostori brez strank

1 PM / 1 zaposlenega, (min 3 PM)

gostinski lokali

1 PM/4 sedeže + 1 PM na tekoči meter točilnega pulta oziroma najmanj 5 PM

trgovski lokali

1 PM/2 zaposlena + 1 PM/30 m2 koristne prodajne površine

stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne …)

1 PM/2 zaposlena in 1 PM/25,00 m2 neto površine

penzioni in drugi objekti s prenočišči    

1 PM/3 postelje

PROIZVODNJA

delavnice za servis motornih vozil

6 PM/1 popravljalno mesto

avtopralnice

5 PM/eno pralno mesto

obrt in servisi

1PM/20 m2 neto površine

obrtni in industrijski obrati

1 PM/50 m2 neto površine ali na 3 zaposlene

skladišča, odlagališča, razstavni in prodajni prostori

1 PM/80 m2 neto površine ali na 3 zaposlene

 

(2) Za ostale dejavnosti, ki niso navedene v tabeli prvega odstavka tega člena, se število parkirnih mest določi v skladu s predpisi.

(3) Zadostno število PM je treba zagotoviti kot parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih in preostalih etažah.

(4) Pri večstanovanjskih stavbah je treba čim več PM zagotavljati v kleteh stavb oziroma v preostalih etažah, tako da se ohranja več zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.

(5) Za stavbe za kulturo in razvedrilo, muzeje in knjižnice ter stavbe za opravljanje verskih obredov se v izračun skupnega števila predpisanih PM lahko vključi tudi parkirna mesta v javni rabi pod pogojem, da se s strokovno podlago, ki jo potrdi pristojni oddelek občinske uprave Občine Gorje, ugotovi razpoložljivost in zadostnost javnih parkirnih mest v neposredni bližini objekta.

(6) Kadar na parceli, namenjeni gradnji objekta, ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200,00 m in na katerih je etažnim lastnikom oziroma uporabnikom stavbe zagotovljena njihova trajna uporaba.

(7) Določila prvega odstavka tega člena so priporočilna v EUP s podrobno namensko rabo SSvj, kjer zaradi obstoječega stanja na parceli, namenjeni gradnji objekta (tradicionalni način zazidave in tipologija gradnje), ni možno zagotavljati normativno predpisanega števila PM.

(8) Garažne stavbe in parkirišča, ki pripadajo objektom v javni rabi, morajo imeti v skladu s predpisi za projektiranje objektov brez grajenih ovir 5 % parkirnih mest (vendar ne manj kot eno parkirno mesto) namenjenih vozilom oseb z invalidskimi vozički.

(9) V EUP, v katerih so prisotni objekti z različnimi namembnostmi, se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po sočasnem parkiranju v prometno najbolj obremenjenem delu dneva.

95. člen  

(parkirne površine in garažne stavbe)

(1) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škoduje zdravju, da hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih ter da se s tem ne zmanjšuje z odlokom predpisan faktor DOBP in delež zelenih površin na raščenem terenu.

(2) Parkirišča se načrtujejo s čim manjšim številom prostostoječih prometnih znakov in informacijskih tabel. Slednje se nadomesti z uporabo talnih označb, uporabo različnih materialov in tlakov.

(3) Pri izvajanju podzemnih garažnih stavb je treba v največji možni meri ohranjati kakovostno visokodebelno vegetacijo.

(4) Gradnja podzemnih garažnih stavb je v skladu s prvim odstavkom tega člena dopustna pod obstoječimi in načrtovanimi objekti, parkirišči in utrjenimi dvorišči.

(5) Vhodi v podzemne garažne stavbe se uredijo tako, da so vhodne in izhodne rampe čim manj vidne. Kadar je podzemna garažna stavba pod objektom, se vhod uredi v sklopu objekta, tako da vhodna in izhodna rampa nista vidni. Vhod v garažo ne sme biti prizidek k objektu, ampak del objekta znotraj predpisanih gabaritov.

(6) Nove parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je treba ozeleniti. Zasaditi je treba vsaj eno drevo na 4 PM. Sadika novega drevesa ima deblo višine najmanj 2,50 m in z obsegom najmanj 8-10 cm. Drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno.

(7) Goriva in maziva, ki lahko odtekajo, je treba zadržati in odstraniti na neškodljiv način. Garažne stavbe morajo imeti zagotovljeno možnost prezračevanja.

(8) V območjih stanovanj parkirna mesta za tovorna vozila, ki presegajo 3,50 ton ter za avtobuse in priklopnike teh motornih vozil niso dopustna. Zgraditi jih je dopustno v območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.

96. člen  

(zračni promet)

(1) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov na območju občine je treba upoštevati omejitve zaradi zračnega prometa. Za ovire pod zračnimi potmi štejejo:

-        objekti, inštalacije in naprave, ki so višji kot 30,00 m in stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,

-        vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100,00 m od tal, ter daljnovodi žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m,

-        objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25,00 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov ipd.

(2) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov iz prejšnjega odstavka in drugih objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

3.11  Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture

97. člen  

(varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture)

(1) Širina varovalnih pasov okoljske in energetske gospodarske javne infrastrukture znaša (preglednica 4):

Preglednica 4: Varovalni pasovi za posamezna infrastrukturna omrežja in objekte.

 

1. vodovodno, kanalizacijsko omrežje, elektronski komunikacijski vodi, vodi javne razsvetljave in drugih vodi, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe, razen tistih iz 2. in 3. točke te tabele in razen priključkov na te vode

3,00 m

2. elektroenergetski vodi nazivne napetosti:

 

- 10 ali 20 kV – nadzemni potek

10,00 m

- 10 ali 20 kV – podzemni potek

1,00 m

- RP in TP nazivne napetosti do vključno 20 kV

2,00 m

3. distribucijski plinovod

5,00 m

 

(2) Širina varovalnega pasu se meri levo in desno od osi linijskega infrastrukturnega objekta ali od varovalne ograje objekta oziroma od zunanjega zidu objekta, če nima varovalne ograje.

(3) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav na podlagi pogojev in soglasja pristojnega izvajalca gospodarske javne službe infrastrukturnega omrežja. Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.

(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja:

·      bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, ter stanovanjskih objektov,

·      objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,

·      objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,

·      otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi,

·      objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.

(5) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 20 kV sta na obstoječih objektih dopustna vzdrževanje objektov in gradnja objektov za lastne potrebe, ki služijo obstoječemu objektu (garaža, nadstrešek, lopa, parkirišče).

(6) Za vse vrste gradenj (novogradnje, nadzidave, dozidave) in za spremembe namembnosti, ki posegajo v varovalne pasove obstoječih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter elektronskih komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi s področja elektromagnetnega sevanja v okolju.

(7) Če so z drugimi zakonskimi oziroma podzakonskimi predpisi določeni drugačni varovalni pasovi in koridorji posameznega infrastrukturnega omrežja, od tistih, ki so navedenih v tem odloku, se upošteva določila drugih predpisov.

(8) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je najmanj 2,00 m, v primeru morebitnih odstopanj pa so potrebne posebne tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode in javne odprte površne.

98. člen  

(varovalni pasovi prometne infrastrukture)

(1) Varovalni pasovi cest znašajo:

·      regionalna cesta: 15,00 m,

·      lokalna cesta: 10,00 m,

·      javna pot: 6,00 m,

·      državna kolesarska pot: 5,00 m,

·      javna pot za kolesarje in pešce: 3,00 m.

(2) Varovalni pas javne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran ceste.

(3) Varovalni progovni pas je zemljiški pas na obeh straneh železniške proge, širok 200,00 m, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge. Varovalni progovni pas industrijskega tira je širok 80,00 m. Za vse posege v varovalnem progovnem pasu se glede minimalnih dovoljenih odmikov upošteva predpise, ki urejajo varnost v železniškem prometu ter graditev gradbenih ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru.

(4) V varovalnih pasovih prometnih omrežij je treba za gradnjo objektov in naprav na podlagi projektnih pogojev pridobiti tudi soglasje upravljavca javne ceste. Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja.

(5) Če so varovalni pasovi posameznega prometnega omrežja z drugimi zakonskimi oziroma podzakonskimi predpisi določeni drugače od navedenih v tem odloku, se upoštevajo določbe drugih predpisov.

3.12  Varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba

 

3.12.1  Varstvo kulturne dediščine

99. člen  

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina in vplivna območja dediščine.

(2) Objekti in območja iz prvega odstavka tega člena so razvidni iz Prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o OPN in je njegova obvezna priloga, ter iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov in aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).

(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine ter prepoznavne značilnosti in materialna substanca, ki so nosilci teh vrednot.

(5)       Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine veljajo pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine.

(7) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti in obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(8) Za vsak poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano kulturno dediščino, ki je razvidna iz Prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o OPN, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

(9) Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s PPIP za to EUP.

(10) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.

(11) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti organa za varstvo kulturne dediščine treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah - obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(12) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno območno enoto organa za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(13) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi organa za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

100. člen  

(kulturni spomeniki in varstvena območja dediščine)

(1) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.

(2)       Za varstvena območja dediščine veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

101. člen  

(registrirana kulturna dediščina)

(1) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo PIP, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še PIP, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu.

(2) Registrirana stavbna dediščina – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·      tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

·      gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

·      oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

·      funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,

·      sestavine in pritikline,

·      stavbno pohištvo in notranja oprema,

·      komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

·      pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),

·      celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),

·      zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(3) Registrirana naselbinska dediščina – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·      naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),

·      odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),

·      prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),

·      prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),

·      naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,

·      podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),

·      odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),

·      stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),

·      oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,

·      zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(4) Registrirana kulturna krajina in zgodovinska krajina – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·      krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),

·      značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),

·      tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),

·      tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),

·      odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,

·      avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,

·      preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in

·      zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(5) Registrirana vrtnoarhitekturna dediščina – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·      zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),

·      grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),

·      naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),

·      podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),

·      rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in

·      vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.

(6) Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:

·      odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

·      poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,

·      ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,

·      gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in

·      postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

(7) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna registrirana arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

·      če ni možno najti drugih rešitev in

·      če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

(8) V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

(9) Registrirana memorialna dediščina – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·      avtentičnost lokacije,

·      materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,

·      vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

(10) Druga registrirana dediščina – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·      materialna substanca, ki je še ohranjena,

·      lokacija in prostorska pojavnost,

·      vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

102. člen  

(vplivno območje registrirane kulturne dediščine)

V vplivnih območjih registrirane kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.

3.12.2  Ohranjanje narave

103. člen  

(ohranjanje narave)

(1) Zavarovana območja, območja naravnih vrednot, posebna varstvena območja Natura 2000 in ekološko pomembna območja so razglašeni ali določeni s posebnimi predpisi in se v skladu z njimi tudi varujejo.

(2) Za vsak poseg v evidentirano območje ohranjanja narave je obvezno pridobiti soglasje organa, pristojnega za ohranjanje narave, ter obvezno upoštevati njegove usmeritve in projektne pogoje. Posegi ne smejo biti v nasprotju z izdanim soglasjem.

(3) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili območja varstva narave ter ogrozili biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje, niso dopustni.

(4) Turistična in rekreacijska raba naravnih vrednot in zavarovanih območij je možna ob predhodnem soglasju iz drugega odstavka tega člena ter v skladu z akti o zavarovanju.

(5) Pri posegih v naravne vrednote ter pri posegih, ki lahko vplivajo na biotsko raznovrstnost, se upošteva življenjski ciklus živali in rastlin.

(6) Za posege na območjih in objektih iz prvega odstavka tega člena je treba v primeru neskladja določb tega odloka s pogoji organa, pristojnega za ohranjanja narave, upoštevati pogoje slednjega.

(7) Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana na kartah prikaza stanja prostora.

3.12.3  Varstvo okolja in naravnih dobrin

104. člen  

(varovanje in izboljšanje okolja)

Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so dopustne s predpisi.

105. člen  

(varovanje in izboljšanje zraka)

(1) Pri načrtovanju, gradnji in urejanju novih objektov ter površin je treba upoštevati vse predpise s področja varstva zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije.

(2) Pri načrtovanju, gradnji novih in rekonstrukciji obstoječih stavb je treba upoštevati vse predpise za učinkovito rabo energije, s čimer se zmanjšata raba energije in onesnaženost zraka.

(3) Kakovost zraka se varuje tudi z ukrepi kot so:

·      dejavnosti, ki so pomemben vir emisij in onesnažujejo zrak, se umešča na območja proizvodnih dejavnosti,

·      nove stanovanjske površine in površine za turizem se ne načrtuje neposredno ob območjih proizvodnih dejavnosti, izjema so obstoječi stanovanjski in turistični objekti,

·      zelene površine za oddih in rekreacijo se varujejo pred pozidavo,

·      naselja se med seboj povezuje s kolesarskimi in peš potmi ipd.

106. člen  

(varstvo površinskih voda)

(1) Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. Zagotoviti se morajo izravnalni ukrepi.

(2) Za vsak poseg, vključno z gradnjo mostov in drugih infrastrukturnih objektov, odvzemom proda in peska, vzdrževanjem obrežne vegetacije in drugimi posegi, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti soglasje organa pristojnega za vode.

(3) Odvzemanje naplavin je dopustno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda.

(4) Pridobivanje rečnih agregatov je dopustno kot čiščenje urejenih (reguliranih) vodotokov, kot čiščenje strug hudournikov, kadar gre za varo­vanje pred hudourniki in zasipavanjem kmetijskih površin, na podlagi strokovnih preveritev ter kot čiščenje rečnih strug na podlagi usmeritev organa pristojnega za vode.

(5) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dopustni pod pogoji pristojnega organa za vode.

(6) Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske in podzemne vode in odvzem toplote iz površinskih in podzemnih voda je dopustno samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon in predpisi na področju varstva okolja. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode ni dopustno.

(7) Neposredno odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov, in so v stiku s podzemno vodo, ni dopustno.

(8) V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.

(9) Na območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali kanalizacijo.

(10) Širina obrežne drevnine je pri vodotokih z rečnim koritom širšim od 2,50 m praviloma 10,00 m, vendar ne manj kot 5,00 m. Obrežne drevnine ni dopustno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je treba nadomestiti oziroma sanirati.

(11) V prispevnem območju Blejskega jezera niso dopustni posegi, ki bi lahko povzročili onesnaženje jezera. Prispevno območje je prikazano na kartah prikaza stanja prostora.

(12) Za vse posege v prispevnem območju jezera je treba pridobiti mnenje pristojnega organa za varstvo narave.

(13) Na prispevnem območju Blejskega jezera je obvezna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, oziroma uporaba malih komunalnih čistilnih naprav skladno s predpisi, ki urejajo dovoljene emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav v kopalne vode.

107. člen  

(priobalno zemljišče)

(1) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč.

(2) Priobalno zemljišče celinskih voda je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 2. reda pet metrov od meje vodnega zemljišča.

(3) Sistem dovoda sveže vode med Radovno in Blejskim jezerom ter sistem natege iz Blejskega jezera v Savo Bohinjko sta del sanacijskega sistema Blejskega jezera, ki je uvrščen na Seznam obstoječe vodne infrastrukture. Zunanja meja priobalnega zemljišča je 5,00 m in mora biti prikazana v projektni dokumentaciji za poseg.

(4) Pogoje za posege v priobalno zemljišče in območje iz prejšnjega odstavka tega člena določajo predpisi s področja upravljanja voda.

(5) Za vse posege v priobalno zemljišče vodotokov in za območja iz tretjega odstavka tega člena je treba pridobiti soglasje in pogoje organa pristojnega za vode in za ohranjanje narave.

(6) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:

·      gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,

·      gradnjo objektov grajenega javnega dobra,

·      ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

·      ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

·      gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

·      gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,

·      gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

(7) Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop za javne potrebe.

(8) Na priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin ter izvajanje dejavnosti in posegov, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč. Prepovedano je tudi odlaganje odpadkov, gradbenega materiala, nevarnih snovi ter odkopanih in odpadnih materialov. Ti se odvažajo na druge ustrezne prostore izven varovanih območij.

(9) Pri ureditvah in gradnjah znotraj priobalnega zemljišča se v največji meri ohranja obstoječa vegetacija oziroma se vodotok praviloma prepušča naravnim procesom. Na ogroženih območjih se urejanje voda izvaja z ustreznimi tehničnimi ukrepi glede na stopnjo nevarnosti. Uporabljajo se naravni materiali, vidnega betona mora biti čim manj. Kjer razmere dopuščajo, se ohranjata naraven potek in vzdolžna razgibanost vodotoka (meandri, brzice, tolmuni, mrtvi rokavi ipd.). Posegi se izvajajo v skladu s pogoji in soglasjem organa pristojnega vode in za ohranjanje narave.

108. člen  

(varstvo vodnih virov)

(1) Za večino prebivalstva je treba zagotoviti ustrezno oskrbo s kakovostno pitno vodo.

(2) Vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem ter spodbujati varčno in smotrno rabo pitne vode.

(3) Za zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo je treba vzpostaviti režim varovanja na območju vseh vodnih virov in vzpostaviti nadzor nad lokalnimi viri pitne vode.

(4) Za vse posege na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za vode. V primeru neskladja tega odloka s pogoji organa pristojnega za vode, je treba upoštevati pogoje slednjega.

(5) Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dopustni so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov. Za posamezne posege v vodovarstvenih območjih se upošteva določila veljavnih odlokov in predpisov za posamezna vodovarstvena območja.

(6) Na območjih zajetij in vodnih črpališč v vodovarstvenih območjih je obvezno spoštovanje omejitev v izvajanju kmetijskih in drugih gospodarskih dejavnostih.

109. člen  

 (varstvo tal in kmetijskih zemljišč)

(1) Najboljša kmetijska zemljišča se v največji meri ohranja in z rodovitno zemljo ravna gospodarno, tako da se ohranja možnosti za zagotavljanje oskrbe prebivalstva z zdravo, kakovostno, lokalno pridelano hrano.

(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal. V največji možni meri je treba ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.

(3) Pri gradnji objektov in drugih posegih v tla je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacijo in sanacijo degradiranih območij, zunanje ureditve, izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč ali morebitno vzpostavitev novih kmetijskih površin.