|
Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(UL RS, 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18,
76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US:
U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10), je občinski svet
Občine Radenci na svoji 4. redni seji, 24.01.2011 sprejel |
|
|
STATUT |
|
|
OBČINE RADENCI |
|
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Občina Radenci (v
nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z
zakonom. Območje Občine Radenci obsega naslednja naselja: Hrašenski Vrh,
Kapelski Vrh, Kobilščak, Kocjan, Murski Vrh, Murščak, Okoslavci,
Paričjak, Radenski Vrh, Rački Vrh, Spodnji Kocjan, Turjanski Vrh,
Zgornji Kocjan, Žrnova, Boračeva, Hrastje Mota, Janžev Vrh, Melanjski
Vrh, Radenci, Rihtarovci, Šratovci, Turjanci. |
|
|
Sedež občine je v
Radencih, Radgonska cesta 9. |
|
|
Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
|
|
Občino predstavlja in
zastopa župan. |
|
|
Območje, ime in sedež
občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. |
|
|
Območja in imena
naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
Na območju občine so
ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter
pravni status ožjih delov občine so določeni s tem statutom in odlokom
občine. |
|
|
Imena in območja
ožjih delov občine so: |
|
|
• Krajevna skupnost
Radenci (Radenci, Boračeva, Janžev Vrh, Melanjski Vrh, Šratovci,
Rihtarovci, Turjanci in Hrastje Mota) |
|
|
• Krajevna skupnost
Kapela (Hrašenski Vrh, Kapelski Vrh, Kobilščak, Kocjan, Murski Vrh,
Murščak, Okoslavci, Paričjak, Radenski Vrh, Rački Vrh, Sp. Kocjan,
Turjanski Vrh, Zg. Kocjan, Žrnova). |
|
|
3. člen |
|
|
Občina v okviru
ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega
pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti,
ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom. |
|
|
4. člen |
|
|
Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
|
|
Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
|
Občani sodelujejo pri
upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom
in ljudsko iniciativo. |
|
|
Na osnovi odločitve
organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi
osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki
zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
|
5. člen |
|
|
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občine lahko sodelujejo tudi z
lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami
lokalnih skupnosti. |
|
|
Občina samostojno
odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti na način in
po postopku, predpisanem v zakonu. |
|
|
Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in
organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
|
|
6. člen |
|
|
Občina ima grb,
zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z
odlokom. |
|
|
Občina ima pečat, ki
je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis:
OBČINA RADENCI, v notranjem krogu pa naziv organa občine - Občinski
svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. V
sredini pečata je grb občine. |
|
|
Velikost, uporabo in
hrambo pečata občine določi župan s sklepom. |
|
|
Za prispevek k
razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in
drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom. |
|
|
II. NALOGE
OBČINE |
|
|
7. člen |
|
|
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z
zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
|
|
1.
Normativno
ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
|
•
sprejema statut in druge predpise občine, |
|
|
•
sprejema proračun in zaključni račun občine, |
|
|
•
načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
|
• predpisuje
davke in prispevke iz svoje pristojnosti, |
|
|
• sprejema
program razvoja občine. |
|
|
2.
Upravlja
občinsko premoženje tako, da: |
|
|
•
ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
|
•
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
• sklepa
pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
|
• sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. |
|
|
3.
Omogoča pogoje
za gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
|
• spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
|
• sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini, |
|
|
• pospešuje
gospodarski razvoj, |
|
|
• sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
|
|
• z javnimi sredstvi,
v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz.
gospodarskih subjektov. |
|
|
4.
Ustvarja
pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega
sklada stanovanj tako, da: |
|
|
•
v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
|
•
sprejema
dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
|
|
•
spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
|
|
•
spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
|
|
•
gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so
primerni za gradnjo stanovanj, |
|
|
•
v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo
in prenovo stanovanj, |
|
|
•
sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri
razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
|
|
5.
Skrbi za
lokalne javne službe tako, da: |
|
|
•
zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu
z zakonom, |
|
|
•
nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
•
gradi in vzdržuje komunalne objekte in naprave. |
|
|
6.
Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: |
|
|
•
ustanovi vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec),
zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za
njihovo delovanje, |
|
|
•
v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
|
|
• sodeluje
z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
|
•
z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
|
|
•
ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
|
|
7.
Pospešuje
službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva
otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
|
|
•
spremlja stanje na tem področju, |
|
|
•
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
|
|
•
sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami, |
|
|
•
lahko podeljuje denarne pomoči in simbolne nagrade ob posebnih
priložnostih ali obletnicah občanov. |
|
|
8.
Pospešuje
raziskovalno,informacijsko, dokumentacijsko, kulturno in društveno
dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
|
|
• omogoča
dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju, |
|
|
•
določa občinski program športa, |
|
|
•
zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
|
• z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
|
|
•
sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
|
|
9.
Skrbi za
varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: |
|
|
•
izvaja naloge,
ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva
okolja, |
|
|
•
spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema
ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
•
sprejema
splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
•
sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
|
|
•
z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
|
10.
Upravlja,
gradi in vzdržuje: |
|
|
•
občinske ceste, ulice in javne poti, |
|
|
•
površine za pešce in kolesarje, |
|
|
• igrišča
za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
|
•
javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
|
• zagotavlja
varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini. |
|
|
11.
Skrbi za
požarno varnost in varnost občanov v primeru naravnih
in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
|
|
•
organizira
reševalno pomoč v požarih, |
|
|
•
organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere naravnih in
drugih nesreč, |
|
|
•
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
|
|
•
zagotavlja sredstva za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, |
|
|
•
sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo, |
|
|
•
opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
12.
Ureja javni
red v občini tako, da: |
|
|
•
sprejema
programe varnosti, |
|
|
•
določa
prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine, |
|
|
•
ureja lokalni
promet in določa prometno ureditev, |
|
|
•
organizira
občinsko redarstvo, |
|
|
•
opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
|
|
•
opravlja
druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
|
8. člen |
|
|
V okviru lokalnih
zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: |
|
|
•
ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine
v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe
občine, |
|
|
•
določanje namembnosti prostora, |
|
|
•
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
|
|
•
evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
•
zagotavljanje
varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
|
|
•
mrliško ogledno službo, |
|
|
•
pokopališko in pogrebno službo in |
|
|
•
ureja druge
lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
9. člen |
|
|
Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
|
|
|
Občina obdeluje
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in
jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
|
Za potrebe iz prvega
odstavka tega člena pridobiva občina od upravljalcev zbirk podatke o
fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o
fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih
osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini. |
|
|
Od upravljavca
Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja
svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z zakonom. Osebne podatke
lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po
elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali
začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave. Za
pridobivanje podatkov neposredno preko računalniške povezave, je
potrebno dovoljenje pristojnega ministra. |
|
|
III.
ORGANI OBČINE |
|
|
1. SKUPNE
DOLOČBE |
|
|
10. člen |
|
|
Organi občine so: |
|
|
•
občinski svet,
|
|
|
•
župan in
|
|
|
•
nadzorni odbor
občine. |
|
|
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
|
|
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
zakon. |
|
|
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
|
11. člen |
|
|
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi
akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge
ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske
pristojnosti. |
|
|
Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na
prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
|
|
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe in organe ožjih delov občin. |
|
|
Občinsko upravo ustanovi Občinski svet na predlog župana z Odlokom, s
katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
|
|
Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa
jo župan. |
|
|
12. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali
tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
|
|
|
13. člen |
|
|
Delo organov občine je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine,
z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki
so podlaga za odločanje občinskih organov. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta
statut in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente,
ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah,
obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
|
2.
OBČINSKI SVET |
|
|
14. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
|
|
Občinski svet šteje 16 članov. |
|
|
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega
sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter
traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega
sveta, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
|
|
Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po
izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. Če
seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne
komisije. |
|
|
15. člen |
|
|
Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
|
|
Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. |
|
|
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski
svet z odlokom. |
|
|
16. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke
in druge predpise občine ter mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
|
|
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
|
• sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
• sprejema
občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
• sprejme Odlok
o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog
župana, |
|
|
• ustanavlja
organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno
področje, |
|
|
• v sodelovanju
z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske
uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
|
|
• daje soglasje
k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah
ne odloča drug občinski organ, |
|
|
• nadzoruje delo
župana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, |
|
|
• potrjuje
mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje
mandata občinskega funkcionarja, |
|
|
• imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
|
• imenuje in
razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
|
|
• določi, kateri
izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če
temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno
opravljal njegovo funkcijo ali če je razrešen, |
|
|
• odloča o
pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če z zakonom, s statutom
občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
|
|
• odloča o
najemu posojila in dajanju poroštva, |
|
|
• razpisuje
referendum, |
|
|
• s svojim
aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta
in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in
delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev
javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih,
|
|
|
• določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
|
|
• ustanavlja
javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v
skladu z zakonom, |
|
|
• opravlja
imenovanje ulic in naselij ter določa območja naselij, |
|
|
• imenuje in
razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ter
člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
|
• določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
|
|
• sprejme
program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
|
• določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
|
|
• sprejme odlok
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo
pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
|
|
• sprejema
odločitev o uvedbi krajevnega samoprispevka in |
|
|
• odloča o
drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
17. člen |
|
|
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo
župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi
ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako
določa zakon. |
|
|
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo
člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana,
v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
18. člen |
|
|
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. |
|
|
Župan predstavlja Občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in
podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter
z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
|
Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali
drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi
sejo podžupan. |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni
član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega
pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta
in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan
lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
|
|
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po
tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala
predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno
zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. |
|
|
Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red
pa lahko dopolni še z novimi točkami. |
|
|
Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in
izvedbo seje. |
|
|
19. člen |
|
|
Strokovno pripravo
gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
|
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana.
|
|
|
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter
predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni
red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega
sveta. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
|
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja
in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
|
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu,
članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega
odbora občine in direktorju občinske uprave. O
sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
|
|
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti
seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega
sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma
njihovega področja dela. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje
v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski
svet. |
|
|
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
|
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
|
Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega
sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
|
22. člen |
|
|
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
|
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi
člana občinskega sveta. |
|
|
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v
primeru odstopa. |
|
|
Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal
odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno
komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od
prejema pisne odstopne izjave. |
|
|
Če župan iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske
volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v
osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno
sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega
odstavka tega člena odloči meritorno v 30. dneh. O morebitni pritožbi
odloči vrhovno sodišče v 30. dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja
tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen član
občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature oz.
predstavnik liste kandidatov za člane občinskega sveta, s katere bi bil
ta kandidat izvoljen. |
|
|
Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet
na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. |
|
|
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
določa zakon. |
|
|
2.1
ODBORI IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA |
|
|
23. člen |
|
|
Občinski svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja
stalna ali občasna delovna telesa. |
|
|
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta
določa poslovnik občinskega sveta in Odlok o delovnih telesih občinskega
sveta občine Radenci. |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi
imenovanje. |
|
|
24. člen |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki
jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
|
|
•
občinskemu
svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge
organe, ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
• občinskemu
svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi
vprašanji v občini, |
|
|
•
izdaja akte v
zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, |
|
|
•
obravnava
druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
|
|
25. člen |
|
|
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
|
|
• Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
|
|
• Statutarno
pravna komisija, |
|
|
• Odbor za šport
in turizem, |
|
|
• Odbor za
proračun, finance in premoženjske zadeve, |
|
|
• Odbor za
kmetijstvo, |
|
|
• Odbor za
družbene dejavnosti, |
|
|
• Odbor za
gospodarstvo, obrt in podjetništvo in |
|
|
• Odbor za
varstvo okolja, urejanje prostora in gospodarske javne službe. |
|
|
Odbori in komisije štejejo 5 članov. Delovno področje posameznega
delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom in z odlokom o
delovnih telesih občinskega sveta občine Radenci. |
|
|
26. člen |
|
|
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in
največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta
kot predsednik, ki ga izmed sebe izvolijo člani delovnega telesa. Člani
delovnega telesa izmed sebe izvolijo tudi namestnika predsednika. |
|
|
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
27. člen |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge.
|
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
|
28. člen |
|
|
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti, člane svetov javnih zavodov, na predlog
najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za
člane delovnih teles občinskega sveta in članov svetov javnih zavodov
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
3. ŽUPAN |
|
|
29. člen |
|
|
Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana
se opravijo v skladu z zakonom. |
|
|
Mandatna doba župana traja štiri leta. |
|
|
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
|
|
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi obvesti Komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
30. člen |
|
|
Župan predstavlja in zastopa občino. |
|
|
Poleg tega župan predvsem: |
|
|
• predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
•
izvršuje
občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih
nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
• skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
|
|
•
odloča o
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa
drugače, |
|
|
•
skrbi za
objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
|
•
predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja, naloge in notranjo organizacijo občinske uprave, določa
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju
javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja
zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in
obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, |
|
|
•
imenuje in
razrešuje direktorja občinske uprave, in vodjo organa skupne
občinske uprave z drugimi župani občin ustanoviteljic. Usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
|
|
•
opravlja druge
naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
31. člen |
|
|
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je
neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje.
|
|
|
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi,
župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove
skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
|
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na
prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
|
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet
ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
|
|
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
32. člen |
|
|
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: |
|
|
• skrbi za
izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
|
|
•
imenuje
poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno
zaščito, |
|
|
• sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
|
|
• vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
|
|
• določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
|
|
• ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju
občine, |
|
|
• sprejema akte
in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
|
|
• v primeru
nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
|
|
• predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost, |
|
|
• opravlja druge
naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi. |
|
|
33. člen |
|
|
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
34. člen |
|
|
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina vsaj enega podžupana.
Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
|
|
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz
pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno
opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima
pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
|
|
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. |
|
|
35. člen |
|
|
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati
svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi
župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
|
36. člen |
|
|
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan
imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
|
|
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
|
37. člen |
|
|
Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
|
|
Razlogi za prenehanje mandata župana se ugotovijo na podlagi pravnomočne
odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi župana. |
|
|
Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave
oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru
odstopa. |
|
|
Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno
obvesti Občinski svet in Občinsko volilno komisijo. |
|
|
Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet
na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega ostavka tega člena. |
|
|
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne
komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom
mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
|
|
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
|
|
|
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo
novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje
mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne
vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. |
|
|
4.
NADZORNI ODBOR |
|
|
38. člen |
|
|
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
|
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
|
• opravlja
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
• nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
|
|
• nadzoruje
finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave,
svetov ožjih delov občine (krajevnih, vaških ali
četrtnih skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih
sredstev. |
|
|
39. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani
nadzornega odbora morajo imeti praviloma najmanj VI. stopnjo strokovne
izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani komisij in odborov občinskega sveta, člani svetov ožjih
delov občine (krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti), direktor
občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki
so uporabniki občinskih proračunskih sredstev. |
|
|
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Članu
nadzornega odbora preneha članstvo v nadzornem odboru v primeru
trikratnega neopravičenega izostanka s seje nadzornega odbora. |
|
|
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora in komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
40. člen |
|
|
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni
odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
|
|
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika
predsednika nadzornega odbora. Predsednik predstavlja nadzorni odbor,
sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih
večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
|
|
Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine v Radencih. Nadzorni odbor
za seje uporablja prostore občine. |
|
|
Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja pečat občine. |
|
|
41. člen |
|
|
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu
oktobru koledarskega leta predloži županu. |
|
|
Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor nad zaključnim
računom proračuna občine, v okviru programa dela pa predvsem izvaja
nadzor: |
|
|
• finančnih
načrtov in zaključnih računov ožjih delov občine, |
|
|
• finančnih
načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih
zavodov, javnih podjetij in drugih), |
|
|
• drugih zadev
iz letnega programa dela. |
|
|
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen
v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa mora biti obrazložena. |
|
|
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in
občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo
leto. |
|
|
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi
organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih
proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
|
|
Predsednik ali namestnik predsednika nadzornega odbora se mora
udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge
zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
|
|
42. člen |
|
|
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi
preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb
med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge
pridobljene dokumentacije. |
|
|
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu
odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku
nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
|
43. člen |
|
|
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na
seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
|
|
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
|
|
• je odgovorna
oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s
članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v
stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski
ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena,
četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
|
|
|
• je član
nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne
osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane
osebe, |
|
|
• če je član
nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet
nadzora. |
|
|
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba
in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z
večino glasov vseh članov. |
|
|
44. člen |
|
|
Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je
določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik
pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku
nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake
sestavine kot poročilo o nadzoru. |
|
|
Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na
osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
|
|
Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o
osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega
odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predhodno
poročilo o nadzoru.
|
|
|
Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor
sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora
upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
|
|
Predhodno poročilo o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
|
45. člen |
|
|
Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predhodno poročilo o
nadzoru najpozneje v roku osmih dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima
pravico v roku petnajst dni, od prejema predhodnega poročila
o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). |
|
|
Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru
nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor končno poročilo o nadzoru, ki
ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa
tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
|
|
46. člen |
|
|
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, v skladu z zakonom
in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. |
|
|
V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je
bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
|
|
Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru. |
|
|
V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno
in/ali smotrno. |
|
|
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
|
|
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali
neuspešno. |
|
|
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
|
|
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
|
|
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja
nadzorovane osebe. |
|
|
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja
oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
|
|
47. člen |
|
|
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti
pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
|
|
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da
je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
|
48. člen |
|
|
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora
in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
|
|
Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in
drugimi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in
lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o notranji
organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine
Radenci in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb
javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina, in drugi) ter z za
poslovanje občine pomembnimi odločitvami in sicer z: |
|
|
• Zadolževanjem
občine nad 100.000,00 € |
|
|
• načrtovanjem
oz. izvajanjem investicij nad 40.000,00 € |
|
|
• pridobitvijo,
odtujitvijo ali zamenjavo stvarnega premoženja nad 1.000,00 € |
|
|
• naložbo
denarnih sredstev, nakupom in prodajo vrednostnih papirjev in deležev
nad 10.000,00 € |
|
|
• odpis terjatev
nad 1.000,00 € |
|
|
• ustanovitvijo
javnega podjetja, javnega zavoda in drugega uporabnika občinskih
proračunskih sredstev. |
|
|
Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega
sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti
občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja
občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je
ustanovila občina. |
|
|
49. člen |
|
|
Nadzorni odbor mora
županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in
porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju
seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
|
50. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora je javno. |
|
|
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se
javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz
letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki
se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon,
ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge,
zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega
značaja. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
nadzornega odbora določa poslovnik. |
|
|
Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
|
51. člen |
|
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
|
|
Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih
pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje
pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena
administrativna tehnična dela nadzornega odbora. |
|
|
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci,
zaposleni v občinski upravi, ali zunanji strokovnjaki, notranji
revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko
poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora
imenuje občinski svet.
|
|
|
52. člen |
|
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu
v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi
skrbnika. |
|
|
53. člen |
|
|
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu z aktom občine, ki določa plače občinskih
funkcionarjev in nagrade članov delovnih teles občinskega sveta ter
članov drugih občinskih organov in povračil stroškov. |
|
|
Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v
pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo
izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne
izvedence. |
|
|
54. člen |
|
|
Podrobneje uredi
nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov
svojih članov. |
|
|
5.
OBČINSKA UPRAVA |
|
|
55. člen |
|
|
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
|
|
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
|
56. člen |
|
|
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z
drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
|
|
Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski
sveti občin. |
|
|
57. člen |
|
|
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih
oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem
postopku. |
|
|
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
|
|
58. člen |
|
|
Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje
direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje
pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
|
|
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz
prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
59. člen |
|
|
Direktor občinske
uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja
upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
|
60. člen |
|
|
O upravnih
zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba,
ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu
z uredbo o strokovni izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje
in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega
postopka, ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
|
|
61. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne
pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni
organ, določen z zakonom. |
|
|
62. člen |
|
|
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v
občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve
predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik
pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet,
ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
|
6.
DRUGI ORGANI OBČINE |
|
|
63. člen |
|
|
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s
sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
|
64. člen |
|
|
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
|
|
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
|
|
IV. OŽJI
DELI OBČINE |
|
|
65. člen |
|
|
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju
posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene
krajevne skupnosti. |
|
|
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem,
organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
|
|
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali
spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali
10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je
določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
|
|
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski
svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in
območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki
jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila
skupnost.
|
|
|
66. člen |
|
|
Krajevne skupnosti
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
|
|
• dajejo
predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na
področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na
njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
|
|
• sodelujejo pri
pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s
področja gospodarskih javnih služb, |
|
|
• dajejo
predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo
pri njihovi sanaciji, |
|
|
• dajejo
predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in
vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
|
|
• dajejo pobude
za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov
in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
|
|
• predlagajo
programe javnih del, |
|
|
• sodelujejo in
dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
|
|
• oblikujejo
pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih
posredujejo pristojnemu organu občine, |
|
|
• dajejo mnenja
glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene,
predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti,
za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih
bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
|
|
• seznanjajo
pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na
področju urejanja prostora in varstva okolja, |
|
|
• sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
|
|
• spremljajo
nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito
ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja
zaščite in reševanja, |
|
|
• dajejo
soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem
občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog, |
|
|
• občinskemu
svetu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih lokalov. |
|
|
67. člen |
|
|
Krajevne skupnosti
opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na
prebivalce krajevne skupnosti Občine Radenci praviloma samostojno: |
|
|
• skrbijo za
urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno
običajen način, če z odlokom občine ni drugače določeno, |
|
|
• skrbijo za
pluženje in odvoz snega, |
|
|
• skrbijo za
vzdrževanje krajevnih cest, |
|
|
• skrbijo za
vaške vodovode, |
|
|
• upravljajo z
lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo, |
|
|
• izdelujejo
načrte zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine, |
|
|
• pripravljajo
in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove
vasi na svojem območju, |
|
|
• pospešujejo
kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter
organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč
pri takih prireditvah, kadar je organizator občina, |
|
|
• podrobneje se
naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom. |
|
|
68. člen |
|
|
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih
opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more
biti delodajalec. |
|
|
Krajevna skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v
svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene Krajevna
skupnost brez soglasja župana so nični, vendar pa lahko predpis občine,
ki je potreben za izvršitev proračuna določi, kateri pravni posli in v
kateri višini so ti posli, ki jih sklene Krajevna skupnost, veljavni
brez predhodnega soglasja župana. |
|
|
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem in s sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za
obveznosti Krajevne skupnosti subsidiarno. |
|
|
69. člen |
|
|
Organ Krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve
članov sveta določa zakon. |
|
|
Član sveta krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan, javni
uslužbenec v občinski upravi in javni uslužbenec v službi ožjega dela
občine, ter člani nadzornega odbora občine. |
|
|
Svet krajevne skupnosti Radenci šteje 9 članov, svet krajevne skupnosti
Kapela šteje 7 članov. |
|
|
Za volitve članov svetov krajevnih skupnosti, katerih število je večje
od sedem, se volitve opravljajo po večinskem sistemu v volilnih enotah,
ki jih z odlokom določi občinski svet. |
|
|
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
|
|
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot
mandat članov občinskega sveta. |
|
|
70. člen |
|
|
Prvo sejo sveta
krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi
članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni
mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in
konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki velja za
konstituiranje občinskega sveta. |
|
|
|
|
|
71. člen |
|
|
Svet krajevne skupnosti ima predsednika ki ga izmed sebe izvolijo člani
sveta. |
|
|
Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja
krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja
druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. Pravni posli, ki
jih kot zastopnik krajevne skupnosti sklene predsednik njenega sveta so
veljavni le ob pisnem soglasju župana, razen, če je z veljavnim odlokom
o proračunu občine drugače določeno. |
|
|
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta
nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. |
|
|
72. člen |
|
|
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na
kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. |
|
|
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
|
|
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat
na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov sveta. |
|
|
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
73. člen |
|
|
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s
tem statutom opredeljene kot naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: |
|
|
• obravnava
vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne
skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja, |
|
|
• daje pobude in
predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
|
• sprejema
odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju
s premoženjem skupnosti. |
|
|
Odločitve sveta skupnosti o uporabi sredstev in razpolaganju ter
gospodarjenju s premoženjem skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje
občinski svet. Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan in
občinska uprava. |
|
|
74. člen |
|
|
Zaradi obravnave
določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske
pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih
skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
|
75. člen |
|
|
Krajevna skupnost Radenci in Krajevna skupnost Kapela imata lastno
premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva
in pravice. |
|
|
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine
ter določbe tega statuta. |
|
|
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna
subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. |
|
|
76. člen |
|
|
Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s
prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za
storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela
občine. |
|
|
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih
skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. |
|
|
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
|
|
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih
načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu
svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del
občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski
svet. |
|
|
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso
zajeti v proračunu občine. |
|
|
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren
predsednik sveta. |
|
|
Krajevne skupnosti imajo lahko svoje transakcijske račune. Sklep o
posebnem transakcijskem računu skupnosti izda župan. |
|
|
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo
določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe
odloka o proračunu občine. |
|
|
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni
odbor občine. |
|
|
77. člen |
|
|
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine,
četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne
skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
|
|
•
če se po
najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
|
|
• če ne izvršuje
nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v
nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
|
|
• če se ugotovi,
da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se
sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna,
uporabljajo nenamensko. |
|
|
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če
ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni
kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo
interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem
statutom. |
|
|
|
|
|
V.
NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
78. člen |
|
|
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
|
|
1.
ZBOR OBČANOV |
|
|
79. člen |
|
|
Občani na zboru občanov: |
|
|
• obravnavajo
pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža
ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
|
|
• obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
• obravnavajo
pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine
oziroma za spremembo njihovih območij, |
|
|
• predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
|
|
• opravljajo
naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
|
• dajejo
predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
|
|
•
oblikujejo
stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest,
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
|
|
• obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
|
|
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
|
80. člen |
|
|
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih
skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
|
|
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega
sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
|
|
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5
odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na
zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
|
|
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen
predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti
seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in
priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter
njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da
zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se
vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. |
|
|
81. člen |
|
|
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
|
Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
|
82. člen |
|
|
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko
zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
|
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev
z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na
zboru. |
|
|
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
|
2.
REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE |
|
|
83. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
|
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
|
84. člen |
|
|
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega
sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
|
|
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem, za vložitev zahteve za
razpis referenduma. |
|
|
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem
za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
|
|
85. člen |
|
|
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem volivci
potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe. |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu
potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se
splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne
spremeni.
|
|
|
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje
občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum,
sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
|
86. člen |
|
|
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem
aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
|
|
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke
podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča
in podpis. |
|
|
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
|
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim
odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine,
o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
|
|
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka
zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
|
87. člen |
|
|
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem.
|
|
|
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov. |
|
|
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. |
|
|
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v
določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
|
88. člen |
|
|
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve
o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma
v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. |
|
|
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni
od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma,
splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih
se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo
odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”,
dan razpisa in dan glasovanja. |
|
|
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o
razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
|
89. člen |
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. |
|
|
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
|
|
90. člen |
|
|
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
|
|
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni
samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
|
|
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
3.
SVETOVALNI REFERENDUM |
|
|
91. člen |
|
|
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
|
|
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
|
|
|
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
|
4.
DRUGI REFERENDUMI |
|
|
92. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
|
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
|
|
5.
LJUDSKA INICIATIVA |
|
|
93. člen |
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis
referenduma o splošnem aktu občine. |
|
|
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o
njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
94. člen |
|
|
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
VI.
OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
95. člen |
|
|
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in
javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
|
|
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
|
|
• neposredno v
okviru občinske uprave, |
|
|
• z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
|
• z dajanjem
koncesij, |
|
|
• z vlaganjem
lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
|
|
96. člen |
|
|
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
|
• osnovnošolsko
izobraževanje, |
|
|
• predšolsko
vzgoja in varstvo otrok, |
|
|
• osnovno
zdravstvo in lekarniško dejavnost, |
|
|
• osebno pomoč
družini in |
|
|
•
knjižničarstvo. |
|
|
Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in
drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
|
97. člen |
|
|
Občina lahko skupaj z
drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja
javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
javne službe. |
|
|
98. člen |
|
|
Na področju
gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
|
|
•
oskrbo s pitno
vodo |
|
|
•
ravnanje s
komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, |
|
|
•
odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
•
javno snago in
čiščenje javnih površin, |
|
|
•
urejanje
javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, |
|
|
•
pregledovanje,
nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
zaradi varstva zraka, |
|
|
• gospodarjenje
s stavbnimi zemljišči, |
|
|
• vzdrževanje
občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon. |
|
|
99. člen |
|
|
Občina lahko določi
kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
|
100. člen |
|
|
Pravne osebe javnega
prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
|
|
101. člen |
|
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj
z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
občinskih javnih služb. |
|
|
102. člen |
|
|
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega
prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti
občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. |
|
|
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge,
organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in
delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
103. člen |
|
|
Občina mora
zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
|
VII.
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
104. člen |
|
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen
občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program
prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program
nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. |
|
|
Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se
izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti
soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje
stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost
občine. |
|
|
105. člen |
|
|
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in
drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev
finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
|
|
106. člen |
|
|
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti
v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
|
|
Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan. |
|
|
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
|
107. člen |
|
|
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov. |
|
|
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov,
račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
|
|
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
|
|
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
|
|
108. člen |
|
|
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
|
|
V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z
zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu
občine ali drugim splošnim aktom občine. |
|
|
Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v
skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim
na podlagi zakona. |
|
|
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna
občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske
uprave. |
|
|
Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju.
Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. |
|
|
109. člen |
|
|
Proračun občine se sprejme skupaj z odlokom o proračunu občine. Rebalans
proračuna pa skupaj z odlokom o spremembi proračuna. |
|
|
Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
|
|
V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
|
|
Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more
uravnovesiti proračuna občine. |
|
|
110. člen |
|
|
Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša,
se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za
preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
|
|
Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep
velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom
občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
|
111. člen |
|
|
Sredstva proračuna
občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim
aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
|
|
|
112. člen |
|
|
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
|
|
Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika,
župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo
oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug
uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese
sredstva v proračunsko rezervo. |
|
|
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v
mesecu juliju. |
|
|
113. člen |
|
|
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan
predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v
sprejem. |
|
|
O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
|
114. člen |
|
|
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
|
115. člen |
|
|
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se
lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z
zakonom in pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda
župan. |
|
|
O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
|
|
116. člen |
|
|
Finančno poslovanje
občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi
izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi
občinami ali pri specializirani organizaciji. |
|
|
117. člen |
|
|
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske
uprave ali skupnega organa občinske uprave. |
|
|
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega
nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje
strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi
predpisi. |
|
|
118. člen |
|
|
Nabavo blaga, nabavo
storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
VIII.
SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti
občine |
|
|
119. člen |
|
|
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in
pravilniki.
|
|
|
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte
razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni
vrsti splošnih aktov. |
|
|
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko
splošni ali posamični akt. |
|
|
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
|
120. člen |
|
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
|
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem
odloka. |
|
|
121. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se
uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
122. člen |
|
|
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
|
|
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
|
|
123. člen |
|
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
|
124. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem
glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če
ni v njih drugače določeno. |
|
|
V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako določi občinski svet. |
|
|
2.
Posamični akti občine |
|
|
125. člen |
|
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
|
S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih
zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
126. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
|
|
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
IX.
VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
127. člen |
|
|
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
|
|
|
128. člen |
|
|
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
|
129. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte
in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
|
Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
|
|
130. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
|
131. člen |
|
|
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
|
|
X. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA |
|
|
132. člen |
|
|
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
|
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
|
|
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela. |
|
|
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter
daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
|
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
133. člen |
|
|
Krajevne skupnosti
morajo uskladiti svoje statute s tem statutom v roku 3 mesecev po
uveljavitvi tega statuta. |
|
|
134. člen |
|
|
Nadzorni odbor mora
uskladiti svoj poslovnik s tem statutom v roku 3 mesecev po uveljavitvi
tega statuta. |
|
|
135. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut občine Radenci
(Uradne objave Občine Radenci 8/2007). |
|
|
Ta statut začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
|
Številka: 007-01/2011 |
|
|
Datum: 25. 1.
2011 |
|
|
Občina Radenci |
|
|
Župan Janez RIHTARIČ |
|