|
Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/
(uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 100/05) je Občinski
svet Občine Dobrovnik na 4. redni seji dne 28. 3. 2007 sprejel |
|
|
S T A T U T |
|
|
Občine Dobrovnik |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(1) Občina Dobrovnik (v nadaljevanju: občina) je
samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Dobrovnik - Dobronak, Strehovci in Žitkovci -
Zsitkóc. |
|
|
(2) Sedež občine je: Dobrovnik - Dobronak št. 297. |
|
|
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico
posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
|
|
(4) Občino predstavlja in zastopa župan. |
|
|
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z
zakonom po postopku, ki ga določa zakon. |
|
|
(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z
zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
(1) Del območja občine, v katerem živijo pripadniki
madžarske narodne skupnosti je narodnostno mešano območje. |
|
|
(2) Narodnostno mešano območje občine obsega naselji
Dobrovnik - Dobronak in Žitkovci - Zsitkóc. |
|
|
3. člen |
|
|
(1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in
opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in
naloge iz državne pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju občinskega
sveta nanjo prenesene z zakonom. |
|
|
(2) V Občini Dobrovnik so ustanovljeni ožji deli občine –
Krajevne skupnosti, katere organizacijo in pristojnosti so določeni v
tem statutu in odlokih občine. |
|
|
(3) Imena in območja ožjih delov občine so: |
|
|
– Krajevna skupnost Dobrovnik, ki obsega območje naselja
Dobrovnik - Dobronak, |
|
|
– Krajevna skupnost Strehovci, ki obsega območje naselja
Strehovci, |
|
|
– Krajevna skupnost Žitkovci, ki obsega območje naselja
Žitkovci - Zsitkóc. |
|
|
4. člen |
|
|
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče,
so občani. |
|
|
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih
občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na
svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s
tem statutom. |
|
|
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih
zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
|
(4) Na osnovi odločitve organov občine se lahko v
posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini
začasno prebivališče in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih
nepremičnin na območju občine. |
|
|
5. člen |
|
|
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s
sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
|
(2) Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne
samoupravne skupnosti na način in po postopku, predpisanem v zakonu. |
|
|
(3) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi
drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
(4) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih
prostovoljnosti in solidarnosti ter lahko v ta namen z njimi združuje
sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za
opravljanje skupnih zadev. |
|
|
6. člen |
|
|
(1) Občina Dobrovnik ima svoj grb, zastavo in praznik,
katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. |
|
|
(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v
zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Dobrovnik, v notranjem
krogu pa naziv organa občine – Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor,
Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. |
|
|
(3) Občina ima tudi žig z dvojezično vsebino enake oblike
in vsebine, ki se uporablja za poslovanje občine na dvojezičnem
področju. |
|
|
(4) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s
sklepom. |
|
|
(5) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina
zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade
v skladu s posebnim odlokom. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
7. člen |
|
|
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena
(izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
|
|
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako,
da: |
|
|
– sprejema statut in druge predpise občine, |
|
|
– sprejema proračun in zaključni račun občine, |
|
|
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
|
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti, |
|
|
– podeli javno pooblastilo za izvajanje upravnih nalog iz
izvirne pristojnosti občine. |
|
|
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
|
|
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim
premoženjem, |
|
|
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in
premičnin, |
|
|
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje
vrednost svojega premoženja. |
|
|
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
|
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
|
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo
razvoj gospodarstva v občini, |
|
|
– pospešuje gospodarski razvoj, |
|
|
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov
in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju
gospodarskih problemov, |
|
|
– javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj
gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov. |
|
|
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za
povečanje najemnega sklada stanovanj tako, da: |
|
|
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih
objektov, |
|
|
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program
občine, |
|
|
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju
občine, |
|
|
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter
se vključuje v stanovanjski trg, |
|
|
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja
objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, |
|
|
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov
za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, |
|
|
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi
institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
|
|
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
|
|
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih
javnih služb v skladu z zakonom, |
|
|
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– gradi in vzdržuje komunalne objekte in naprave. |
|
|
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in
zdravstveno dejavnost tako, da: |
|
|
– ustanovi vzgojno-izobraževalni zavod (javna osnovna šola
in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja
pogoje za njegovo delovanje, |
|
|
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja
sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti
omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
|
|
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in
zdravstvenim zavodom, |
|
|
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno
dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, |
|
|
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je
pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
|
|
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega
varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene,
invalide in ostarele tako, da: |
|
|
– spremlja stanje na tem področju, |
|
|
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene
ukrepe na tem področju, |
|
|
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in
drugimi pristojnimi organi in institucijami. |
|
|
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost
ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
|
|
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za
kulturno dediščino na svojem območju, |
|
|
– določa občinski program športa, |
|
|
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
|
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
|
|
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe
aktivnosti občine. |
|
|
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo
pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge
dejavnosti varstva okolja tako, da: |
|
|
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi
predpisi s področja varstva okolja, |
|
|
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih
pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in
zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih
obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, |
|
|
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
|
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
|
|
– lokalne javne ceste in druge javne poti, |
|
|
– površine za pešce in kolesarje, |
|
|
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
|
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne
površine ter |
|
|
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah
in ureja promet v občini. |
|
|
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru
elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
|
|
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
|
|
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje
za primere elementarnih in drugih nesreč, |
|
|
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in
izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
|
|
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in
drugih naravnih nesreč, |
|
|
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in
štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, |
|
|
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni
varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
|
|
– sprejema ustrezne splošne akte, |
|
|
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se
kršijo predpisi občine, |
|
|
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, |
|
|
– organizira občinsko redarstvo, |
|
|
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
|
|
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, |
|
|
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
|
8. člen |
|
|
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja
tudi naloge, ki se nanašajo na: |
|
|
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih
predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, |
|
|
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje
predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve
nepremičnin za potrebe občine, |
|
|
– določanje namembnosti prostora, |
|
|
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev
za njihovo uporabo, |
|
|
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v
sodelovanju s pristojnimi institucijami, |
|
|
– mrliško ogledno službo in |
|
|
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
9. člen |
|
|
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične
naloge za svoje potrebe. |
|
|
(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za
opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z
zakonom. |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
10. člen |
|
|
(1) Organi občine so: |
|
|
– občinski svet, |
|
|
– župan in |
|
|
– nadzorni odbor občine. |
|
|
(2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski
organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter
splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter
varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
|
|
(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in
naloge določa zakon. |
|
|
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma
članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan (podžupani)
so občinski funkcionarji. |
|
|
11. člen |
|
|
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom,
statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne,
pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem
javnih služb iz občinske pristojnosti. |
|
|
(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske
pristojnosti na prvi stopnji, ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge
občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
|
|
(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za občinske organe. |
|
|
(4) Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje
organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave
ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo
organizacijo in delovno področje. |
|
|
(5) Občinska uprava je enovit organ občinske uprave. |
|
|
(6) Občinsko upravo vodi tajnik občine, usmerja in
nadzoruje pa jo župan. |
|
|
12. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko
organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji
navzoča večina članov organa občine. |
|
|
13. člen |
|
|
(1) Delo organov občine je javno. |
|
|
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o
delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih
aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo
in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. |
|
|
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov,
razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice
javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv,
ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo
zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico
vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o
njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni
interes. |
|
|
2. Občinski svet |
|
|
14. člen |
|
|
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh
zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. |
|
|
(2) Občinski svet šteje 11 (enajst) članov, od tega 8
(osem) članov izvolijo volivci na podlagi splošne in enake volilne
pravice, po enega člana pa predstavniki madžarske narodne skupnosti,
predstavniki romske skupnosti živeče v Občini Dobrovnik – Dobronak in
enega predstavnika slovenskega naroda na podlagi posebne volilne
pravice. |
|
|
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat
članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov
občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah
izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri
je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
|
|
(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan
najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za
izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po
drugem krogu volitev. |
|
|
15. člen |
|
|
(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se
opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim
glasovanjem v skladu z zakonom. |
|
|
(2) Občinski svet se voli po večinskem sistemu. |
|
|
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega
sveta odloči občinski svet z odlokom. |
|
|
16. člen |
|
|
(1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik
občinskega sveta, odloke in druge predpise občine. |
|
|
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
|
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo
organizacijo in delovno področje, |
|
|
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja
skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
|
|
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na
občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti,
če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, |
|
|
– nadzoruje delo župana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, potrjuje mandate članov občinskega sveta ter
ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
|
|
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega
odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega
sveta, |
|
|
– določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno
opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne
določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo ali če je
razrešen, |
|
|
– odloča o odtujitvi občinskega premoženja, če z zakonom,
s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
|
|
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
|
|
– razpisuje referendum, |
|
|
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino
sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov
drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za
določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov
ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi
za posamezna področja, določa plačne razrede za določitev plač
ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov, |
|
|
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja
lokalnih javnih služb, |
|
|
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge
pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu, člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter
člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
|
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni
del je tudi program varstva pred požari, |
|
|
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
|
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega
delovanja v vojni, |
|
|
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna
služba, |
|
|
– imenuje predstavnika občine v sosvet načelnika upravne
enote, |
|
|
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta
statut. |
|
|
17. člen |
|
|
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo
nepoklicno. |
|
|
(2) Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s
funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski
upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
|
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana,
opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja
funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
18. člen |
|
|
(1) Občinski svet predstavlja župan, ter sklicuje in vodi
njegove seje. |
|
|
(2) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali
zadržan, vodi sejo podžupan. |
|
|
(3) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan
oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane
seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega
sveta. |
|
|
(4) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z
določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na
potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi
posamičnega pooblastila župana. |
|
|
(5) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to
zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v
petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje,
ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma
utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati
na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko
dopolni še z novimi točkami. |
|
|
(6) Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni
po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki
so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje
za vodenje in izvedbo seje. |
|
|
19. člen |
|
|
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
|
20. člen |
|
|
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
|
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana. |
|
|
(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega
sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati
na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku
občinskega sveta. |
|
|
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na
začetku seje. |
|
|
(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena
točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani
sveta. |
|
|
(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo
županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega
odbora občine in tajniku občine. O sklicu seje občinskega sveta se
obvesti javna občila. |
|
|
(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki
komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni
udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov
občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti
oziroma njihovega področja dela. |
|
|
21. člen |
|
|
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča
večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino
opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno
večino. |
|
|
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem.
Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako
sklene občinski svet. |
|
|
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih
organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih
članov. |
|
|
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in
občinska uprava. |
|
|
(5) Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev
občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
|
22. člen |
|
|
(1) Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta
ureja zakon. |
|
|
(2) Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta
se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila
o odločitvi člana občinskega sveta. |
|
|
(3) Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko
občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za
prenehanje mandata. |
|
|
(4) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji
po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
(5) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana
občinskega sveta določa zakon. |
|
|
2.1 Odbori in komisije
občinskega sveta |
|
|
23. člen |
|
|
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in
odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
|
|
(3) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih
teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. |
|
|
(4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s
sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter
opravi imenovanje. |
|
|
24. člen |
|
|
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ima 5 (pet) članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
|
|
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa
občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge
v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, |
|
|
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s
plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje
odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in
druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
|
|
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski
svet. |
|
|
25. člen |
|
|
(1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
|
|
(a) |
|
|
– Odbor za gospodarstvo, komunalno infrastrukturo ter
okolje in prostor, |
|
|
– Odbor za negospodarstvo in družbene dejavnosti. |
|
|
(b) |
|
|
– Komisija za statutarna in pravna vprašanja, |
|
|
– Komisija za nagrade in priznanja, |
|
|
– Komisija za narodnostna vprašanja, |
|
|
– Komisija za romska vprašanja. |
|
|
(2) Delovno področje in število članov posameznega
delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega
sveta. |
|
|
26. člen |
|
|
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed
svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog
kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
(2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član
občinskega sveta kot predsednik. |
|
|
(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
|
|
(4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
|
27. člen |
|
|
(1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega
delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo
zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu
mnenja in predloge. |
|
|
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
|
28. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana
delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog
najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za
člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega
sveta. |
|
|
3. Župan |
|
|
29. člen |
|
|
(1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih
volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. |
|
|
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta. |
|
|
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet
na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi
potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za
župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
|
|
(4) Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko
odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan
dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
|
30. člen |
|
|
(1) Župan predstavlja in zastopa občino. |
|
|
(2) Poleg tega župan predvsem: |
|
|
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti
občinskega sveta, |
|
|
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za
izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih
odločitev občinskega sveta, |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja
ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis
občine ne določa drugače, |
|
|
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih
aktov občine, |
|
|
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev
njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju
javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja
zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika občine za te naloge, |
|
|
– imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike
organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
|
|
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov
skupne občinske uprave, |
|
|
– imenuje in razrešuje podžupana, |
|
|
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
(3) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. |
|
|
31. člen |
|
|
(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če
meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o
njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje. |
|
|
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se
splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za
oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
|
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če
meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim
aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na
prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
|
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta
župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če
občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne
postopek pri upravnem sodišču. |
|
|
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki
je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
32. člen |
|
|
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju
zaščite in reševanja, predvsem pa: |
|
|
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
|
|
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter
poverjenike za civilno zaščito, |
|
|
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
|
|
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
|
|
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma
naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati
načrte zaščite in reševanja, |
|
|
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v
naravnem okolju na območju občine, |
|
|
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski
svet ne more sestati, |
|
|
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih
in prizadetih prebivalcev, |
|
|
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na
delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
|
33. člen |
|
|
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu
ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more
pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora
predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
34. člen |
|
|
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina
podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje
župan. |
|
|
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja
posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti
ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz
pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
(4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata
župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo
župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
|
|
(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da
bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije
podžupana odloči občinski svet na predlog župana. |
|
|
35. člen |
|
|
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne
moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega
sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član
občinskega sveta. |
|
|
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta
tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
|
36. člen |
|
|
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu,
lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
|
|
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa
kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz
svoje pristojnosti. |
|
|
37. člen |
|
|
(1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z
zakonom. |
|
|
(2) Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje
mandata. |
|
|
(3) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na
kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
(4) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku
občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev
pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne
volitve. |
|
|
(5) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana
občinskega sveta. |
|
|
(6) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan
razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno
prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali
izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega
sveta. |
|
|
4. Nadzorni odbor |
|
|
38. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne
porabe v občini. |
|
|
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje
pristojnosti: |
|
|
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev
občinskega proračuna, |
|
|
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev. |
|
|
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja
zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave,
javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih
porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z
občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. |
|
|
39. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor ima 5 (pet) članov. Člane nadzornega
odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji
prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj 5. (peto)
stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje iz finančno-računovodskega ali
pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga
občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
(2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani
občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine
(krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti) , tajnik občine, delavci
občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij
in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih
proračunskih sredstev. |
|
|
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve
oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni
odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se
primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega
odbora. |
|
|
40. člen |
|
|
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju
skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih
večina članov. |
|
|
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe
predsednika nadzornega odbora. |
|
|
(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in
vodi njegove seje. |
|
|
(4) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na
kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov
navzočih članov. |
|
|
(5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine Dobrovnik
- Dobronak. Nadzorni odbor za svoje seje uporablja prostore občine. |
|
|
(6) Nadzorni odbor ima svoj pečat. |
|
|
41. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki
vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v
mesecu decembru koledarskega leta predloži županu. |
|
|
(2) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti
nadzor: |
|
|
– proračuna in zaključnega računa proračuna občine, |
|
|
– finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov
proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih) . |
|
|
(3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je
tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti
nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti
nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in
občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa.
Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti spremenjena. |
|
|
(4) Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o
svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja
koledarskega leta za preteklo leto. |
|
|
(5) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim
svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi
uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
|
|
(6) Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega
odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog
proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so
pomembne za njegovo delo. |
|
|
42. člen |
|
|
(1) Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor
lahko opravlja neposredni nadzor. |
|
|
(2) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje
uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in
drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov
ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in
po potrebi druge pridobljene dokumentacije. |
|
|
(3) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana
in odgovorno osebo uporabnika proračuna. |
|
|
(4) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe
dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo,
sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati
pojasnila. |
|
|
43. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz
nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. |
|
|
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega
odstavka, če: |
|
|
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali
pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem
sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena
ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do
vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska
skupnost prenehala, |
|
|
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj,
posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista
ali pooblaščenca nadzorovane osebe, |
|
|
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v
postopku, ki je predmet nadzora. |
|
|
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi
nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev
mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti
okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi
odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. |
|
|
44. člen |
|
|
(1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega
odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik) .
Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje
predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati
enake sestavine kot poročilo o nadzoru. |
|
|
(2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh
dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne
upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o
nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče
sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o
nadzoru. |
|
|
(3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji.
Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še
predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme
predlog poročila o nadzoru. |
|
|
(4) Če predlog poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan
nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev.
Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru
dopolniti. |
|
|
Predlog poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega
odbora. |
|
|
45. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog
poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih dni po sprejemu. Nadzorovana
oseba ima pravico v roku petnajst dni, od prejema predloga poročila o
nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v
petnajstih dneh od prejema ugovora. |
|
|
(2) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po
odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor poročilo o
nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po
potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
|
|
46. člen |
|
|
(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine,
ki so določene z zakonom. |
|
|
(2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno
dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem
temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi. |
|
|
(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so
bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje
nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru. |
|
|
(4) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane
osebe pravilno in/ali smotrno. |
|
|
(5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana
oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti
(pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti),
ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju. |
|
|
(6) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi
nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
|
|
(7) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih
stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
|
|
(8) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili
cilji poslovanja nadzorovane osebe. |
|
|
(9) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje
pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo,
učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ) . S
priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako
nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za
izboljšanje. |
|
|
47. člen |
|
|
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov
ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti
poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
|
|
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja
utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila
prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati
pristojnemu organu pregona. |
|
|
48. člen |
|
|
(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja,
priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in
organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati
poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi
upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. |
|
|
(2) Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s
pomembnimi zakoni in drugimi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na
javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt
o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o
ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je
občina, in drugi) ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami, in
sicer z: |
|
|
– zadolževanjem občine nad z zakonom določeno mejo, |
|
|
– načrtovanjem oziroma izvajanjem investicij nad mejo
določeno z zakonom in odlokom občinskega sveta, |
|
|
– pridobitvijo, odtujitvijo ali zamenjavo stvarnega
premoženja, |
|
|
– naložbo denarnih sredstev, nakupom in prodajo
vrednostnih papirjev in deleže, |
|
|
– ustanovitvijo javnega podjetja, javnega zavoda in
drugega uporabnika občinskih proračunskih sredstev. |
|
|
(3) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora
na seje občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz
pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost
poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki
jih je ustanovila občina. |
|
|
49. člen |
|
|
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti
pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto
poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s
področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
|
50. člen |
|
|
(1) Delo nadzornega odbora je javno. |
|
|
(2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih
članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo
razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih
članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega
poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani
razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja,
določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za
informacijo javnega značaja. |
|
|
(4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve
javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik. |
|
|
(5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je
pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on
pooblasti. |
|
|
51. člen |
|
|
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega
odbora zagotavljata župan in občinska uprava. |
|
|
(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki
pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in
drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in
urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena
administrativna tehnična dela nadzornega odbora. |
|
|
(3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni
uslužbenci, zaposleni v občinski upravi, ali zunanji strokovnjaki,
notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge
nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog
nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za
nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje
zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na poročilo notranje
revizijske službe. |
|
|
52. člen |
|
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v
občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega
programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev
župan določi skrbnika. |
|
|
53. člen |
|
|
(1) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do
plačila za opravljanje dela v skladu s pravilnikom. |
|
|
(2) Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki
se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za
delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne
izvedence. |
|
|
54. člen |
|
|
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom,
ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. |
|
|
5.1 Občinska uprava |
|
|
55. člen |
|
|
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske
uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. |
|
|
(2) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na
predlog tajnika občine določi župan. |
|
|
56. člen |
|
|
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z
drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
|
|
(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi
z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo
občinski sveti občin. |
|
|
57. člen |
|
|
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih
posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih
stvareh v upravnem postopku. |
|
|
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz
lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
(3) O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na
prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske
uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada,
če zakon ne določa drugače. |
|
|
58. člen |
|
|
(1) Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave
podpisuje tajnik občine po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje
pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih
stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno. |
|
|
59. člen |
|
|
Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje
zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem
postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
|
60. člen |
|
|
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko
odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in
ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne
usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim
zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih
stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo in
zahtevani strokovni izpit. |
|
|
61. člen |
|
|
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne
pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je
dopusten upravni spor. |
|
|
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz
državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča
državni organ, določen z zakonom. |
|
|
62. člen |
|
|
(1) O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali
zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru
izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je
predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
(2) O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski
svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
|
6. Ožji deli občine |
|
|
63. člen |
|
|
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov
na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine
ustanovljene krajevne skupnosti. |
|
|
Krajevna skupnost Dobrovnik - Dobronak, Krajevna skupnost
Strehovci in Krajevna skupnost Žitkovci - Zsitkoc, so del občine v
teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in
pravnem smislu. |
|
|
(2) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno
ukinitev ali spremembo njenega območja da zbor občanov ožjega dela
občine ali 20% volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je
določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
|
|
Za jasno izraženo voljo ljudi na zboru občanov se upošteva
sprejet sklep ob udeležbi vsaj 30% volivcev. |
|
|
(3) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni
njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji
prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi
na zboru občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se
ustanovila skupnost. Volja prebivalcev je ugotovljena, če je za ljudsko
iniciativo podpisanih več kot 50% volilnih upravičencev s tega območja |
|
|
64. člen |
|
|
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev
v občini, in sicer: |
|
|
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih
programov na območju občine na področju javne infrastrukture na svojem
območju – krajevne skupnosti – ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih
investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in
sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
|
|
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in
zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov
zemljišč za delo s področja javnih služb, |
|
|
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih
odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
|
|
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja v
smislu ureditve in vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd.
in pri tem sodelujejo, |
|
|
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna
signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejitev hitrosti ipd.) , |
|
|
– predlagajo programe javnih del na svojem območju, |
|
|
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah
prostorskih planov, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje
njihove krajevne skupnosti, |
|
|
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in
izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
|
|
– dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega
prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in
drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor
(agromelioracija, komasacija), pri katerih bi prišlo do spremembe režima
vodnih virov, |
|
|
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in
potrebami prebivalcev krajevne skupnosti na področju urejanja prostora
in varstva okolja, |
|
|
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in
drugih prireditev, |
|
|
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem
obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in
sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja, |
|
|
– dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju
s premoženjem občine, ki je skupnostim dano za uporabo za opravljanje
njihovih nalog. |
|
|
65. člen |
|
|
(1) Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti
občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. |
|
|
(2) Krajevne skupnosti občine praviloma samostojno: |
|
|
– skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno
službo na krajevno običajen način, če ni z odlokom občine določeno
drugače, |
|
|
– skrbijo za pluženje in odstranjevanje snega, |
|
|
– skrbijo za vzdrževanje krajevnih cest, |
|
|
– skrbijo za vaške vodovode in vodna zajetja, če ni z
odlokom občine določeno drugače, |
|
|
– v skladu z zakonom o gostinski dejavnosti dajejo mnenje
v zvezi z obratovalnim časom gostinskih lokalov na svojem območju, |
|
|
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem
občine, ki jim je dano v uporabo, |
|
|
– izdelujejo načrt zaščite in reševanja na podlagi
predpisov in potreb občine, |
|
|
– pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega
razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju, |
|
|
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene
dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge
prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je
organizator občina. |
|
|
(3) Podrobneje se naloge krajevne skupnosti opredelijo z
odlokom. |
|
|
66. člen |
|
|
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v
okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom.
Krajevna skupnost ne more biti delodajalec. |
|
|
Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu
v svojem imenu in za svoj račun. |
|
|
(2) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem
svojim premoženjem in s sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja
za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
|
|
(3) Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne
skupnosti. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, katerih
vrednost presega 500,00 EUR, so veljavni le ob pisnem soglasju župana. |
|
|
67. člen |
|
|
(1) Svet krajevne skupnosti šteje do sedem članov |
|
|
(2) Izvolijo ga krajani s stalnim prebivališčem na območju
krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon. |
|
|
(3) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
|
|
(4) Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s
katerim določi tudi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti. |
|
|
68. člen |
|
|
(1) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in
konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. |
|
|
(2) Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je
nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, s članstvom v nadzornem
odboru občine ter z delom v občinski upravi. Določbe zakona in tega
statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta
se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega
dela občine. |
|
|
69. člen |
|
|
(1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan
najkasneje 15 dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. |
|
|
(2) Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot
polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga
izmed sebe izvolijo člani sveta. |
|
|
(3) Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja
skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne
skupnosti, opravlja pa tudi druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne
skupnosti. |
|
|
70. člen |
|
|
(1) Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika.
Podpredsednik nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi
predsednik. |
|
|
(2) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje
odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov
navzočih članov. |
|
|
(3) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta ožjega
dela občine in razpravljati, vendar nima pravice glasovati. |
|
|
(4) Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče svet
najmanj štirikrat letno oziroma po potrebi. Predsednik mora sklicati
svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov
sveta krajevne skupnosti. |
|
|
(5) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno
uporablja poslovnik občinskega sveta. |
|
|
71. člen |
|
|
(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v
skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. |
|
|
(2) Svet tudi: |
|
|
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se
nanašajo na območje krajevne skupnosti in njene prebivalce ter oblikuje
svoja stališča in mnenja, |
|
|
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih
splošnih aktov občine, |
|
|
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in
razpolaganju ter gospodarjenju s skupnim premoženjem krajevne skupnosti. |
|
|
72. člen |
|
|
(1) Stališča, mnenja, pobude in predloge sveta krajevne
skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni
občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če
s tem statutom ali odlokom ni drugače določeno. |
|
|
(2) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih
vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo
zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi
je urejen zbor občanov. |
|
|
73. člen |
|
|
(1) Odločitve sveta krajevne skupnosti o uporabi sredstev
in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti so veljavne,
kadar da nanje soglasje občinski svet. |
|
|
(2) Odločitve izvršuje župan in občinska uprava. |
|
|
74. člen |
|
|
(1) Za delovanje in opravljanje nalog krajevne skupnosti
se zagotovijo sredstva v proračunu občine. |
|
|
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov
prebivalcev krajevne skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz
prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in
drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je
dolžna občina posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim
namenom. |
|
|
(3) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih
potrebujejo za svoje delovanje sveti krajevne skupnosti zagotovi in z
njimi upravlja občina. Izvajanje strokovnih in administrativnih pravil
za potrebe krajevne skupnosti in svetov zagotavlja občinska uprava. |
|
|
75. člen |
|
|
(1) Krajevna skupnost lahko ima lastno premoženje, ki ga
sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
(2) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem
gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem krajevne
skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo
gospodarjenje s premoženjem občine ter določbe tega statuta. |
|
|
(3) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali ji preneha
pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na
občino. |
|
|
76. člen |
|
|
(1) Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz
občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih
oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in prihodki od premoženja
ožjega dela občine. |
|
|
(2) Kriterij in merila za financiranje nalog in delovanje
krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. |
|
|
(3) Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
|
|
(4) Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti
zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno koledarsko oziroma
proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi
sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna
njihova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet. |
|
|
(5) Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih
skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine. |
|
|
77. člen |
|
|
(1) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti so
odgovorni predsednik sveta krajevne skupnosti in svet krajevne
skupnosti. |
|
|
(2) Krajevne skupnosti lahko imajo svoje žiro – račune.
Sklep o posebnem žiro računu izda župan. |
|
|
(3) Za izvrševanje finančnih načrtov krajevne skupnosti se
uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in
določbe odloka o proračunu občine. |
|
|
(4) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti
opravlja nadzorni odbor občine. |
|
|
78. člen |
|
|
(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega
odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zborov
krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne
volitve če: |
|
|
– se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
|
|
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom
zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi se in
splošnimi akti občine, |
|
|
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi
občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega
proračuna uporabljajo nenamensko. |
|
|
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevne
skupnosti, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih
nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem
območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu
s tem statutom. |
|
|
7. Občinsko
pravobranilstvo |
|
|
79. člen |
|
|
(1) Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred
sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino in občinske organe. |
|
|
(2) Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa
tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine. |
|
|
(3) Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v
katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma
pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. |
|
|
(4) Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi
skupni organ občinskega pravobranilstva. |
|
|
8. Drugi organi občine |
|
|
80. člen |
|
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih
mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine
na posameznih področjih javne uprave določi župan oziroma občinski svet
na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov
posameznega organa. |
|
|
81. člen |
|
|
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite, ki
opravljata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za
zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
|
|
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za
svoje delo odgovorni županu. |
|
|
IV. POSEBNE PRAVICE
PRIPADNIKOV MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI |
|
|
82. člen |
|
|
(1) Občina varuje narodnostni značaj, zagotavlja
enakopravnost in uresničuje posebne pravice madžarske narodnostne
skupnosti in njenih pripadnikov ter skrbi za vsestranski razvoj narodne
skupnosti. |
|
|
(2) Na narodnostno mešanem območju občine sta uradna
jezika slovenščina in madžarščina. Oba jezika sta enakopravna. |
|
|
(3) Občanom madžarske narodnostne skupnosti je
zagotovljena uporaba materinega jezika v javnem in družbenem življenju. |
|
|
83. člen |
|
|
(1) Organi občine in vse javne službe poslujejo na
narodnostno mešanem območju občine v slovenskem in madžarskem jeziku.
Pri svojem delu so dolžni upoštevati uradne osebne podatke in njihovo
uporabo. |
|
|
(2) Organi občine, državni organi, javna podjetja in
ustanove uporabljajo na narodnostno mešanem območju dvojezične napise,
žige, tiskovine in druge obrazce v skladu z zakonom. |
|
|
(3) Zakonske zveze se na narodnostno mešanem območju
sklepajo v slovenskem oziroma madžarskem jeziku, na željo
mladoporočencev pa v obeh jezikih. |
|
|
84. člen |
|
|
(1) Na narodnostno mešanem območju so napisne table z
označbo krajev, ulic ter razglasi, obvestila, opozorila ter drugi javni
napisi dvojezični. |
|
|
(2) Dvojezične napisne table morajo imeti na narodnostno
mešanem območju vsi občinski in državni organi, podjetja, gospodarske
organizacije, zasebniki, javni zavodi, društva ter druge organizacije in
skupnosti. |
|
|
(3) Dvojezični napisi morajo zagotoviti enakopraven
zunanji videz uporabe obeh jezikov. |
|
|
85. člen |
|
|
Na narodnostno mešanem območju se zbori občanov, javne
manifestacije, zborovanja in vse ostale prireditve izvajajo v slovenskem
in madžarskem jeziku. Zaradi racionalnosti se lahko odločijo, da se bodo
določene prireditve ali manifestacije izvajali samo v enem jeziku. |
|
|
86. člen |
|
|
(1) Statut in drugi akti občine se prevedejo v madžarski
jezik in objavijo v slovenskem in madžarskem jeziku. |
|
|
(2) Predstavnik madžarske narodnostne skupnosti ima pri
svojem delu v občinskem svetu in njegovih organih pravico do uporabe
materinega jezika. |
|
|
87. člen |
|
|
(1) Na narodnostno mešanem območju občina še posebej skrbi
za razvoj in delovanje dvojezičnih javnih zavodov. |
|
|
(2) Občina skupaj z občinskim svetom samoupravne
narodnostne skupnosti podpira in vzpodbuja kulturno dejavnost madžarske
narodnostne skupnosti, tisk, televizijsko in založniško dejavnost,
izobraževanje kadrov za potrebe madžarske narodnostne skupnosti ter
podpira stike z njenim matičnim narodom in obmejnimi županijami v
Republiki Madžarski. |
|
|
88. člen |
|
|
(1) Občinski svet in druge samoupravne lokalne skupnosti
zagotavljajo samoupravni narodnostni skupnosti nujno potrebne prostore
in druge materialne možnosti za delovanje v okviru možnosti. |
|
|
(2) V okviru svojih pristojnosti občina s posebnimi akti
ureja vprašanja, ki zadevajo uresničevanje pravic ter financiranje
narodnostne skupnosti. K tem predpisom daje soglasje Svet narodnostne
skupnosti preko predstavnika narodne skupnosti v občinskem svetu. |
|
|
(3) Kadar organi občine odločajo o drugih vprašanjih, ki
se nanašajo na uresničevanje posebnih pravic narodne skupnosti, si
morajo predhodno pridobiti mnenje samoupravne narodnostne skupnosti. |
|
|
89. člen |
|
|
(1) Občinski svet, odbor ali drug organ mora obravnavati
pobude sveta občinske madžarske samoupravne narodnostne skupnosti o
zadevah, ki se nanašajo na položaj narodne skupnosti in ohranja
značilnost narodnostno mešanih območij. O svojih sklepih, mnenjih in
odločitvah občinski svet pisno obvesti občinsko madžarsko samoupravno
narodnostno skupnost. |
|
|
(2) Za medsebojno obveščanje si lahko organi občine in
občinske narodnostne skupnosti medsebojno izmenjujejo zapisnike svojih
sej, ki se nanašajo na to problematiko. |
|
|
(3) Ko organi občine odločajo o zadevah, ki se nanašajo na
uresničevanje posebnih pravic pripadnikov madžarske narodnostne
skupnosti, si morajo predhodno pridobiti soglasje samoupravne
narodnostne skupnosti, ko pa se odloča o zadevah, ki se nanašajo na
položaj in ohranjanje značilnosti narodnostno mešanih območij, pa si
morajo pridobiti mnenje samoupravne narodne skupnosti. |
|
|
90. člen |
|
|
V okviru pristojnosti občinskega sveta v skladu z tretjim
odstavkom prejšnjega člena daje občinski svet madžarske narodne
skupnosti preko svojega člana občinskega sveta občine – predstavnika
madžarske narodne skupnosti soglasja k naslednjim aktom, ki jih sprejema
občinski svet občine, in sicer: |
|
|
– statutu občine in spremembam statuta v tistih delih, ki
se nanašajo izključno na narodnostno mešano območje in zajema pravice
madžarske manjšine, |
|
|
– simbolih občine, |
|
|
– imenovanju ali preimenovanju naselij, zaselkov, ulic ali
drugih krajevnih območij občine na narodnostno mešanem območju občine, |
|
|
– urejanju in vsebini napisnih tabel v določenem kraju in
oznak iz katerih se nesporno da razbrati, da gre za dvojezično območje
občine, |
|
|
– vseh drugih zadevah, ki se posebej nanašajo in posebej
urejajo posebne pravice madžarske narodne skupnosti. |
|
|
91. člen |
|
|
Svet občinske samoupravne narodnostne skupnosti daje
predhodno mnenje k: |
|
|
– razvojnim načrtom občine, |
|
|
– proračunu občine, |
|
|
– razvojnim usmeritvam na področju kulture, izobraževanja
in informiranja, |
|
|
– vsem drugim zadevam, ki se neposredno nanašajo na
uresničevanje posebnih pravic madžarske narodnostne skupnosti. |
|
|
92. člen |
|
|
V narodnostno mešani občini se ustanovi komisija za
narodnostna vprašanja. V sestavi komisije imajo pripadniki madžarske
narodnostne skupnosti polovico članov oziroma članic. |
|
|
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
93. člen |
|
|
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v
občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
1. Zbor občanov |
|
|
94. člen |
|
|
(1) Občani na zboru občanov: |
|
|
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja
občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in
oblikujejo mnenja, |
|
|
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in
povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o
spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, |
|
|
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
|
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo
programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja
življenjskega okolja, |
|
|
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor,
kot so gradnja avtocest, |
|
|
– energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih
stvari, |
|
|
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo
o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali
odlokom občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali
župan. |
|
|
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora
občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva
spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če
pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in
odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na
primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in
utemeljiti. |
|
|
95. člen |
|
|
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za
posamezno naselje ali zaselek. |
|
|
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo
občinskega sveta ali na pobudo sveta krajevne skupnosti. |
|
|
(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na
zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini. |
|
|
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati
pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je
treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora
vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega
prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne,
če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z
obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu
na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po
prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
96. člen |
|
|
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za
katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog
dnevnega reda. |
|
|
(2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno
običajen način. |
|
|
97. člen |
|
|
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni
podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva
zbora, ki naj zbor vodi. |
|
|
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet
odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican.
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica
volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
|
|
(3) Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na
krajevno običajen način objavi. |
|
|
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
|
|
98. člen |
|
|
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki
so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o
proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi
se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
|
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega
odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega
sveta. |
|
|
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva
najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali
statut občine. |
|
|
99. člen |
|
|
(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali
član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega
akta občine. |
|
|
(2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega
akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem, za
vložitev zahteve za razpis referenduma. |
|
|
(3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana
pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži
objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do
odločitve na referendumu. |
|
|
100. člen |
|
|
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na
katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali
njegove posamezne določbe. |
|
|
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe
na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida
referenduma. |
|
|
(3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe
zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje
volivcev ne spremeni. |
|
|
(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil
splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne
določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil
izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
|
101. člen |
|
|
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora
vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora
vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma in
obrazložitev. |
|
|
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma lahko da vsak volivec in politična stranka v občini. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
|
|
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži
županu. |
|
|
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v
skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s
statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika
in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če
pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem
nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. |
|
|
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz
predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno
sodišče. |
|
|
102. člen |
|
|
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z
osebnim podpisovanjem. |
|
|
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim
podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma
in rok za zbiranje podpisov. |
|
|
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom,
pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. |
|
|
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena,
če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število
volivcev. |
|
|
103. člen |
|
|
(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po
sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis
referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za
razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen
če v skladu z zakonom zahteva ustavno-sodno presojo take zahteve. |
|
|
(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje
petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet
vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove
določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o
katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA”
oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
|
|
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s
tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna
komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
|
104. člen |
|
|
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki
imajo pravico voliti člane občinskega sveta. |
|
|
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje
večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
105. člen |
|
|
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki
vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu
volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. |
|
|
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih
izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in
ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z
zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
|
|
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje
občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je
v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
3. Svetovalni
referendum |
|
|
106. člen |
|
|
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih
vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
|
|
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za
njen del. |
|
|
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami
tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne
zavezuje občinskih organov. |
|
|
4. Drugi referendumi |
|
|
107. člen |
|
|
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih
in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
|
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z
določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni
drugače določeno. |
|
|
5. Ljudska iniciativa |
|
|
108. člen |
|
|
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva
izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz
prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe
zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem
za razpis referenduma o splošnem aktu občine. |
|
|
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta
občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet
obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti
najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih
organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne
pravilno vložene zahteve. |
|
|
109. člen |
|
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v
občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se
zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
VI. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
|
|
110. člen |
|
|
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih
sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
|
|
(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
|
|
– neposredno v okviru občinske uprave, |
|
|
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
|
– z dajanjem koncesij, |
|
|
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega
prava. |
|
|
111. člen |
|
|
(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina
javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
|
– osnovnošolsko izobraževanje, |
|
|
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
|
|
– osnovno zdravstvo in lekarna, |
|
|
– osebna pomoč družini in |
|
|
– knjižničarstvo. |
|
|
(2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih
področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih,
kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne
potrebe. |
|
|
112. člen |
|
|
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega
in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno
osebo javnega prava za izvajanje javne službe. |
|
|
113. člen |
|
|
Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
|
|
– oskrbo s pitno vodo, |
|
|
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne
vode, |
|
|
– zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, |
|
|
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov, |
|
|
– urejanje in čiščenje javnih površin, |
|
|
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih
površin, |
|
|
– vzdrževanje občinskih javnih cest, |
|
|
– pomoč, oskrba namestitev zapuščenih živali v zavetišču |
|
|
– in na drugih področjih, če tako določa zakon. |
|
|
114. člen |
|
|
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi
druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti
ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih
ali ekoloških funkcij občine. |
|
|
115. člen |
|
|
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne
službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z
zakonom. |
|
|
116. člen |
|
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega
zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru
zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno
pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. |
|
|
117. člen |
|
|
(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih
pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več
občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki
ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
|
|
(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo
njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način
financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
118. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih gospodarskih
javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
|
VII. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
119. člen |
|
|
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične
stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. |
|
|
(3) Za odločanje o odtujitvi premoženja občine je
pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni
program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja, ter letni
program nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. |
|
|
(4) Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v
lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in
predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
(5) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno
pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo
večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo
obveznost občine. |
|
|
120. člen |
|
|
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov,
taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena
do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz
državnega proračuna. |
|
|
121. člen |
|
|
(1) Prihodki in drugi prejemki, ter odhodki in drugi
izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet
po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. |
|
|
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki
omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se
sprejema. |
|
|
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu
svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. |
|
|
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo
vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje
drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti
v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme
dodatnega zadolževanja. |
|
|
122. člen |
|
|
(1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del
in načrt razvojnih programov. |
|
|
(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca
prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun
financiranja. |
|
|
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti
neposrednih uporabnikov proračuna občine. |
|
|
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti
razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so
opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
|
|
123. člen |
|
|
(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
|
|
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila,
določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o
proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine. |
|
|
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega
finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega
za finance, izdanim na podlagi zakona. |
|
|
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za
izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in
posamezne delavce občinske uprave. |
|
|
(5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna
v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije,
določene z zakonom. |
|
|
124. člen |
|
|
(1) Proračun občine se sprejme skupaj z odlokom o
proračunu občine. Rebalans proračuna pa skupaj z odlokom o spremembi
proračuna. |
|
|
(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za
zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno
zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega
ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje
proračuna. |
|
|
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja
proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih
določa zakon. |
|
|
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med
izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine. |
|
|
125. člen |
|
|
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na
katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi
zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. |
|
|
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z
zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s
sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
|
126. člen |
|
|
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so
izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene
in v višini, določeni s proračunom. |
|
|
127. člen |
|
|
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen
pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu
občine. |
|
|
(2) Če po sprejemu proračuna nastanejo nove obveznosti
proračuna zaradi spremenjenih določb zakona ali drugega predpisa, določi
župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen. |
|
|
(3) Če se med letom spremeni delovno področje
proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg
sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega
dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva
prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. |
|
|
(4) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati
občinskemu svetu v mesecu juliju. |
|
|
128. člen |
|
|
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun,
pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži
občinskemu svetu v sprejem. |
|
|
O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan
ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu. |
|
|
129. člen |
|
|
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih
sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
|
130. člen |
|
|
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih
ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O
soglasju odloča župan. |
|
|
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij
in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog
župana občinski svet. |
|
|
131. člen |
|
|
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v
okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave. |
|
|
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali
notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki
izpolnjuje pogoje strokovnosti, oziroma pogoje predpisane z zakonom in
podzakonskimi predpisi. |
|
|
132. člen |
|
|
Nabavo blaga, naročilo storitev ter oddajo gradbenih del
izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
VIII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
133. člen |
|
|
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega
sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. |
|
|
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi
prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in
zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. |
|
|
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet
sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
|
|
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja
poslovnik občinskega sveta. |
|
|
134. člen |
|
|
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega
sveta. |
|
|
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan
za sprejem odloka. |
|
|
135. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela
občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega
sveta. |
|
|
136. člen |
|
|
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz
svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
|
|
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene
pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
137. člen |
|
|
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen
pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
|
138. člen |
|
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali
odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
|
|
139. člen |
|
|
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela
organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
|
140. člen |
|
|
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, drugi splošni akti pa v
občinskem glasilu Brazde – Barazdak in začnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
(1)
Statut in poslovnik občine morajo biti
objavljeni v Uradnem listu RS, drugi splošni akti pa v Uradnih objavah
Občine Dobrovnik in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v
njih drugače določeno. |
|
|
(2) V občinskem glasilu se akti objavijo tudi v madžarskem
jeziku. |
|
|
2. Posamični akti
občine |
|
|
141. člen |
|
|
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
|
(2) S posamičnimi akti – odločbo ali sklepom – odloča
občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
|
|
142. člen |
|
|
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi
občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če
ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih
stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga
določi zakon. |
|
|
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih
organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
IX. VARSTVO OBČINE V
RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
143. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo
ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v
ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine
brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice. |
|
|
144. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim
sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi
predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti
občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v
njeno pristojnost. |
|
|
145. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija
konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo
oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in
zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na
škodo javnih koristi občine. |
|
|
146. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot
stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih
oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine,
določene z ustavo in zakoni. |
|
|
147. člen |
|
|
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta
oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo
koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje
mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. |
|
|
X. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA |
|
|
148. člen |
|
|
(1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje
zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne
pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci
občinske uprave. |
|
|
(2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad
zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje,
medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. |
|
|
(3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država,
opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in
strokovnostjo njihovega dela. |
|
|
(4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko
pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz
državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih
mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne
pristojnosti. |
|
|
XI. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
149. člen |
|
|
Občina Dobrovnik lahko zaradi svojih koristi navezuje
stike z občinami, lokalnimi skupnostmi in pokrajinami sosednjih držav,
držav Evropske unije in drugih držav. |
|
|
150. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega Statuta preneha veljati Statut
Občine Dobrovnik, sprejet 18. 3. 1999 in objavljen v Uradnem listu RS,
št. 34/11/99), in Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Dobrovnik,
objavljene v Uradnih listih RS, št. 23/01, 50/01, 49/02 in 37/03. |
|
|
151. člen |
|
|
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 030-1/2007-8 |
|
|
Dobrovnik, dne 29. marca 2007 |
|
|
Župan – Polgármester
Občine Dobrovnik
Marjan Kardinar l.r. |
|
|
|