Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 3. in 7. člen Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US in 32/16), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09 in 74/15), Odloka o gospodarskih javnih službah Občine Naklo (Uradni vestnik Gorenjske, št. 16/01 in Uradno glasilo) in 12. člena Statuta občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/2015) in  vsakokratno veljavnih predpisov je občinski svet Občine Naklo na 6. seji dne 25.9.2019 sprejel

 

ODLOK

O OSKRBI S PITNO VODO NA OBMOČJU OBČINE NAKLO

 

I. Uvodne določbe

 

1. člen

(vsebina)

(1)  Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbo s pitno vodo (v  nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Naklo (v nadaljevanju: občina) tako, da določa:

·  organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,

·  vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,

·  pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo,

·  pravice in obveznosti uporabnikov,

·  vire financiranja javne službe in način oblikovanja cen storitev javne službe,

·  vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,

·  druge elemente v zvezi z izvajanjem javne službe.

 

2. člen

(namen odloka)

(1)  Namen tega odloka je:

·  zagotavljanje oskrbe s pitno vodo z izvajanjem javne službe,

·  uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvom virov pitne vode,

·  zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.

 

3. člen

(pomen izrazov)

(1)  Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.  interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode,

2.  interno vodovodno omrežje je omrežje za privijalom ki je vgrajeno za obračunskim vodomerom v smeri toka vode in je v lasti uporabnika,

3.  gradbiščni priključek na javni vodovod je priključek, ki se lahko izvede za čas gradnje stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem; rok trajanja gradbiščnega priključka sovpada s trajanjem gradnje stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, vendar najdlje do začetka uporabe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta (evidentiranje v kataster stavb ali v register nepremičnin). Pogoji za izvedbo gradbiščnega priključka se opredelijo v tehničnem pravilniku,

4.  javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom,

5.  kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih in napravah gospodarske javne infrastrukture - vodovod,

6.  obdelava oz. priprava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo,

7.  obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe ,

8.  odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda,

9.  oskrba z vodo v okviru javne službe je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali,

10.  oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod,

11.  lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo  je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode,

12.  magistralni vodovodi s pripadajočimi objekti in napravami so tisti, ki zagotavljajo preskrbo s pitno vodo v dveh ali več občinah,

13.  pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,

14.  primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda; gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura,

15.  priključno mesto je mesto na vodovodu, kjer je izveden priključek; na posamezno priključno mesto je lahko priključenih več uporabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami predpisa, ki ureja področje stanovanj, med njimi zagotovljena porazdelitev stroškov,

16.  sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih tehnoloških objektov, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture,

17.  tehnični pravilnik je vsakokratno veljaven Pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema, ki ga sprejme izvajalec javne službe, in je dostopen na uradni spletni strani www.komunala-kranj.si,

18.  transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode, in je namenjen za transport vode na večje razdalje, od vodnih virov do primarnega vodovoda,

19.  upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, določi občina ali jo izbere za izvajalca javne službe,

20.  upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o upravljanju,

21.  uporabnik javnega vodovoda (v nadaljevanju: uporabnik) je vsak lastnik ali solastnik, najemnik, investitor stavbe, inženirskega objekta, dela stavbe ali zemljišča, oz. koristnik storitve javne službe, ne glede na to ali gre fizično ali pravno osebo, in uporablja pitno vodo iz javnega vodovoda,

22.  vodovodni priključek (v nadaljevanju priključek) je priključna garnitura s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno obračunskega vodomera z vsemi vgrajenimi elementi,

23.  začasni priključek na javni vodovod je priključek z omejenim rokom trajanja na največ dve leti in se lahko izvede za potrebe enkratnih prireditev ali za potrebe priključevanja nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki so postavljeni za določeno časovno obdobje. Pogoji za izvedbo se opredelijo v tehničnem pravilniku,

24.  zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo,

25.  zbirni kataster GJI je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih GJI, ki jo vodi Geodetska uprava RS na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora,

26.  zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov.

 

II.  Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe

 

4. člen

(način izvajanja javne službe)

(1)  Občina zagotavlja javno službo v obliki javnega podjetja (v nadaljevanju: izvajalec javne službe) na območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

(2)  Izvajalec javne službe po tem odloku je KOMUNALA KRANJ, javno podjetje, d.o.o..

(3)  V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda potrebuje za oskrbo živali. Izjeme od te določbe in posebnosti so opredeljene v vsakokratno veljavni Uredbi o oskrbi s pitno vodo oziroma predpisu, ki jo nadomešča.

(4)  Izvajalec javne službe opravlja javno službo v skladu s Programom oskrbe s pitno vodo, ki je dostopen uradni spletni strani www.komunala-kranj.si. Predlog programa oskrbe s pitno vodo pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga posreduje občini v uskladitev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove uveljavitve. Ko je program usklajen z občino, ga potrdi odgovorna oseba izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe pošlje potrjen program oskrbe s pitno vodo ministrstvu najpozneje do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti na način, objavljen na spletni strani ministrstva. Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe.

 

5. člen

(obveznost javne službe)

(1)  Občina zagotavlja javno službo na poselitvenih območjih na območju celotne občine.

(2)  Območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom.

(3)  Z javnim vodovodom mora biti opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:

1.  da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in

2.  da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša od 10 m3 pitne vode na dan.

(4)  Na območjih poselitve, kjer se izvaja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, pa nista izpolnjena pogoja iz prejšnjega odstavka, morajo lastniki zasebnega vodovoda skleniti Pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje tovrstne dejavnosti, in morajo o tem pisno obvestiti občino.

 

III.  Vrsta in obseg javnih dobrin javne službe ter njihova prostorska razporeditev

 

6. člen

(obseg javne službe)

(1)  Javna služba obsega naslednje storitve:

·  oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,

·  obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe, o njihovih obveznostih,

·  redno vzdrževanje javnega vodovoda,

·  redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih hidrantov za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,

·  redno vzdrževanje priključkov,

·  vodenje evidenc v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo,

·  poročanje v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo,

·  izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo,

·  izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,

·  monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,

·  monitoring količine odvzete vode iz zajetja za pitno vodo v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring odvzete vode iz zajetja za pitno vodo za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,

·  označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,

·  občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,

·  izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

·  izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,

·  redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb in primerjanje z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda,

·  priključevanje novih uporabnikov javne službe,

·  podajanje predlogov za načrtovanje razvoja sistema oskrbe s pitno vodo (strokovne podlage, analize, študije, mnenja) ter načrtovanje objektov za koriščenje in spremljanje količin in kakovosti vodnih virov,

·  opozarjanje lastnikov vodne infrastrukture, ki jo upravlja izvajalec javne službe, na dotrajanost in vodne izgube,

·  izvajanje upravljavskega nadzora pri gradnjah omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda v skladu s predpisi, investitor ali izvajalec del pa je dolžan kriti stroške nadzora,

·  sodelovanje pri projektiranju omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda,

·  vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture in priključkov,

·  pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz hidrantnih omrežij za gašenje požarov zaradi obračuna storitev javne službe,

·  nadzorovanje izvajalcev del pri gradnji druge gospodarske javne infrastrukture na vplivnem območju javnega vodovoda,

·  druge naloge iz tega odloka.

(2)  Storitve iz prejšnjega odstavka tega člena je dolžan izvajati izvajalec javne službe.

(3)  V zvezi z opravljanjem storitev javne službe je izvajalec javne službe dolžan opravljati tudi naloge na podlagi javnih pooblastil v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi s tega področja.

 

7. člen

(oskrba s pitno vodo)

(1)  Oskrba s pitno vodo na območju občine se zagotavlja:

·  iz javnih vodovodov za oskrbo s pitno vodo,

·  iz zasebnih vodovodnih sistemov,

·  kot lastna oskrba s pitno vodo.

 

IV.  Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo

 

8. člen

(pogoji za zagotavljanja javne službe)

 Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda so:

·  javni vodovod ustrezne zmogljivosti in priključitev na javni vodovod,

·  izpolnjevanje obveznosti izvajalca javne službe,

·  javna pooblastila izvajalca javne službe.

 

1.  Priključitev na javni vodovod

 

9. člen

(obveznost priključitve na javni vodovod)

(1)  Stavba ali gradbeno inženirski objekt, v katerem se zadržujejo ljudje ali se uporablja za oskrbo živali in ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, mora biti priključen na javno vodovodno omrežje.

(2)  Na območjih, kjer se gradi javni vodovod, je priključitev stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod obvezna v roku šestih mesecev po končani gradnji vodovodnega omrežja. Izvajalec javne službe mora bodočega lastnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja k priključitvi.

(3)  Priključek se izvede praviloma za vsako stavbo ali gradbeni inženirski objekt posebej, lahko pa ima stavba ali objekt tudi več priključkov.

(4)  Če je posamezna stavba ali gradbeni inženirski objekt od javnega vodovoda oddaljen več kot 200 metrov, priključitev na javni vodovod za uporabnika ni obvezna.

 

10. člen

(prepoved priključitve na javni vodovod)

(1)  Priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode, na javni vodovod ni mogoča.

(2)  Če uporabnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta izvaja dejavnost, za katero ni treba zagotavljati oskrbe z vodo v okviru javne službe, mora pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Če vodne pravice ne pridobi, ga izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v delu, kjer uporabnik izvaja to dejavnost, ne sme priključiti na javni vodovod.

 

11. člen

(možnost priključitve na javni vodovod)

(1)  Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Če razpoložljive zmogljivosti vodnih virov in vodovodnega sistema ne dopuščajo novih priključitev, se soglasje ne izda.

(2)  Priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem za priključitev.

(3)  Za vsako spremembo izvedbe priključka mora uporabnik ponovno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.

 

12. člen

(priključek)

(1)  Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema (vključno z obračunskim vodomerom). Priključek je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta.

(2)  Načrtovanje in gradnjo cevovodov in druge opreme priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora zagotoviti lastnik le-teh.

(3)  Izvajalec javne službe mora vzdrževati priključek na sekundarni vodovod, uporabnik pa mora dopustiti preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje. Stroški vzdrževanja se krijejo iz stroškov omrežnine.

(4)  Izvajalec javne službe mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov.

 

13. člen

(začasni priključek)

(1)  Začasna priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka.

(2)  Začasni priključek izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem na stroške uporabnika.

 

14. člen

(gradbiščni priključek)

(1)  Gradbiščni priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka.

(2)  Gradbiščni priključek izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem na stroške uporabnika.

(3)  Gradbiščni priključek se lahko uporablja maksimalno tri leta.

 

15. člen

(evidentiranje priključka)

(1)  Po izvedbi priključka, začasnega ali gradbiščnega priključka in izdelavi geodetskega načrta vodovoda, ki ga na stroške uporabnika ali investitorja zagotovi izvajalec javne službe ter pridobitvi podatkov o trasi na geodetski način, se priključek, začasni priključek ali gradbiščni priključek evidentira v katastru javnega vodovoda, ki ga vzdržuje izvajalec javne službe. Po končanih delih se uporabnika evidentira v evidenci uporabnikov, ki jo vzdržuje izvajalec javne službe.

(2)  Priključek, vključno z obračunskim vodomerom, vzdržuje izvajalec javne službe. Stroški vzdrževanja so zajeti v omrežnini.

(3)  Meja med priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika je priključni sklop na iztoku iz obračunskega vodomera. Priključni sklop vzdržuje izvajalec javne službe.

(4)  Za objekt, za katerega se izdela priključek, mora uporabnik uporabo te stavbe v roku treh mesecev od začetka uporabe pisno prijaviti izvajalcu javne službe.

 

16. člen

(dovoljenje za priključitev na javni vodovod)

(1)  Brez soglasja izvajalca javne službe uporabnik/investitor ne sme priključiti stavbe ali gradbenega inženirskega objekta drugih uporabnikov na svojo interno vodovodno napeljavo ali na priključek na javni vodovod.

 

17. člen

(ukinitev priključka)

(1)  Ukinitev priključka je dovoljena, če se priključena stavba ali gradbeni inženirski objekt poruši.

(2)  Ukinitev priključka izvede izvajalec javne službe v skladu z izdanim soglasjem za ukinitev priključka na stroške uporabnika.

 

18. člen

(ukinitev začasnega priključka)

(1)  Ukinitev začasnega priključka je dovoljena najkasneje po izteku dveh let od izdaje soglasja k začasni priključitvi na javni vodovod ali na podlagi pisne vloge, ki jo uporabnik posreduje izvajalcu javne službe, ko začasnega priključka ne potrebuje več.

(2)  Ukinitev začasnega priključka izvede izvajalec javne službe po uradni dolžnosti, ko poteče veljavnost soglasja k začasni priključitvi, ali v skladu z izdanim soglasjem k ukinitvi začasnega priključka na stroške uporabnika.

 

19. člen

(ukinitev gradbiščnega priključka)

(1)  Ukinitev gradbiščnega priključka je dovoljena, ko se prične stavba ali gradbeni inženirski objekt uporabljati. Uporabnik mora posredovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev gradbiščnega priključka.

(2)  Ukinitev gradbiščnega priključka izvede izvajalec javne službe v skladu z izdanim soglasjem k ukinitvi gradbiščnega priključka na stroške uporabnika.

 

20. člen

(ukinitve priključkov)

(1) Izvajalec javne službe ukine priključek, začasni priključek ali gradbiščni priključek, tako da:

·  fizično odstrani priključni sklop na javni vodovod,

·  spremeni status priključka v katastru in

·  spremeni status lastnika v evidenci uporabnikov.

 

21. člen

(dostopnost do javnega vodovoda in priključka)

(1)  Javni vodovod in priključek z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe.

 

22. člen

(obnova priključka)

(1)  Priključek je treba obnoviti:

·  če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe s pitno vodo,

·  če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,

·  v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture v skladu s predhodno potrjenim planom,

·  če obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom,

·  najkasneje, ko doseže starost 50 let, razen, če izvajalec javne službe ugotovi ustreznost tega priključka.

(2)  Obnova priključka, redna menjava in umerjanje obračunskih vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo.

 

2.  Prekinitev dobave pitne vode

 

23. člen

(prekinitev dobave vode)

(1)  Izvajalec javne službe prekine dobavo pitne vode uporabniku na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih:

·  če je priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe ali brez nadzora ter prevzema s strani izvajalca javne službe,

·  če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje,

·  če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti,

·  če uporabnik brez privolitve izvajalca javne službe odstrani pečatno plombo (na obračunskem vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka,

·  če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju izvajalec javne službe,

·  če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o javno objavljenih omejitvah pri varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije),

·  če uporabnik ne dopusti izvajalcu javne službe opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu in priključku,

·  če uporabnik ne dovoli izvajalcu javne službe vgraditve ali zamenjave obračunskega vodomera,

·  če uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe odčitavanje in pregled obračunskega vodomera, interne instalacije in internega hidrantnega omrežja,

·  če je prostor, kjer se nahaja obračunski vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati ali zamenjati obračunskega vodomera,

·  če so izpolnjeni pogoji za prekinitev iz 35. člena tega odloka,

·  če uporabniki v večstanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode,

·  če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka,

·  če uporabnik z odvodom odpadne vode ali z ravnanjem z odpadki ogroža vodne vire ali dobavo pitne vode,

·  če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomernega mesta ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena skladnost in zdravstvena ustreznost vode v javnem vodovodu.

(2)  Dobava vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku izvajalca javne službe.

(3)  Na zahtevo uporabnika, da se mu začasno prekine dobava vode, je izvajalec javne službe po prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi dolžan storiti. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku izvajalca javne službe.

(4)  Izvajalec javne službe ima pravico prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile.

(5)  Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora izvajalec javne službe preko lokalnih sredstev javnega obveščanja na krajevno običajen način ali neposredno obvestiti uporabnike o prekinitvi vode vsaj 48 ur pred prekinitvijo dobave vode.

(6)  V primeru prekinitve dobave vode zaradi višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima izvajalec javne službe pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. Uporabnike se obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi. V primeru omejitev ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

(7)  V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je izvajalec javne službe dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode.

(8)  Uporabniki imajo možnost prejemanja obvestil o prekinitvi oskrbe s pitno vodo preko e-pošte in SMS sporočil. Za izvajanje teh storitev mora uporabnik izpolniti prijavo, ki je dostopna na www.komunala-kranj.si.

 

3.  Omejitev oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda

 

24. člen

(omejitev oskrbe s pitno vodo)

(1)  Izvajalec javne službe lahko uporabnikom omeji oskrbo s pitno vode iz javnega vodovoda v primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.

(2)  V primeru omejitve oskrbe s pitno vodo izvajalec javne službe o predvidenem času in trajanju omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike obvesti takoj, ko je to mogoče, na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.

 

4.  Meritve količin porabljene pitne vode in obračunavanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo

 

25. člen

(merjenje pitne vode)

(1)  Izvajalec javne službe meri količino porabljene pitne vode v kubičnih metrih (m3) z obračunskimi vodomeri. Poraba vode je na obračunskem vodomeru registrirana kot porabljena količina pitne vode v obračunskem obdobju.

 

26. člen

(obračunski vodomer)

(1)  Obračunski vodomer mora imeti vsak uporabnik vodovodnega omrežja. Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje. Vsi stroški upravljanja, rednega vzdrževanja in redne zamenjave obračunskih vodomerov so stroški izvajalca javne službe in se krijejo iz omrežnine.

(2)  Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za obračunski vodomer, ki mora biti praviloma zunaj objekta, pri daljših priključkih čim bližje javnemu vodovodu, in dostopen delavcem izvajalca javne službe za vzdrževanje, redne preglede in odčitke obračunskega vodomera.

(3)  Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi vplivale na pravilnost delovanja obračunskega vodomera. Uporabnik ne sme prestavljati, menjati ali popravljati obračunskega vodomera. Prav tako ne sme odstraniti plombe na obračunskem vodomeru.

(4)  Obračunske vodomere namešča, menja, vzdržuje in odčitava izključno izvajalec javne službe, ki skrbi za pravočasno overjanje obračunskih vodomerov.

(5)  Zamenjava in pregledi obračunskih vodomerov se izvajajo v skladu z veljavno zakonodajo s področja standardizacije in meroslovja.

(6)  Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerno mesto ter skrbeti za zaščito obračunskih vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo.

(7)  Uporabnik lahko od izvajalca javne službe zahteva nadzor točnosti obračunskega vodomera. Če obračunski vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi stroške kontrole uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec javne službe.

(8)  V primeru ugotovljenih napak pri delovanju obračunskega vodomera ima izvajalec javne službe pravico oz. dolžnost izstaviti poračun za premalo ali preveč obračunano porabo pitne vode za obdobje enega leta od ugotovitve napake.

 

27. člen

(obračun porabljene pitne vode)

 (1)  Izvajalec javne službe mesečno zaračunava uporabniku porabljeno vodo, določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma. Najmanj enkrat letno ali ob menjavi obračunskega vodomera opravi izvajalec javne službe obračun porabljene vode za posameznega uporabnika. Izvajalec javne službe mesečno zaračunava uporabnikom v večstanovanjskih stavbah porabljeno vodo na podlagi dejanske porabe, zabeležene na obračunskem vodomeru. Izvajalec javne službe v soglasju z uporabnikom lahko določi tudi drugače.

 

28. člen

(več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer)

(1)  V stanovanjskih objektih, v katerih  je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer, so dolžni izvajalcu javne službe sporočiti, kdo je prejemnik računov za porabljeno pitno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom v objektih, za katere v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanjsko področje, upravnik ni obvezen, če vsi uporabniki, priključeni na isti obračunski vodomer, podpišejo delilno razmerje.

(2)  Če so v objektu poleg gospodinjskih uporabnikov tudi uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost, si morajo vgraditi svoje obračunske vodomere, če so za to izpolnjeni tehnični pogoji. V kolikor pa tehnični pogoji niso izpolnjeni, se lahko uporabniki z izvajalcem javne službe dogovorijo, da jim izdaja ločeno račune, če vsi uporabniki, priključeni na isti obračunski vodomer, podpišejo delilno razmerje.

 

29. člen

(okvara obračunskega vodomera)

(1)  Če zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe pitne vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene pitne vode v obdobju dvanajstih mesecev pred nastankom okvare.

(2)  V primeru, da izvajalec javne službe ali uporabnik ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare obračunskega vodomera poraba pitne vode obračuna po višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu. Izvajalec javne službe mora okvaro odpraviti v najkrajšem možnem času, uporabnik pa mu mora to omogočiti, v nasprotnem primeru se prične obračunavati dvojna cena vode. O napaki je dolžan uporabnik izvajalca javne službe obvestiti takoj, ko to ugotovi.

 

30. člen

(nedovoljen odvzem pitne vode)

(1)  Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu brez obračunskega vodomera se določi na osnovi predpisane normirane porabe, ki zanaša 1,2 m3 na dan za velikost priključka DN 20. Za ostale velikosti priključkov se upošteva faktor v skladu z določbami veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta.

 

31. člen

(interni obračunski vodomeri)

(1)  Vodomeri na interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava.

(2)  Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca javne službe.

 

32. člen

(prevzem vodovoda)

(1)  V primeru, ko izvajalec javne službe prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški, ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo obračunskih vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in omogočiti izvajalcu javne službe, da v šestih mesecih od prevzema na stroške uporabnikov vgradi obračunske vodomere.

(2)  Pred prevzemom morajo biti vsi priključki opremljeni z ustreznim merilnim mestom, vključno z obračunskim vodomerom.

 

33. člen

(določitev pavšala)

(1)  Dokler priključek ni opremljen z obračunskim vodomerom, se za obračun upošteva mesečna pavšalna poraba vode:

·  6 m3 na osebo,

·  3 m3 na glavo živine (govedo, konji),

·  1 m3 na glavo drobnice.

 

34. člen

(cene)

(1)  Storitve javne službe se obračunavajo v skladu z določbami veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

 

35. člen

(račun)

(1)  Uporabnik je dolžan plačati račun do dneva zapadlosti računa. Če uporabnik računa ne plača v roku, ga izvajalec javne službe pisno opomni na neplačilo. Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v petnajstih dneh po prejemu pisnega opomina, v katerem mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko izvajalec javne službe prekine dobavo vode.

(2)  Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico vložiti pisni ugovor pri izvajalcu javne službe v osmih dneh od prejema računa. Izvajalec javne službe je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku petnajstih dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Če uporabnik računa ne poravna niti v petnajstih dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin, v katerem se ga opozori tudi na možnost prekinitve dobave vode. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina lahko prekine dobava vode. Dobava vode se lahko prekine samo v primeru, ko se s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.

(3)  Lastnik je subsidiarno odgovoren za neplačane obveznosti najemnika objekta, vezane na obračunski vodomer in porabljeno pitno vodo. Izvajalec javne službe lahko terja za plačilo lastnika, ko mu najemnik ne poravna zapadlih obveznosti po dveh pisnih opominih. Izvajalec obvesti lastnika o stanju terjatve pisno in ga pozove na izpolnitev obveznosti. V kolikor lastnik ne poravna zapadlih neplačanih obveznosti za svoj objekt, lahko izvajalec javne službe začasno prekine dobavo vode v skladu z 23. členom tega odloka.

 

5.  Skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode

 

36. člen

(skladnost in ustreznost pitne vode)

(1)  Izvajalec javne službe zagotavlja zdravstveno ustreznost pitne vode  in skladnost z mejnimi vrednostmi parametrov po predpisu, ki ureja pitno vodo.

(2)  Izvajalec javne službe izvaja notranji nadzor nad pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil in opravlja druge naloge, določene v predpisih, ki urejajo pitno vodo.

(3)  Podatki o laboratorijskih preskusov pitne vode so vedno na razpolago pri izvajalcu javne službe.

 

37. člen

(izredni nadzor skladnosti in ustreznosti pitne vode)

(1)  Uporabnik lahko zahteva izredni nadzor skladnosti pitne vode na lastnem odjemnem mestu za obračunskim vodomerom. V primeru, da je pitna voda na tem odjemnem mestu skladna s predpisi, lahko izvajalec javne službe izstavi uporabniku račun za opravljeno storitev.

 

38. člen

(izvajanje javnih pooblastil)

(1)  Izvajalec javne službe opravlja na območju občine naslednja javna pooblastila:

·  izdaja projektne pogoje, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,

·  pripravi tehnični pravilnik,

·  izdaja soglasja k projektnim rešitvam,

·  izdaja soglasja za priključitev na javno vodovodno omrežje.

(2)  Izvajalec javne službe s Tehničnim pravilnikom določi zahtevano dokumentacijo za izdajo dokumentov na podlagi javnih pooblastil, uporabnik pa predloži k vlogi dokumentacijo v skladu z vsakokratno veljavno zakonodajo.

(3)  Izvajalec javne službe sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.

(4)  Stroški za izvajanje nalog iz tega člena se krijejo iz proračunskih sredstev občine.

 

39. člen

(soglasja)

(1)  Pri izdaji soglasij iz prejšnjega člena tega odloka mora izvajalec javne službe določiti:

·  minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja,

·  pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradnje,

·  traso, globino in dimenzijo priključnih cevi ter priključno mesto na javno omrežje,

·  lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,

·  dimenzijo in tip obračunskega vodomera,

·  tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom,

·  pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa priključka,

·  posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih, predvidenih za zajem pitne vode,

·  posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode in

·  ostale pogoje, ki so določeni s Tehničnim pravilnikom izvajalca javne službe.

 

40. člen

(kataster gospodarske javne vodovodne infrastrukture)

(1)  Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra gospodarske javne vodovodne infrastrukture (v nadaljevanju: kataster) zagotavlja občina. 

(2)  Občina vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra podeli v izvajanje izvajalcu javne službe. Vodenje katastra obsega tudi posredovanje zbirnih podatkov iz katastra v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov, geodetsko dejavnost in oskrbo s pitno vodo. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev občine ali so stroški vključeni v ceno storitve javne službe.

(3)  Kataster se vodi v obliki informatizirane baze podatkov. Izvajalec javne službe in občina s pogodbo uredita medsebojne pravice in obveznosti za nemoteno delovanje katastra.

 

41. člen

(upravljavski nadzor)

(1)  Upravljavec ima pravico in dolžnost nadzirati gradnjo objektov in naprav na infrastrukturi, kjer izvaja javno službo. Investitor novogradenj ali obnov vodovodnega omrežja je dolžan izvajalca javne službe pooblastiti za izvajanje upravljavskega nadzora, ki obsega dela, našteta v drugem odstavku tega člena.

(2)  V okvir upravljavskega nadzora sodi:

·  preverjanje izpolnjevanja določil tega odloka, skladnosti s tehničnim pravilnikom ter projektnimi pogoji,

·  usklajevanje delovanja novega ali obnovljenega vodovoda z obstoječim vodovodom v času gradnje,

·  usklajevanje prevezav novih priključkov z obstoječim stanjem,

·  določitev načina prevezave na obstoječi vodovod,

·  določitev celotnega protokola zapiranja obstoječega vodovoda zaradi prevezav na omrežje,

·  udeležba na koordinacijskih sestankih in pomoč pri iskanju tehničnih rešitev.

(3)  Stroške upravljavskega nadzora nosi izvajalec del, v kolikor ni s pogodbo o izvajanju del drugače določeno. Po zaključku del se izvede prevzemni zapisnik, s katerim izvajalec nadzora potrdi, da se novozgrajeno omrežje lahko uporablja kot del javnega vodovodnega omrežja. Zapisnik mora biti podpisan s stani investitorja, izvajalca, izvajalca strokovnega nadzora in izvajalca upravljavskega nadzora skladno z vsakokratno veljavno zakonodajo o graditvi objektov. Prevzemni zapisnik je eden izmed dokumentov, ki so potrebni za prevzem zgrajene oziroma obnovljene infrastrukture v najem.

 

V.  Pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev del

 

42. člen

(pravice uporabnikov)

(1)  Uporabniki imajo na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico:

·  priključitve na javni vodovod,

·  spremembe dimenzij priključka, trase priključka, vodomernega mesta,

·  izvedbe dodatnih del na priključku,

·  povečanja ali zmanjšanja odvzema pitne vode,

·  ukinitve priključka,

·  prijave na obveščanje o izpadih vodooskrbe preko SMS-ov in elektronske pošte.

 

43. člen

(obveznosti uporabnikov)

(1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti:

1.  pridobiti soglasje izvajalca javne službe za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah,

2.  redno vzdrževati interno omrežje, vodomerno mesto in interno hidrantno omrežje,

3.  zaščititi vodomerno mesto in obračunski vodomer pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode ter fizičnimi poškodbami,

4.  izvajalcu javne službe omogočiti dostop do vodomernega mesta ob vseh vremenskih pogojih,

5.  izvajalcu javne službe omogočiti pregled ustreznosti priključka in interne vodovodne inštalacije,

6.  skrbeti za dostopnost in vidnost zasuna na svojem priključku,

7.  izvajalcu javne službe omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi internega vodovodnega omrežja,

8.  obvestiti izvajalca javne službe o okvarah na javnem vodovodu in priključku ter omogočiti izvedbo odprave okvare in obnove,

9.  dopustiti obnavljanje priključka in poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe, tem odlokom in Tehničnim pravilnikom izvajalca javne službe,

10.  povrniti škodo, povzročeno na javnem vodovodu zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu,

11.  upoštevati varčevalne ukrepe iz uradnih objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,

12.  pisno obvestiti izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode, v roku petnajstih dni od nastanka spremembe; v primeru, da tega ne storijo, so izvajalcu javne službe odškodninsko odgovorni za škodo, ki mu zaradi tega nastane,

13.  urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko skupnega obračunskega vodomera, in sporočiti izvajalcu javne službe naslovnika in plačnika računov,

14.  priključiti se na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev iz soglasja izvajalca javne službe,

15.  pridobiti soglasje izvajalca javne službe v primeru, da na vodovodnih napravah gradijo, postavljajo objekte ali nasipajo material, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje ali če spreminja niveleto terena nad vodovodom.

 

44. člen

(dostop in prost prehod)

(1)  Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javnih vodovodov in priključkov mora lastnik zemljišča, preko katerega je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, objektov ali priključka, izvajalcu javne službe dovoliti prost prehod.

(2)  Izvajalec javne službe je dolžan izvesti delo tako, da povzroči čim manjšo škodo. Po opravljenih delih mora izvajalec javne službe vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje. Če vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje ni možna, mora izvajalec javne službe lastniku povrniti nastalo škodo.

 

45. člen

(pojem hidrantnega omrežja)

(1)  Če je hidrantno omrežje sekundarni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje javno hidrantno omrežje, ki ga upravlja izvajalec javne službe.

(2)  Če je hidrantno omrežje zasebni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje zasebno hidrantno omrežje, ki ga upravlja upravljavec zasebnega vodovoda.

 

46. člen

(odvzem vode iz javnih hidrantov)

(1)  Hidranti na javnem vodovodnem omrežju služijo za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, zato morajo biti vedno dostopni, v brezhibnem stanju in redno vzdrževani. Javne hidrante vzdržuje izvajalec javne službe.

(2)  Odvzem pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu je, razen za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, dopusten le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca javne službe, ki vsebuje pogoje odvzema pitne vode, način obračuna ter plačilo stroškov za porabljeno pitno vodo. Za takšen odvzem vode se sklene dogovor o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo, v katerem je določen tudi način plačila.

(3)  V primeru, ko uporabnik ne odvzame pitne vode iz hidranta v skladu z določili iz prejšnjega odstavka tega člena, se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3 in globa v skladu s 4. odstavkom 67. člena tega odloka.

 

47. člen

(dovoljen odvzem vode iz hidranta)

(1)  V primeru odvzema pitne vode iz hidranta na javnem vodovodu za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah,  pristojno gasilsko poveljstvo vsake tri mesece sporoča izvajalcu javne službe podatke o količini odvzete pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu.

(2)  Gasilska društva za namen pripravljenosti na nesreče lahko izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih gasilska društva obvestijo izvajalca javne službe.

 

48. člen

(uporaba hidranta)

(1)  Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroške odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, nosi uporabnik.

(2)  Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe, ki nastanejo pri gašenju požarov in pri izvajanju drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.

(3)  Interni hidranti so del internega vodovoda objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za odjemnim mestom. Vzdrževanje internih hidrantov ni obveznost izvajalca javne službe.

(4)  Ob vsaki uporabi vode iz hidranta na javnem vodovodnem omrežju, razen za namene iz 1. odstavka 47. člena, je uporabnik dolžan nemudoma poročati upravljavcu javnega vodovoda vzroku uporabe, času uporabe in porabljeni količini vode.

 

49. člen

(uporaba priključka na javni vodovod)

(1)  Uporabnik ne sme prestavljati, menjati, popravljati ali kako drugače posegati v priključek na javni vodovod in obračunski vodomer.

(2)  Obračunske vodomere namešča, menja in vzdržuje izključno le izvajalec javne službe, ki skrbi za pravočasno overjanje obračunskih vodomerov.

 

50. člen

(izredna kontrola vodomera)

(1)  Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če meni, da meritev redne kontrole ni pravilna. Če se pri izredni kontroli točnosti obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo pitne vode izven dopustnih odstopanj, nosi stroške izredne kontrole točnosti obračunskega vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

 

51. člen

(prepoved onesnaženja in prekinitve dobave pitne vode)

(1)  Uporabnik ne sme prekiniti dobave pitne vode drugemu uporabniku ali s svojim ravnanjem onesnažiti pitne vode v interni vodovodni napeljavi.

 

52. člen

(vgradnja obračunskega vodomera)

(1)  Stroške prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka nosi uporabnik.

(2)  Če uporabnik povzroči okvaro obračunskega vodomera, krije stroške njegovega popravila ali zamenjave.

(3)  Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za obračunski vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem izvajalca javne službe za vzdrževanje, preglede in odčitke obračunskega vodomera. V primeru, da se vodomerni jašek nahaja znotraj objekta, ga je uporabnik dolžan prestaviti ven v naslednjih primerih:

·  v primeru rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture,

·  če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost vodooskrbe,

·  ob kakršnihkoli delih na hišnem priključku, za katera se izdaja soglasje (montaža dodatnega obračunskega vodomera, predelava hišnega priključka, ipd.),

·  če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov.

 

53. člen

(okvare na internem vodovodnem omrežju)

(1)  Stroške okvar, nastalih na internem vodovodnem omrežju, nosi uporabnik, razen če so okvare nastale po krivdi izvajalca javne službe.

 

54. člen

(obveznosti izvajalcev del)

(1)  Izvajalci vzdrževalnih del in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zemljišč, preko katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in priključkov.

(2)  Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje mora izvajalec del iz prejšnjega odstavka tega člena o nameravanem izvajanju del najmanj trideset dni pred začetkom del pisno obvestiti izvajalca javne službe in pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda z namenom uskladitve teh del.

(3)  Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in zemljišča vrnejo v prvotno stanje. Stroške nadzora nosi izvajalec del.

(4)  V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo ali odpravo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila ali odprave poškodb.

(5)  Pri obnovah morajo izvajalci del pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje v skladu z veljavno zakonodajo, razen v primerih, ko vzdrževalna dela v javno korist na objektih, napravah in omrežjih, ki so potrebna za oskrbo s pitno vodo na območju Občine Naklo, izvaja izvajalec javne službe.

 

55. člen

(lastna oskrba s pitno vodo)

(6)  Če se stavba ali več stavb nahaja na poselitvenem območju, na katerem v skladu z veljavno zakonodajo priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe s pitno vodo pod pogojem, da so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni predpisani pogoji.

 

56. člen

(opredelitev zasebnega vodovoda)

(1)  Zasebno vodovodno omrežje, objekti in naprave so:

·  primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani od vodnih virov do sekundarnega omrežja),

·  sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka).

 

57. člen

(obveznosti upravljavca zasebnega vodovoda)

(1)  V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:

·  oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji ter v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,

·  redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda,

·  vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom predpisi, ki na področju varstva pred požari urejajo obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,

·  nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod,

·  monitoring količine pitne vode, odvzete iz vodnih virov zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,

·  obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe,

·  meritve količin dobavljene vode in obračun storitev,

·  podatke o meritvah količin prodane vode, ki jih mora posredovati izvajalcu javne službe zaradi obračuna okoljske dajatve po uredbi, ki določa vrste onesnaženja, za katere se plačuje okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.

(2)  Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

 

58. člen

(evidence upravljavca zasebnega vodovoda)

(1)  Upravljavec zasebnega vodovoda mora v zvezi z upravljanjem vodovoda voditi evidence o:

·  oskrbovalnih območjih, kjer zagotavlja opravljanje storitev oskrbe s pitno vodo,

·  naseljih znotraj oskrbovalnih območij iz prejšnje alineje,

·  stavbah, ki so priključene na sekundarne vodovode,

·  stavbah in gradbenih inženirskih objektih, ki jih ne oskrbuje s pitno vodo na podlagi storitev javne službe,

·  javnih površinah, za katere zagotavlja vodo za čiščenje oziroma za namakanje,

·  objektih in opremi primarnega, sekundarnega in transportnega vodovoda,

·  hidrantih in javnem hidrantnem omrežju, ki je oskrbovano iz javnega vodovoda,

·  vodnih virih pitne vode, ki jih upravlja,

·  vodovarstvenih območjih vodnih virov,

·  stavbah na širših, ožjih in najožjih vodovarstvenih območjih, ki so oskrbovane s pitno vodo iz vodovodnega omrežja vodovoda, stavbe pa niso priključene na javno kanalizacijo,

·  stroških izvajanja javne službe,

·  letni količini iz vodovodnega omrežja odvzete pitne vode zaradi opravljanja storitev javne službe,

·  priključkih stavb na sekundarni vodovod.

 

59. člen

(obveznost določitve upravljavca zasebnega vodovoda)

(1)  V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:

·  eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,

·  eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in

·  eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.

(2)  Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino.

 

60. člen

(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)

(1)  V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. Ta oskrba je dovoljena, če so v teku postopki za priključitev take stavbe na javni vodovod.

(2)  Zajetja za pitno vodo, iz katerih se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

 

61. člen

(vodno dovoljenje za lastno oskrbo)

(1)  Za rabo vode iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo, morajo pridobiti vodno dovoljenje skladno s predpisi, ki urejajo vode lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje z vodo.

(2)  Če je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.

(3)  Če se namerava na zasebni vodovod priključiti lastnik, ki ni imetnik vodnega dovoljenja za rabo vode zaradi oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, mora pridobiti vodno dovoljenje za rabo vode iz tega zasebnega vodovoda.

(4)  Če se namerava na vodni vir, ki napaja zasebni vodovod, ali neposredno na zasebni vodovod priključiti nestanovanjska stavba ali gradbeni inženirski objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo ne šteje za storitev javne službe, mora upravljavec take stavbe ali gradbenega inženirskega objekta pridobiti posebno vodno dovoljenje za rabo vode za namene izvajanja svoje dejavnosti.

 

VI.  Prenos zasebnih vodovodov v last občine

 

62. člen

(prenos zasebnih vodovodov)

(1)  Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno zasebno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenega vodovodnega omrežja in objektov dolžan po končani gradnji le-te predati v last občini brezplačno.

(2)  Za prevzem omrežja javnega vodovoda in objektov po tem členu mora biti v skladu z vsakokratno veljavno zakonodajo o graditvi objektov predložena sledeča dokumentacija:

·  gradbeno dovoljenje,

·  vodno dovoljenje,

·  projekt izvedenih del, izveden v skladu z navodili izvajalca javne službe,

·  geodetski načrt vodovoda, izdelan v skladu z vsakokratno veljavnim Pravilnikom o geodetskem načrtu in Tehničnim pravilnikom upravljavca, za vpis v operativni kataster vodovodnih sistemov,

·  potrdilo o vpisu v Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,

·  potrdilo o rezervnem vodnem viru, če le-ta obstaja,

·  zapisnik o opravljenih preizkusih vodovodov,

·  meritve o ustreznosti hidrantnega omrežja,

·  poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in objektov ter pitne vode,

·  zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,

·  uporabno dovoljenje,

·  garancijske izjave za odpravo napak v garancijski dobi,

·  vrednost vodovodnega omrežja in objektov v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi,

·  overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici do dostopa do omrežja in objektov javnega vodovoda,

·  podpisan prevzemni zapisnik skladno z zahtevami 41. člena tega odloka.

(3)  Najem in upravljanje novozgrajenih javnih vodovodnih sistemov se uredi s pogodbo.

(4)  Obstoječi vodovod (zasebni, lokalni ali vaški), ki ni last občine, se lahko prenese v last občine z medsebojno pogodbo. V pogodbi se določijo vse obveznosti dosedanjega lastnika občine in izvajalca javne službe. Za prenos morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

·  vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo: uporabno dovoljenje (razen, če je zgrajen pred 25.6.1991 kot opredeljuje zakon, ki ureja področje graditve objektov), geodetski načrt vodovoda, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu in tehničnim pravilnikom upravljavca, popis omrežja, objektov in naprav ter evidenco priključkov,

·  vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in navodilom o tehnični izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav,

·  izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,

·  izračunani morajo biti stroški vzdrževanja vodovoda, ki se predaja,

·  sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda in zanj izdelan predračun ter zagotovljena sredstva za potrebno sanacijo vodovoda,

·  izračunana mora biti cena, ki izvajalcu javne službe omogoča nemoteno upravljanje prevzetega vodovoda,

·  vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni v skladu s Tehničnim pravilnikom izvajalca javne službe,

·  pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu, urejene in pridobljene morajo biti služnostne pogodbe ali lastništvo na zemljiščih, na katerih se nahajajo objekti in naprave,

·  potrdilo o rezervnem vodnem viru, če le-ta obstaja.

(5)  Občina, izvajalec javne službe in dosedanji lastnik vodovoda lahko pogoje za prenos z medsebojno pogodbo določijo drugače.

(6)  Postopek prevzema vodovoda mora biti dokumentiran z zapisnikom o primopredaji, ki vsebuje dokumentacijo, evidence, knjigovodske podatke, listine o lastništvu ter podatke o terjatvah in dolgovih.

(7)  Po prevzemu mora izvajalec javnega vodovoda na vseh odjemnih mestih v roku  štirih mesecev od prevzema vodovoda vgraditi obračunske vodomere, ki morajo biti žigosani in pregledani v skladu s predpisi o meroslovnih zadevah za vodomere.

 

VII.  Viri financiranja javne službe in način oblikovanja cen storitev javne službe

 

63. člen

(financiranje javne službe)

(1)  Javna služba se financira iz:

·  cene storitev javne službe,

·  proračunskih sredstev občine,

·  drugih virov.

(2)  Cene storitev javne službe se določajo skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe. Cene predlaga izvajalec javne službe z elaboratom o oblikovanju cen storitev javne službe, ki ga predloži občinskemu svetu v sprejem oziroma potrditev.

(3)  Če ima občina z drugimi občinami skupnega izvajalca javne službe, lahko te občine določijo enotno ceno za storitev javne službe na območju vseh občin.

 

VIII.  Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe

 

64. člen

(infrastruktura)

(1)  Za izvajanje javne službe se uporablja infrastruktura javne službe lokalnega pomena.

(2)  Infrastruktura javne službe lokalnega pomena na območju občine je sistem cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za zajem vode, črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno, primarno, ali transportno omrežje, s pomočjo katerih se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij s pitno vodo kot to določajo predpisi, ki urejajo javno službo.

(3)  Objekti in naprave, namenjeni za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb, ki so določeni kot javno dobro, se lahko uporabljajo samo na način in pod pogoji, določenimi z zakonom.

(4)  Infrastruktura iz prvega odstavka tega člena, s katero upravlja izvajalec javne službe, obveznosti izvajalca javne službe glede upravljanja te infrastrukture in druga z infrastrukturo povezana vprašanja se podrobneje uredijo v pogodbi, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe.

(5)  Izvajalec javne službe mora z infrastrukturo javne službe lokalnega pomena ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

 

IX.  Sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice vzdrževanja in obnavljanja obstoječega javnega vodovoda

 

65. člen

(pridobitev služnosti)

(1)  Če se ugotovi, da javni vodovod poteka po zemljišču, ki je v lasti prosilca soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za priključitev ali soglasja k priključitvi, se pred izdajo tega soglasja med občino in lastnikom zemljišča sklene Pogodba o ustanovitvi služnostne pravice vzdrževanja in obnavljanja obstoječega javnega vodovoda.

 

X.  Nadzor

 

66. člen

(pojem nadzora)

(1)  Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, katerih kršitev je opredeljena kot prekršek, opravlja pristojni Medobčinski inšpektorat, v kolikor zakon o prekrških ne določa drugače.

(2)  V primeru kršitve določb iz prvega odstavka tega člena inšpektor zavezancu izda inšpekcijsko odločbo.

(3)  V primeru, ko zavezanec ne izvrši odločbe iz drugega odstavka tega člena v roku, določenem z odločbo, inšpektor lahko na stroške zavezanca odredi prisilno izvršitev odločbe.

(4)  Nazor nad drugimi določbami tega odloka izvaja občina. Nadzor se opravlja kot redni mesečni nadzor ali kot izredni nadzor na podlagi vsakokratne zahteve uporabnikov storitev javne službe.

(5)  Izvajalec javne službe in uporabniki storitev so dolžni prijaviti kršitve in kršitelje občni ali pristojnemu Medobčinskemu inšpektoratu.

 

XI.  Kazenske določbe

 

67. člen

(prekrški in globe)

(1)  Z globo 1.000 EUR se za kršitev kaznuje pravna oseba:

·  izvajalec javne službe, ki ravna v nasprotju določili prvega in drugega odstavka 11. člena, 14. člena in 22. člena odloka,

·  izvajalec del, ki ravna v nasprotju z določili 54. člena tega odloka,

·  upravljavec zasebnega vodovoda, ki ravna v nasprotju z  določili 57. in 58. člena tega odloka

(2)  Z globo 200 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik posameznik.

(3)  Z globo 200 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.

(4)  Z globo 800 EUR se kaznuje za kršitev pravna oseba če:

·  se ne priključi na javni vodovod v skladu z določili 9.člena tega odloka,

·  se priključi na javni vodovod kljub prepovedi priključitve na javni vodovod skladno z 10. členom tega odloka,

·  uporabnik pred dejansko uporabo te stavbe v roku treh mesecev od začetka uporabe pisno ne obvesti izvajalca javne službe v skladu z določili 4. odstavek 15. člena tega odloka,

·  se priključi na javni vodovod brez soglasja izvajalca javne službe v nasprotju z 16. členom tega odloka,

·  kot investitor ne zagotovi upravljavskega nadzora v skladu z 41. členom tega odloka,

·  ne pridobi soglasja izvajalca javne službe v skladu z določilom 1. točke 43. člena tega odloka,

·  ne zaščiti vodomernega mesta in obračunskega vodomera pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode ter fizičnimi poškodbami v skladu z določilom 3. točke 43. člena tega odloka,

·  ne omogoči izvajalcu javne službe dostopa do vodomernega mesta ob vseh vremenskih pogojih v skladu z določilom 4. točke 43. člena tega odloka,

·  ne omogoči izvajalcu javne službe pregleda ustreznosti priključka in interne vodovodne inštalacije ter vzorčenja pitne vode na katerikoli pipi internega vodovodnega omrežja v skladu z določilom 5. in 7. točke 43. člena tega odloka,

·  izvajalcu javne službe ne dopustiti obnavljanja priključka in poskrbi za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe, tem odlokom in Tehničnim pravilnikom izvajalca javne službe v skladu z določili 9. točke 43. člena tega odloka,

·  ne upošteva varčevalnih ukrepov iz uradnih objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo v skladu z določilom 11. točke 43. člena tega odloka,

·  ne obvesti izvajalca javne službe pisno o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode, v roku petnajstih dni od nastanka spremembe v skladu z določilom 12. točke 43. člena,

·  ne vgradi obračunskega vodomera v skladu z določili tega odloka,

·  ne uredijo medsebojne delitve stroškov, kadar imajo obračun preko skupnega obračunskega vodomera, in ne sporočijo izvajalcu javne službe naslovnika in plačnika računov v skladu z določilom 13. točke 43. člena,

·  ne pridobi soglasja izvajalca javne službe v primeru, da na vodovodnih napravah gradi, postavlja objekte ali nasipa material, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje ali če spreminja niveleto terena nad vodovodom v skladu z določilom 15. točke 43. člena tega odloka,

·  uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili drugega odstavka 46. člena tega odloka.

(5)  Z globo 250 EUR se za prekršek iz četrtega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.

(6)  Z globo 250 EUR se za prekršek iz četrtega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

(7)  Z globo 250 EUR se za prekršek iz četrtega odstavka tega člena kaznuje  fizična oseba.

 

XII.  Prehodne in končne določbe

 

68. člen

(vodomeri na mejnih točkah)

(1) Izvajalec javne službe je dolžan vgraditi vodomere na mejnih točkah s sosednjimi občinami v roku  šestih mesecev od uveljavitve tega odloka. Stroške nakupa in vgradnje vodomerov nosi občina.

 

69. člen

(uskladitev predpisov)

(1)  Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku, ki ga sprejme izvajalec javne službe.

(2)  Tehnični pravilnik se uskladi z določbami tega odloka v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.

 

70. člen

(prenehanje veljavnosti)

(1)  Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Naklo (Uradni list RS št. 57/2010).

 

71. člen

(začetek veljavnosti)

(1)  Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Številka: 032-0035/2019

Datum: 25.9.2019

 

 

Občina Naklo

 

Ivan Meglič, župan

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor