Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na svoji 30. seji, dne 19. 6. 2017, sprejel

ODLOK

o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih

javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v

Mestni občini Ptuj

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen odloka)

Ta odlok določa način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb:

1. zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,

2. obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in 3. odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih Odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na območju Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju: občina).

2. člen

(uporaba izrazov)

V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

3. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:

1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,

2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,

3. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,

4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,

5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,

6. vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,

7. način obračunavanja storitev javne službe,

8. javna pooblastila izvajalca gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: izvajalec javne službe),

9. nadzor nad izvajanjem javne službe,

10. kazenske določbe,

11. druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.

4. člen

(cilji ravnanja z odpadki)

Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:

– zagotoviti učinkovito organiziranost za uspešno doseganje predpisanih standardov in ciljev ravnanja z odpadki v Evropski skupnosti (v nadaljevanju: ES) in Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS),

– zagotoviti preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov, ki se odlagajo in iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije,

– uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov «,

– zagotoviti preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov,

– zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka po sistemu »od vrat do vrat«,

– zagotoviti vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje),

– zagotoviti izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,

– zagotoviti izločanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ter ustrezno ravnanje z njimi,

– zagotoviti oddajo komunalnih odpadkov v obdelavo pred odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov oziroma predajo v sežig,

– izboljšati dostop do storitev javne službe,

– zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov,

– osveščanje in obveščanje uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki.

5. člen

(uporaba predpisov)

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja.

6. člen

(opredelitev pojmov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju tega odloka: odpadek).

2. Povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj) je po tem odloku vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.

3. Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti.

4. Drugi uporabnik je vsak uporabnik (pravne osebe, javni zavodi, šole, vrtci, samostojni podjetniki), razen gospodinjstva na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in starega mestnega jedra.

5. Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.

6. Prepuščanje odpadkov po tem odloku je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Ptuj (v nadaljevanju: tehnični pravilnik).

7. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo.

8. Izvajalec javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki sicer kot javno podjetje ali koncesionar.

9. Prevzemno mesto je v naprej določen prostor, kjer povzročitelji odpadkov v predpisanih zabojnikih ali tipiziranih vrečah z logotipom izvajalca prepuščajo odpadke izvajalcu javne službe.

10. Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov.

11. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke.

Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.

12. Ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije, skladno s klasifikacijo iz predpisa o ravnanju z odpadki, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka ali na za to določenih lokacijah po programu in urniku iz tehničnega pravilnika ter prepuščajo izvajalcu javne službe ločeno od drugih odpadkov.

13. Nenevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z odpadki.

14. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.

Med nevarne frakcije se uvrščajo tudi nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki.

15. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »Drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečkah za odpadke.

16. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto za prevzem kosovnih odpadkov, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo.

17. Oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, je zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, in zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi, iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, kot so hladilniki, zamrzovalniki, toplotne črpalke in klimatske naprave, ki vsebujejo klorofluoroogljike ali klorofluoroogljikovodike, avdiovizualna, računalniška ali druga elektronska oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu.

18. Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino »Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.

19. Biološko razgradljivi kuhinjski odpadki so odpadki iz predpisa, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.

20. Zeleni vrtni odpad so biološko razgradljivi odpadki iz predpisa, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.

21. Odpadna embalaža je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek skladno s predpisom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.

22. Embalaža iz sestavljenih materialov je embalaža iz materialov, ki so sestavljeni iz več slojev iz različnih materialov, ki jih ročno ni mogoče razstaviti ali drugače med seboj ločiti.

23. Zbiralnica ločenih frakcij (v stari terminologiji imenovana:

ekološki otok) je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.

24. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.

25. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelj komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezni zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.

26. Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje bioloških odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom. Povzročitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih poti ne vidi.

27. Posebne plastične vrečke so vrečke označene z logotipom izvajalca javne službe.

(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

(3) V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov po definiciji iz druge točke prvega odstavka tega člena, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer se odpadki nahajajo.

(4) Za imetnika odpadkov na javnih površinah, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami, se šteje občina oziroma upravljavec javnih površin, ki ga določi občina.

7. člen

(subjekti ravnanja z odpadki)

Subjekti ravnanja z odpadki so:

1. občina,

2. izvajalec javne službe,

3. povzročitelji odpadkov, vsaka pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik, ki na območju občine povzroča komunalne odpadke s tem, da stalno, začasno ali občasno:

– biva v svojih ali najetih nepremičninah,

– je lastnik počitniške hiše,

– opravlja poslovno dejavnost,

– upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike in podobno),

– organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.

4. Subjekti ravnanja z odpadki so tudi načrtovalci in projektanti, ki morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca.

8. člen

(strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge)

(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na:

– razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,

– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe,

– strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe,

– opravljanje drugih nalog določenih z zakonom.

(2) Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja pristojni organ občinske uprave.

(3) Naloge iz prve, druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena se lahko poveri izvajalcu javne službe.

9. člen

(subsidiarno ukrepanje)

(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.

(2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo.

(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.

2. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE

10. člen

(oblika opravljanja javne službe)

Javna služba iz prvega člena tega odloka se opravlja s podelitvijo koncesije »enemu koncesionarju« na celotnem območju občine, in sicer:

– na podlagi javnega razpisa, pri čemer se javni razpis objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine ali

– brez javnega razpisa, če se koncesija podeli pravni osebi zasebnega ali javnega prava in so izpolnjeni vsi predpisani pogoji v skladu z veljavno zakonodajo.

11. člen

(tehnični pravilnik)

(1) Občinski svet sprejme tehnični pravilnik, ki ga pripravi izvajalec javne službe skupaj z občinsko upravo občine.

(2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:

1. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki

2. Tehnologija, pogoji in način zbiranja odpadkov

3. Frekvenca prevzemanja odpadkov

4. Tipizacija predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine zabojnikov za zbiranje odpadkov

5. Minimalni standardi za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje 6. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru

7. Podrobnejša vsebina registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov

8. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe

9. Javne prireditve in čistilne akcije

10. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki

11. Obračun storitev ravnanja z odpadki

12. Reklamacijski postopek

13. Izterjava

14. Nadzor na terenu

15. Prehodne in končne določbe

(3)Tehnični pravilnik se objavi v uradnem glasilu občine.

12. člen

(izvajalec javne službe)

(1) Izvajalec javne službe zagotavlja izvajanje javne službe na celotnem območju občine, v skladu s predpisi RS in predpisi občine, ki urejajo področje javne službe, tako da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem odpadkov pod enakimi pogoji.

(2) Določene storitve javne službe lahko v imenu in za račun izvajalca javne službe, s soglasjem občine, izvaja podizvajalec, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in izpolnjuje pogoje za izvajanje javne službe.

3. VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV

13. člen

(odpadki, ki so predmet tega odloka)

Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim podobni odpadki, ki nastajajo v bivalnem okolju, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter na površinah in v objektih v javni rabi ter so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni. Skladno z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, so komunalni odpadki razvrščeni v klasifikacijsko skupino odpadka 20, vključno s klasifikacijsko podskupino 15 01.

14. člen

(odpadki, ki niso predmet tega odloka)

(1) Določbe tega odloka ne veljajo za greznične gošče. Prav tako ne veljajo za nevarne odpadke, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti. Predmet odloka niso živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji. Ravno tako niso predmet tega odloka gradbeni odpadki in ruševine, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest, kot tudi vsi ostali odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov in klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov z Uredbo o ravnanju z odpadki opredeljeni kot nekomunalni odpadki.

(2) Ravnanje z naštetimi odpadki je urejeno s posebnimi državnimi predpisi.

4. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV

4.1. Vrsta in obseg storitev javne službe

15. člen

(vrsta in obseg storitev javne službe)

(1) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

(2) Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov obsega:

– zbiranje in odvoz odpadkov iz gospodinjstev,

– zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov iz zbiralnic ločenih frakcij,

– zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,

– zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,

– zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov,

– zbiranje in odvoz biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada,

– zbiranje in odvoz zbranih ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz zbirnih centrov,

– tehtanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih frakcij, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada,

– analitično obdelavo podatkov,

– nabavo in vzdrževanje opreme za zbiranje,

– obveščanje in osveščanje uporabnikov.

(3) Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov obsega:

– sortiranje komunalnih odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjšajo njihova prostornina, nevarne  lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih snovi, da se laže ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo predelavo,

– obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču v skladu z Uredbo o odlagališčih odpadkov (po postopkih z oznakama D8 in D9),

– oddajanje ločenih zbranih frakcij komunalnih odpadkov v predelavo,

– razstavljanje kosovnih odpadkov in njihova obdelava,

– začasno skladiščenje ločenih frakcij ter kosovnih in nevarnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,

– prevzem, skladiščenje in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ter oddajo izločenih frakcij in ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

(4) V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo naslednje storitve obdelave komunalnih odpadkov:

– obdelava biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov,

– obdelava mešanih komunalnih odpadkov poteka skladno z drugo alinejo tretjega odstavka 15. člena.

(5) V okviru javne službe po tem odloku se zagotavlja predhodno skladiščenje odpadkov pri zbiralcu v zbirnem centru z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do osebe, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnje ravnanje s temi odpadki.

(6) Storitve iz prejšnjih odstavkov so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.

16. člen

(uporabniki storitev javne službe)

(1) V sistem ravnanja s komunalnimi odpadki so se dolžni vključiti vsi povzročitelji odpadkov, to je vsi občani in vsi uporabniki ali upravljavci stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov na območju občine, pri katerih nastajajo komunalni ali tem podobni odpadki, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.

(2) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podjemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Povzročitelj odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih (8) dni od izpolnitve predpisanih pogojev.

(3) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz prvega odstavka tega člena več, imajo skupaj solidarno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.

(4) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodnja dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.

(5) Povzročitelji odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.

4.1.1. Zbiranje komunalnih odpadkov

17. člen

(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)

(1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne

službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije

komunalnih odpadkov:

– papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,

– drobna odpadna embalaža iz stekla,

– drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov,

– drobna odpadna embalaže iz kovin,

– biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad,

– kosovni odpadki,

– nenevarni odpadki in

– mešani komunalni odpadki.

(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.

(3) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.

(4) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike ali vreče, postavljene na zbirnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom in tehničnim pravilnikom.

18. člen

(prevzemanje ločeno zbranih frakcij)

(1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo:

– redno prevzemanje ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke;

drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov;

drobna odpadna embalaža iz kovine) zbrane po sistemu »od vrat do vrat«,

– redno prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov od gospodinjstev ter pravnih in fizičnih oseb (samostojnih podjetnikov) po sistemu »od vrat do vrat«,

– redno prevzemanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada po sistemu »od vrat do vrat«,

– redno prevzemanje ločenih frakcij (drobne odpadne embalaže iz stekla) v zbiralnicah ločenih frakcij,

– redno prevzemanje ločenih frakcij zelenega vrtnega odpada v zbirnih centrih,

– redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in

– občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov.

(2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo:

– redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.

(3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi s tehničnim pravilnikom in z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki mora vsebovati podatke, določene s predpisom o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami. Program za vsako naslednje leto izdela izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in ga posreduje občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu.

19. člen

(biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in

zeleni vrtni odpad)

(1) Biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad, ki nastaja pri povzročiteljih odpadkov, se mora zbirati ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov.

(2) Za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad je potrebno zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje pri povzročiteljih odpadkov na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in starega mestnega jedra.

(3) Povzročitelji biološko razgradljive kuhinjske odpadke odlagajo v vodotesni zabojnik za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad zavite v papir ali v razgradljivi vrečki.

(4) Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad kompostirajo v hišnem kompostniku.

(5) Povzročitelji, ki se odločijo za lastno kompostiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega dopada, morajo upoštevati minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje, ki so »Priloga 1« Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.

(6) Povzročitelj svojo odločitev o hišnem kompostiranju pisno sporoči izvajalcu javne službe na podlagi vprašalnika, ki ga izvajalec javne službe posreduje povzročiteljem.

(7) Storitve zbiranja, prevzemanja in ravnanja z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom ter hišnega kompostiranja se podrobneje opredeli s tehničnim pravilnikom.

20. člen

(zbiralnice ločenih frakcij)

(1) Izvajalec javne službe mora za prevzemanje ločenih frakcij zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi zabojniki za prevzemanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz druge alineje prvega odstavka 17. člena tega odloka.

(2) Na območju Mestne občine Ptuj se v zbiralnicah ločenih frakcij redno prevzema ločeno frakcijo, navedeno v četrti alineji prvega ostavka 18. člena tega odloka.

(3) Zbiralnice ločenih frakcij so prostorsko razporejene:

– najmanj ena zbiralnica v urbanih ali večjih stanovanjskih naseljih na vsakih 500 prebivalcev,

– najmanj ena zbiralnica ob večjih trgovinah ali trgovskih centrih,

zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah in otroških vrtcih,

– najmanj ena zbiralnica v naseljih z manj kot 500 prebivalci.

(4) Iz zbiralnic se stalno, redno in nemoteno zagotavlja prevoz ločenih frakcij v center za ravnanje z odpadki.

(5) Ne glede na določila prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, lahko izvajalec javne službe organizira prevzemanje ločenih frakcij po sistemu »od vrat do vrat«. Na območju, kjer se vse ali del ločenih frakcij zbira po sistemu »od vrat do vrat« izvajalcu javne službe ni potrebno zagotoviti zbiralnic ločenih frakcij za tiste ločene frakcije, za katere je organizirano zbiranje »od vrat do vrat«.

21. člen

(zbiralnice nevarnih frakcij)

(1) Izvajalec javne službe mora prevzemanje nevarnih frakcij zagotoviti v zbiralnici nevarnih frakcij v zbirnem centru, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi in označenimi zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov.

(2) V naseljih z več kot 1.000 prebivalci, v katerih ni zbiralnice nevarnih frakcij, se ločeno zbiranje nevarnih frakcij zagotavlja najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku, ki ga določi izvajalec javne službe.

(3) Če je premična zbiralnica iz prejšnjega odstavka tovorno vozilo, mora njegov postanek v posameznem naselju trajati vsaj tri ure.

(4) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov v naseljih iz drugega odstavka tega člena najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim v sredstvih javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.

22. člen

(urejanje in vzdrževanje zbiralnic ločenih frakcij)

(1) Zbiralnice ločenih frakcij se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ločenih frakcij ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino.

(2) Izvajalec javne službe opremi zbiralnico ločenih frakcij z zabojniki za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov za posamezne ločene in nevarne frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom.

(3) Izvajalec javne službe mora zbiralnice ločenih frakcij vzdrževati tako, da:

– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici ločenih frakcij zbirajo,

– se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,

– na kraju zbiralnice ločenih frakcij ne prihaja do onesnaževanja okolja in

– lahko ločene frakcije prepuščajo vsi povzročitelji komunalnih odpadkov.

(4) V zbiralnici nevarnih frakcij v zbirnem centru mora nevarne frakcije, ki jih oddajajo povzročitelji komunalnih odpadkov, prevzemati za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje teh frakcij usposobljena oseba.

(5) Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v zbiralnicah redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

23. člen

(zbiranje komunalnih odpadkov)

(1) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, za prevzemanje ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine) se uporabljata dva sistema:

– Zbiralni sistem – povzročitelji odpadkov odpadke odlagajo v tipske zabojnike ali vreče, ki so locirane v neposredni bližini nastanka odpadkov.

– Prenašalni sistem – zbirno oziroma odjemno mesto je namenjeno več povzročiteljem skupaj, ki odpadke odlagajo v skupne tipske zabojnike.

(2) Sistem zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine) je namenjen za:

– gospodinjstva v individualnih stanovanjskih objektih,

– gospodinjstva v večstanovanjskih objektih,

– gospodinjstva v starem mestnem jedru,

– obrt, industrijo, poslovne prostore, javne zavode in druge osebe javnega/zasebnega prava,

– pokopališča, tržnice, kulturne in športne objekte.

24. člen

(prevzemanje komunalnih odpadkov)

(1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine), se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so povzročitelji dolžni po vnaprej določenem programu (urniku) prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih zabojnikih, vrečah.

(2) Druge zabojnike ali vreče za prepuščanje komunalnih odpadkov, ki jih ne določa tehnični pravilnik, ni dovoljeno uporabljati.

(3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine) iz gospodinjstev skladno z razporedom in urnikom iz tehničnega pravilnika.

Urnik prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov iz proizvodne in storitvene dejavnosti izvajalec javne službe zagotovi na podlagi dogovora oziroma pogodbe, skladno s tehničnim pravilnikom.

Podrobnejše opredelitve prevzema mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine) iz gospodinjstev v ožjem središču starega mestnega jedra občine in v drugih naseljih so določene v tehničnem pravilniku.

(4) V primeru, da izvajalec javne službe ugotovi ob prevzemanju odpadkov, da povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za ravnanje z odpadki, v nasprotju z 18. členom tega odloka ali tehničnim pravilnikom, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za ravnanje z odpadki, mu lahko izvajalec javne službe ne glede na druge določbe tega odloka zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom, o nespoštovanju pa obvesti pristojni občinski inšpekcijski organ.

25. člen

(velikost in število obveznih zabojnikov za odpadke)

(1) Velikost in število obveznih zabojnikov ali vreč za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe tako, da stimulira ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Glede na pogostost prevzemanja odpadkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena se število obveznih zabojnikov in njihova velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom.

(2) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine), določijo skupni zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom.

(3) Če izvajalec ugotovi, da količina prepuščenih odpadkov pri povzročiteljih odpadkov na območju večstanovanjskih objektov in starega mestnega jedra redno presega prostornino zabojnikov za odpadke, določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika izvajalec javne službe. Dodatne zabojnike z oznako izvajalca za mešane komunalne odpadke, biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad, odpadno embalažo in papir/karton zagotovi izvajalec javne službe.

(4) Če izvajalec ugotovi, da količina prepuščenih odpadkov pri povzročitelju odpadkov na območju individualnih gospodinjstev redno presega prostornino zabojnikov ali predpisanih vrečk za mešane komunalne odpadke, biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad, odpadno embalažo in papir/karton odpadke, lahko določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika oziroma si je povzročitelj dolžan zagotoviti dodatne predpisane vreče z oznako izvajalca za odpadno embalažo in papir/karton.

26. člen

(zbirno mesto)

(1) V času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v vrečah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnih površinah, ob večstanovanjskih objektih (npr. blokovskih naseljih) na pripadajočem zemljišču k stavbi ali v zasebnih prostorih pri povzročiteljih (zbirna mesta). Povzročitelji morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.

(2) Za vzdrževanje, urejenost in čistočo zbirnih mest na zasebnih površinah, ob večstanovanjskih objektih na pripadajočih zemljiščih k stavbi ali v zasebnih prostorih pri povzročiteljih odpadkov, skrbijo povzročitelji odpadkov ali zanje upravljavci večstanovanjskih objektov.

(3) Povzročitelj mora pred predvidenim časom prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij (papir in karton, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in kartona, drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov;

drobna odpadna embalaža iz kovine) zagotoviti, da zaprt zabojnik ali vreče prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto ob transportni poti, po prevzemu odpadkov pa prazne zabojnike takoj vrne na zbirno mesto.

(4) Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta, če s tem ni motena uporaba javne površine, razen v starem mestnem jedru občine, kjer je zbirno mesto izključno v prostorih povzročitelja odpadkov.

27. člen

(prevzemna mesta in transportne poti)

(1) Prevzemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec javne službe redno prevzema odpadke. Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe praviloma ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste. Če povzročitelj ne soglaša z lokacijo prevzemnega mesta, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave.

(2) Ob določanju lokacij za zbirna in prevzemna mesta je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varnostne predpise. Zbirna in prevzemna mesta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.

(3) Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ pet (5) metrov od roba prometne/transportne poti smetarskega vozila. Prometne/transportne poti smetarskih vozil, usklajene s cestno prometnimi predpisi in tehničnimi lastnostmi vozil, so opredeljene v tehničnem pravilniku.

(4) Prevzemno mesto je lahko tudi hkrati zbirno mesto, v kolikor se prevzemno mesto nahaja na površini v zasebni lasti, ob večstanovanjskih objektih pa na pripadajočem zemljišču k stavbi.

(5) Prevzemno mesto v starem mestnem jedru občine je ob vhodu v stavbo. Izvajalec javne službe lahko na željo povzročiteljev odpadkov v starem mestnem jedru izvleče zabojnike na prevzemno mesto in jih po prevzemu pospravi na zbirno mesto. Storitev izvlečenja/pospravljanja zabojnikov se zaračuna v skladu s cenikom izvajalca javnih služb.

28. člen

(relacija zbirno – prevzemno mesto)

Povsod kjer je možno, mora biti zbirno in prevzemno mesto na istem prostoru. Kjer to ni možno, so povzročitelji komunalnih odpadkov dolžni dostaviti tipizirane zabojnike ali posebne plastične vrečke s komunalnimi odpadki na dan odvoza na prevzemno mesto.

29. člen

(načrtovanje zbirnih/prevzemnih mest)

Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka, ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca.

30. člen

(začasna prevzemna mesta)

(1) Če je zaradi del na dovozih k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem javne službe na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu.

(2) V tem primeru je izvajalec javne službe dolžan obvestiti povzročitelje odpadkov o spremenjenem prevzemnem mestu.

31. člen

(vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih/prevzemnih mestih)

(1) Zbirna in prevzemna mesta so dolžni vzdrževati povzročitelji odpadkov, ki morajo skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do odjemnih mest.

(2) Izvajalec javne službe je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati posebne plastične vrečke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži okolice ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice, kjer se opravlja dejavnost. V primeru, da izvajalec onesnaži zbirno/prevzemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti.

(3) Povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest. Povzročitelji so dožni storiti, kar je v njihovi moči, da so pokrovi zabojnikov zaprti ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu.

32. člen

(skupna zbirna/prevzemna mesta)

Za povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru s povzročitelji odpadkov določi skupna zbirna in prevzemna mesta ter način zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine). Če so navedena zbirna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena.

33. člen

(zbirni center)

(1) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih za naslednje frakcije:

– papir, karton, lepenka, papirna in kartonska embalaža vseh oblik in velikosti,

– plastična, sestavljena in mešana embalaža, embalažni stiropor,

– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,

– odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,

– steklena embalaža,

– embalaža iz tekstila,

– embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi,

– kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden oklop, vključno s praznimi tlačnimi posodami,

– izrabljene gume,

– steklo,

– biorazgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad,

– oblačila in tekstil,

– topila,

– kisline,

– alkalije,

– fotokemikalije,

– pesticide,

– fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,

– zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike,

– jedilno olje in maščobe,

– barve, tiskarske barve, črnila, lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo nevarne snovi,

– čistila, detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,

– zdravila,

– baterije in akumulatorji,

– odpadna električna in elektronska oprema,

– plastika,

– kosovni odpadki,

– zemlja, kamenje, gradbeni odpadki (manjše količine),

– manjše količine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca.

(2) V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika iz gospodinjstva, skladno z 16. členom tega odloka, kar dokazujejo s potrdilom (položnico) o plačilu storitve.

(3) Izvajalec javne službe v zbirnem centru ni dolžan brezplačno prevzemati odpadke iz proizvodne in storitvene dejavnosti.

34. člen

(ureditev in vzdrževanje zbirnega centra)

(1) Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da:

– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste ločenih frakcij se v zbirnem centru zbirajo,

– se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,

– na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja.

(2) Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih ločenih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

35. člen

(prevzemanje kosovnih odpadkov)

(1) V okviru javne službe mora biti v vsakem naselju ne glede na število prebivalcev najmanj enkrat v koledarskem letu zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov »od vrat do vrat« oziroma na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov, ki jih določi izvajalec javne službe v obvestilu iz tretjega odstavka tega člena.

(2) V okviru prevzema kosovnih odpadkov iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno tudi prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi.

(3) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred prevzemom iz prejšnjih odstavkov obvestiti o času in načinu prevzema z naznanilom, objavljenim na krajevno običajen način.

(4) Imetniki kosovnih odpadkov morajo preden prepustijo te odpadke izvajalcu javne službe zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.

(5) Prevzemanje kosovnih odpadkov »od vrat do vrat« več kot enkrat letno ni redna storitev prevzemanja komunalnih odpadkov in se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.

(6) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.

36. člen

(javne prireditve in čistilne akcije)

(1) Za čas trajanja javne prireditve na prostem mora organizator na svoje stroške na kraju prireditve zagotoviti posode ali zabojnike ali vrečke za ločeno zbiranje ločenih frakcij iz prvega odstavka 17. člena tega odloka ter zagotoviti ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov.

(2) Velikost in število posod, zabojnikov ali vrečk se določi glede na število udeležencev javne prireditve. Kriterije določi izvajalec v tehničnem pravilniku.

(3) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu in z njim skleniti ustrezen dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov obdelave in odstranjevanja.

Odpadke je obvezno zbirati ločeno, skladno s tem odlokom.

(4) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi oziroma čistilni akciji najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve.

(5) Organizator javne prireditve ali čistilne akcije mora zbrane odpadke predati izvajalcu javne službe.

37. člen

(ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov)

(1) Če so na zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, pa na račun osebe, ki izvaja posest. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

(2) Če policija ali inšpekcija odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima občina ali država pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka.

(3) Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča.

Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

38. člen

(prevzemanje komunalnih odpadkov iz dejavnosti od drugih

uporabnikov)

(1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov poteka skladno s področno zakonodajo, z določili tega odloka, s tehničnim pravilnikom in pogodbo s posameznim uporabnikom, glede na značilnosti in potrebe dejavnosti, ki jo uporabnik izvaja. Predajanje mešanih komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe je obvezno.

(2) Minimalni obseg storitve, za katero je izvajalec dolžan nuditi storitve, uporabnik pa je dolžan plačati zanje, je določen z merili iz tehničnega pravilnika.

(3) Način in pogostost prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov uporabnik in izvajalec opredelita v pogodbi glede na kategorijo, v katero se uvršča uporabnik, skladno z merili iz tehničnega pravilnika.

(4) Uporabnik iz dejavnosti je zavezan v celoti spoštovati določila tega odloka.

(5) Za prevzemanje ločeno zbranih frakcij odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov, ki niso komunalni odpadki, se uporabnik in izvajalec lahko dogovorita s pogodbo. Uporabnik plačuje stroške na podlagi cenika izvajalca, ki ga sprejme pristojni organ izvajalca.

(6) V primeru, da uporabnik iz dejavnosti ne predaja ločeno zbrane frakcije odpadkov izvajalcu javne službe, mora zagotoviti predpisano ravnanje s posameznimi vrstami frakcij in pristojnemu inšpekcijskemu organu predložiti predpisano dokumentacijo o predaji odpadkov v nadaljnje ravnanje.

4.1.2. Obdelava komunalnih odpadkov

39. člen

(obdelava komunalnih odpadkov)

V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo storitve obdelave mešanih komunalnih odpadkov v skladu s vsakokratnimi predpisi, ki urejajo ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki.

40. člen

(razvrščanje komunalnih odpadkov)

V okviru javne službe se z izvornim razvrščanjem komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov na osnovne frakcije:

– ločene frakcije (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine; drobne odpadne embalaže iz stekla),

– biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad,

– kosovne odpadke,

– nevarne odpadke in

– mešane komunalne odpadke, ki jih ni mogoče razvrstiti v eno od predhodnih alinej.

41. člen

(tehtanje komunalnih odpadkov)

V okviru javne službe se zagotavljajo storitve tehtanja:

– mešanih komunalnih odpadkov,

– biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada,

– ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine; drobne odpadne embalaže iz stekla),

– odpadne embalaže po vrstah, katero mora izvajalec javne službe skladno s predpisi oddati osebi za ravnanje z odpadno embalažo,

– ločene frakcije, ki gredo v predelavo,

– nevarne frakcije, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje,

– vsake pošiljke odpadnih jedilnih olj, ki se oddajo v predelavo,

– drugih odpadkov, kadar je to določeno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

4.1.3. Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov

42. člen

(odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje odpadkov)

(1) Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v skladu z določili predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

(2) Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave dovoljeno odlagati inertne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni izvedljiva, ali druge odpadke, če njihova obdelava, s katero se zmanjša količina ali nevarnosti za človekovo zdravje ali okolje, ne prispeva k namenu, da se v celotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo učinki škodljivih vplivov na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja z emisijami snovi v površinske vode, podzemne vode, tla in zrak, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in preprečijo tveganja za zdravje ljudi.

(4) Za obdelane mešane komunalne odpadke se štejejo mešani komunalni odpadki, ki so bili obdelani s postopkom mehansko-biološke obdelave odpadkov (po postopkih z oznakama D8 in D9), pred odlaganjem na odlagališču v skladu z Uredbo o odlagališčih odpadkov.

5. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV

JAVNE SLUŽBE

43. člen

(splošne obveznosti izvajalca javne službe)

(1) Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti:

– nabavo in vzdrževanje opreme iz 53. člena tega odloka,

– redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem,

– urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov,

– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki,

– evidentiranje števila prevzemov posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov,

– druge pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.

(2) Izvajalec javne službe mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju ter da ravnanje zlasti:

– ne predstavlja tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali,

– ne povzroča čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami,

– ne povzroča škodljivih vplivov na območje, na katerih je predpisan

poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisi, ki urejajo varovanje virov pitne vode in

– ne predstavlja škodljivih vplivov na krajino ali območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki ureja varstvo kulturne dediščine.

44. člen

(register zbirnih mest, prevzemnih mest in zbiralnic ločenih

frakcij)

(1) Izvajalec gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vodi, v obliki elektronske baze podatkov, register zbirnih in prevzemnih mest za vse uporabnike, register zbiralnic ločenih frakcij in register zbirnih centrov. Podrobnejše bo vsebina posameznih registrov opredeljena v tehničnem pravilniku.

(2) Izvajalec javne službe mora podatke iz prvega odstavka tega člena redno, najmanj pa enkrat letno ažurirati.

(3) Občinski organ pristojen za izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, mora na poziv izvajalca gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, po pridobitvi podatkov iz uradnih evidenc (ECRP-ja) posredovati le tiste podatke, ki so nujno potrebni za izvajanje predmetne gospodarske javne službe.

45. člen

(javna obvestila)

(1) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi zbiralnico ločenih frakcij ali zbiralnico nevarnih frakcij ali zbirni center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:

– lokaciji zbiralnice ali zbirnega centra,

– času obratovanja zbiralnice nevarnih frakcij ali zbirnega centra,

– ločeno zbranih frakcijah ali nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo,

– načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij,

– načinu predvidene obdelave ali oddajanja ločeno zbranih frakcij,

– drugih pogojih za prevzem ločeno zbranih frakcij in nevarnih frakcij.

(2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada na območju, za katerega uredi prevzemanje bioloških odpadkov, vsakih šest (6) mesecev z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:

– namenih in ciljih izvajanja predpisanega ravnanja s kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstev in zelenim vrtnim odpadom,

– prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki,

– varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada,

– možnostih hišnega kompostiranja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada v hišnem kompostniku,

– minimalnih zahtevah za pravilno hišno kompostiranje,

– načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe,

– drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada in

– o nadaljnjem ravnanju z zbranimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva in zelenim vrtnim odpadom.

46. člen

(redno obveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki)

(1) Izvajalec javne službe je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati in seznanjati uporabnike, da naj:

– izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločeno zbranih frakcij in jih prepuščajo v embalažnih vrečah, zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih,

– izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,

– prepuščajo ločeno zbrane frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije,

– hranijo ločeno zbrane frakcije in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe,

– ne mešajo ločeno zbranih frakcij ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici,

– prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločeno zbrane frakcije ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano,

– prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih ali v zbirnih centrih,

– razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.

(2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o:

– prepovedi mešanja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki,

– izločanju vseh biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih,

– varni in za okolje neškodljivi hrambi biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pred prepustitvijo izvajalcu javne službe.

6. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV JAVNE

SLUŽBE

47. člen

(pravice uporabnikov)

(1) Uporabniki imajo pravico:

– do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov,

– do uporabe skupnega zabojnika za mešane komunalne odpadke,

– do uskladitve velikosti ali števila zabojnikov skladno s predvideno frekvenco odvoza in volumnom zabojnika pri imetniku odpadkov, vendar ne več kot enkrat letno.

(2) Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila zabojnikov za mešane komunalne odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz 3. alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da:

- nova zahtevana prostornina zabojnikov ni manjša od določene najmanjše prostornine standardnih velikosti zabojnikov za mešane komunalne odpadke, določene na podlagi tehničnega pravilnika,

- ugotovi, da so se v obdobju zadnjih šestih mesecev komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih zabojnikih.

(3) Pritožbeni (reklamacijski) postopek, ki se nanaša na pravice uporabnikov po tem odloku, je opredeljen v tehničnem pravilniku.

48. člen

(obveznosti uporabnikov)

Uporabniki imajo obveznost:

– obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najkasneje v osmih (8) dneh po nastanku spremembe,

– redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe,

– zagotoviti, da so posode ali zabojniki in vreče na dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu,

– zagotoviti, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti,

– vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, razen kadar izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto,

– zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta,

– uporabljati storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.

49. člen

(prepovedi)

(1) Povzročiteljem oziroma imetnikom odpadkov je prepovedano:

– prepuščati posamezne ločene frakcije in mešane komunalne odpadke v zabojnike ali vrečke za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom,

– mešati nevarne frakcije z ločeno zbranimi frakcijami ali mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj,

– mešati kosovne odpadke z mešanimi komunalnimi odpadki in s preostalimi vrstami odpadkov,

– postavljati zabojnike za mešane komunalne odpadke, ločene frakcije (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine), biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad na javno površino,

– prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek,

– prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek,

– sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov,

– nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta,

– odlagati odpadke ob zabojnikih,

– odlaganje pepela, toplih ogorkov, zdravstvenih odpadkov, gradbenega materiala in kamenja ter odpadkov v tekočem stanju v zabojnike za mešane komunalne odpadke ali ločeno zbrane frakcije,

– prepuščati odpadke v vrečah, ki nimajo oznake izvajalca in niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov na območju občine,

– prepuščati kuhinjske biološko razgradljive vrečke na prevzemnem mestu izven namenske posode,

– prepuščati in odlagati kosovne odpadke zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnicah ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom,

– prepuščati in odlagati zeleni vrtni odpad zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnicah ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom,

– brskanje po zabojnikih ter razmetavanje odpadkov,

– pisati na posode ali zabojnike ter lepiti plakate nanje,

– opustiti uporabo storitev javne službe,

– ravnati s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.

(2) Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov je prepovedano.

7. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE

50. člen

(viri financiranja storitev javne službe)

Viri financiranja storitev javne službe so:

– plačila uporabnikov za storitev javne službe,

– sredstev od prodaje ločenih frakcij,

– občinski proračun v delu, ki se nanaša na morebitno subvencioniranje javne službe,

– drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu.

51. člen

(viri financiranja javne infrastrukture)

Viri financiranja infrastrukture so sredstva:

– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,

– iz proračuna občine,

– iz dotacij, donacij in subvencij,

– iz kratkoročnega in dolgoročnega kreditiranja,

– iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.

8. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN OPREME, POTREBNIH

ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE

52. člen

(infrastruktura v lasti občine)

Gospodarsko javno infrastrukturo lokalnega pomena, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti občine sestavljajo:

– zemljišča in objekti zbiralnic,

– zemljišča in objekti zbirnih centrov,

– zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah,

– zemljišča in objekti za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov,

– zemljišča in objekti za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,

– druga oprema in delovni stroji za izvajanje gospodarske javne službe.

53. člen

(oprema izvajalca javne službe)

Opremo, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca javne službe, sestavljajo:

– vozila za prevoz vseh vrst odpadkov (specializirana tovorna vozila),

– delovni stroji,

– premične zbiralnice nevarnih frakcij,

– posode in zabojniki za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločeno zbranih frakcij po metodi »od vrat do vrat« in ločeno zbranih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij,

– tipske namenske vreče za zbiranje ločeno zbranih frakcij (papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine),

– vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov,

– druge premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javne službe.

9. NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE

54. člen

(oblikovanje cen)

(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2)Povzročitelji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih (8) dni od nastanka spremembe.

(3) Na območju večstanovanjskih objektov in starega mestnega jedra se storitve uporabnikom zaračunavajo glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza zabojnika. Obračun storitev se med gospodinjstva porazdeli tako, da se skupni stroški porazdelijo po gospodinjstvih glede na število članov v posameznem gospodinjstvu, v odvisnosti od vseh stanovalcev v večstanovanjskem objektu. Enak sistem obračunavanja storitev na območju večstanovanjskih objektov in starega mestnega jedra se uporablja tudi za obračunavanje biološko-razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada.

(4) Za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto, kjer ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika (80 litrov) in najmanjša pogostost odvoza, ki ureja opravljanje javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.

(5) Način obračunavanja storitev javne službe bo podrobneje opredelil Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Ptuj.

10. NADZOR

55. člen

(nadzorni organ)

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajajo pristojni občinski inšpekcijski organ in uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi skladno s predpisi.

(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

(3) Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

11. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE

56. člen

(javna pooblastila izvajalca javne službe)

(1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe odloča o pravicah in obveznostih uporabnikov določenih s tem odlokom.

(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.

12. KAZENSKE DOLOČBE

57. člen

(prekrški uporabnikov)

(1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:

– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (drugi odstavek 16. člena),

– na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (tretji odstavek 25. člena),

– ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaževanje okolice (prvi odstavek 26. člena),

– ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (drugi odstavek 26. člena),

– če organizator prireditve ne obvesti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst (14) dni pred datumom izvedbe prireditve (četrti odstavek 36. člena),

– če redno ne prepušča komunalnih odpadkov in jih ne ločuje v skladu z zagotovljenimi storitvami javne službe (druga alineja 48. člena),

– ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (šesta alineja 48. člena),

– prepušča posamezne ločene frakcije in mešane komunalne odpadke v zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom (prva alineja 49. člena),

– meša nevarne frakcije z ločeno zbranimi frakcijami ali mešanimi komunalnimi odpadki ali meša posamezne nevarne frakcije med seboj (druga alineja 49. člena),

– meša kosovne odpadke z mešanimi komunalnimi odpadki in s preostalimi vrstami odpadkov (tretja alineja 49. člena),

– postavlja zabojnike za mešane komunalne odpadke, ločene frakcije (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine; drobne odpadne embalaže iz stekla), biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad na javno površino (četrta alineja 49. člena),

– prepušča odpadne prenosne baterije ali akumulatorje kot mešani komunalni odpadek (peta alineja 49. člena),

– prepušča odpadno električno ali elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek (šesta alineja 49. člena),

– sežiga ali odlaga odpadke v objektih in ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (sedma alineja 49. člena),

– namešča posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega mesta (osma alineja 49. člena),

– odlaga odpadke ob zabojnikih (deveta alineja 49. člena),

– odlaga pepel, tople ogorke, zdravstvene odpadke, gradbeni material in kamenje, odpadke v tekočem stanju v zabojnike za mešane komunalne odpadke ali ločeno zbrane frakcije (deseta alineja 49. člena),

– prepušča odpadke v vrečah, ki nimajo oznake izvajalca in niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov na območju občine (enajsta alineja 49. člena),

– prepušča kuhinjske biološko razgradljive vrečke na prevzemnem mestu izven namenske posode (dvanajsta alineja 49. člena),

– prepušča in odlaga kosovne odpadke zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnici ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom (trinajsta alineja 49. člena),

– prepušča in odlaga zeleni vrtni odpad zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnici ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom (štirinajsta alineja 49. člena),

– brska po zabojnikih ter razmetava odpadke (petnajsta alineja 49. člena),

– piše na posode ali zabojnike ter lepi plakate nanje (šestnajsta alineja 49. člena),

– opusti uporabo storitev javne službe (sedemnajsta alineja 49. člena),

– ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka,

tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki (osemnajsta alineja 49. člena),

– ne obvesti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe (drugi odstavek 54. člena).

(2) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.

13. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

58. člen

(rok za pripravo pravilnikov po tem odloku)

Izvajalec javne službe in občinska uprava najkasneje v roku šestdeset (60) dni od uveljavitve tega odloka pripravita Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Ptuj in Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Ptuj in ju na predlog župana predložita v sprejem mestnemu svetu.

59. člen

(rok za zagotavljanje storitev po tem odloku)

Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega odloka uvesti vse spremembe v organizaciji zagotavljanja storitev izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, ki še niso bile uvedene.

60. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/12, 1/13 in 7/16).

61. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.

Številka: 007-8/2017

Datum: 19. 6. 2017