|
Na podlagi 64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi - uradno prečiščeno besedilo /ZLS-UPB1/ (Uradni
list RS, št. 100/2005, 21/2006) je občinski svet Občine Radenci na svoji
4. redni seji dne, 15.03.2007 sprejel |
|
|
STATUT |
|
|
OBČINE RADENCI |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(1) Občina Radenci (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna
skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:
Hrašenski vrh, Kapelski vrh, Kobilščak, Kocjan, Murski vrh, Murščak,
Okoslavci, Paričjak, Radenski vrh, Rački vrh, Spodnji Kocjan, Turjanski
vrh, Zgornji Kocjan, Žrnova, Boračeva, Hrastje Mota, Janžev vrh,
Melanjski vrh, Radenci, Rihtarovci, Šratovci, Turjanci. |
|
|
(2) Sedež občine je v Radencih, Radgonska cesta 9. |
|
|
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati,
pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
|
|
(4) Občino predstavlja in zastopa župan. |
|
|
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po
postopku, ki ga določa zakon. |
|
|
(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
(1) Na območju občine so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge,
organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine so
določeni s tem statutom in odlokom občine. |
|
|
(2) Imena in območja ožjih delov občine so: |
|
|
-
Krajevna skupnost Radenci in |
|
|
-
Krajevna skupnost Kapela. |
|
|
3. člen |
|
|
Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne
zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz
državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo
prenesene z zakonom. |
|
|
4. člen |
|
|
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
|
|
|
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih
volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah
s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
|
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na
zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
|
(4) Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike
odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče,
in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju
občine. |
|
|
5. člen |
|
|
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in
drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
|
(2) Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne
skupnosti na način in po postopku, predpisanem v zakonu. |
|
|
(3) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
(4) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje
skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
|
|
6. člen |
|
|
(1) Občina ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in
uporaba se določi z odlokom. |
|
|
(2) Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu
na zgornji polovici napis: OBČINA RADENCI, v notranjem krogu pa naziv
organa občine - Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava,
Volilna komisija. V sredini pečata je grb občine. |
|
|
(3) Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s sklepom. |
|
|
(4) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s
posebnim odlokom. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
7. člen |
|
|
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
|
|
1.
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
|
-
sprejema statut in
druge predpise občine,
|
|
|
-
sprejema proračun
in zaključni račun občine,
|
|
|
-
načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
|
|
|
-
predpisuje davke
in prispevke iz svoje pristojnosti.
|
|
|
2.
Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
|
|
-
ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
|
|
|
-
pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
|
|
|
-
sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
|
|
|
-
sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
|
|
|
3.
Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
|
-
spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini,
|
|
|
-
sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini,
|
|
|
-
pospešuje
gospodarski razvoj,
|
|
|
-
sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine
pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih
problemov,
|
|
|
-
z javnimi
sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog
oz. gospodarskih subjektov.
|
|
|
4.
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
|
|
-
v prostorskih
aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
|
|
|
-
sprejema
dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
|
|
|
-
spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
|
|
|
-
spremlja ponudbo
in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski
trg,
|
|
|
-
gradi stanovanja
za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za
gradnjo stanovanj,
|
|
|
-
v skladu s
predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in
prenovo stanovanj,
|
|
|
-
sodeluje z
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri
razreševanju stanovanjske problematike občanov.
|
|
|
5.
Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
|
|
-
zagotavlja
izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z
zakonom,
|
|
|
-
nadzira delovanje
lokalnih javnih služb,
|
|
|
-
gradi in vzdržuje
komunalne objekte in naprave.
|
|
|
6.
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost
tako, da: |
|
|
-
ustanovi
vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec),
zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo
delovanje,
|
|
|
-
v skladu z zakoni,
ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih programov,
|
|
|
-
sodeluje z
vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
|
|
|
-
z različnimi
ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno
varstvo občanov,
|
|
|
-
ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za
kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
|
|
|
7.
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
|
|
-
spremlja stanje na
tem področju,
|
|
|
-
pristojnim organom
in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
|
|
|
-
sodeluje s centrom
za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami.
|
|
|
8.
Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
|
|
-
omogoča dostopnost
kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
|
|
|
-
določa občinski
program športa,
|
|
|
-
zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost,
|
|
|
-
z dotacijami
spodbuja te dejavnosti,
|
|
|
-
sodeluje z društvi
in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
|
|
|
9.
Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva
okolja tako, da: |
|
|
-
izvaja naloge, ki
jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva
okolja,
|
|
|
-
spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s
katerimi zagotavlja varstvo okolja,
|
|
|
-
sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
|
|
|
-
sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih,
|
|
|
-
z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini.
|
|
|
10.
Upravlja, gradi in vzdržuje: |
|
|
-
lokalne javne
ceste in druge javne poti,
|
|
|
-
površine za pešce
in kolesarje,
|
|
|
-
igrišča za šport
in rekreacijo ter otroška igrišča,
|
|
|
-
javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter
|
|
|
-
zagotavlja varnost
v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
|
|
|
11.
Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in
drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
|
|
-
organizira
reševalno pomoč v požarih,
|
|
|
-
organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih
in drugih nesreč,
|
|
|
-
zagotavlja
sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti
in varstva pred naravnimi nesrečami,
|
|
|
-
zagotavlja
sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
|
|
|
-
sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito
ter spremlja njihovo delo,
|
|
|
-
opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami.
|
|
|
12.
Ureja javni red v občini tako, da: |
|
|
-
sprejema ustrezne
splošne akte,
|
|
|
-
določa prekrške in
denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
|
|
|
-
ureja lokalni
promet in določa prometno ureditev,
|
|
|
-
organizira
občinsko redarstvo,
|
|
|
-
izvaja nadzorstvo
nad javnimi prireditvami,
|
|
|
-
opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno,
|
|
|
-
opravlja druge
naloge v okviru teh pristojnosti.
|
|
|
8. člen |
|
|
V
okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
|
|
-
ugotavljanje
javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu
z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
|
|
|
-
določanje
namembnosti prostora,
|
|
|
-
gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
|
|
|
-
evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja,
|
|
|
-
zagotavljanje
varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami,
|
|
|
-
mrliško ogledno
službo in
|
|
|
-
ureja druge
lokalne zadeve javnega pomena.
|
|
|
9. člen |
|
|
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje
potrebe. |
|
|
(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz
svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
|
(3) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od
upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno
ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini
nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje
oziroma del premoženja v občini. |
|
|
(4) Od upravljalca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za
potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z
zakonom. Osebne podatke lahko pridobi občina v pisni obliki, na
magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v
občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko
računalniške povezave. Za pridobivanje podatkov neposredno preko
računalniške povezave, je potrebno dovoljenje pristojnega ministra. |
|
|
III. ORGANI
OBČINE |
|
|
|
|
|
1. SKUPNE DOLOČBE |
|
|
10. člen |
|
|
(1) Organi občine so: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v
skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi
akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo
zakonitosti volilnih postopkov. |
|
|
(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
zakon. |
|
|
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
|
11. člen |
|
|
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in
splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in
razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz
občinske pristojnosti. |
|
|
(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti
na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
|
|
(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za občinske organe in organe ožjih delov občin. |
|
|
(4) Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in
organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z
odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno
področje. |
|
|
(5) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje
pa jo župan. |
|
|
12. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki
delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina
članov organa občine. |
|
|
13. člen |
|
|
(1) Delo organov občine je javno. |
|
|
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki
so podlaga za odločanje občinskih organov. |
|
|
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in
postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti
ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo
zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v
dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih
pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
|
2. OBČINSKI SVET |
|
|
14. člen |
|
|
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru
pravic in dolžnosti občine. |
|
|
(2) Občinski svet šteje 16 članov.
|
|
|
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov
občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega
sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega
občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih
več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
|
|
(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po
izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. Če
seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne
komisije. |
|
|
(6) Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo
v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter
skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili
imenovani kot predstavniki občinskega sveta. |
|
|
15. člen |
|
|
(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
|
|
(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.
|
|
|
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči
občinski svet z odlokom. |
|
|
16. člen |
|
|
(1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta,
odloke in druge predpise občine. |
|
|
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
|
-
sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine,
|
|
|
-
sprejema občinski
proračun in zaključni račun,
|
|
|
-
ustanavlja organe
občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
|
|
|
-
v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske
uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v
javnih zavodih in javnih podjetjih,
|
|
|
-
daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na
občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o
teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
|
|
|
-
nadzoruje delo
župana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega
sveta,
|
|
|
-
potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja,
|
|
|
-
imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora,
|
|
|
-
imenuje in
razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
|
|
|
-
določi, kateri
izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana,
če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo
začasno opravljal njegovo funkcijo ali če je razrešen,
|
|
|
-
odloča o
pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če z zakonom, s
statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače,
|
|
|
-
odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva,
|
|
|
|
|
|
-
s svojim aktom, v
skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in
plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in
delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače
direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v
njihovih organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna
področja, določa plačne razrede za določitev plač ravnateljev ali
direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov,
|
|
|
-
določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
|
|
-
ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v
skladu z zakonom,
|
|
|
-
imenuje in
razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih
organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
|
|
|
-
določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi
program varstva pred požari,
|
|
|
-
sprejme program in
letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni
del je tudi letni načrt varstva pred požari,
|
|
|
-
določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
|
|
|
-
sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba,
|
|
|
-
odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
|
|
|
17. člen |
|
|
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
|
(2) Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana,
člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z
drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
|
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja
funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan,
ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo
župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
(4) Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo
načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni
enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi
na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z
nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela
organov občine. |
|
|
18. člen |
|
|
(1) Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan.
|
|
|
(2) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali
drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi
sejo podžupan. |
|
|
(3) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma
pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo
brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
(4) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega
statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan
lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
|
|
(5) Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora
sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov
občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila
podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega
reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski
upravi za pripravo gradiva. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član
občinskega sveta mora dati na dnevni red seje predlagane točke.
Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. |
|
|
(6) Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu
pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo
podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje
in izvedbo seje. |
|
|
19. člen |
|
|
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej
občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska
uprava. |
|
|
20. člen |
|
|
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.
|
|
|
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
|
(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter
predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni
red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega
sveta. |
|
|
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
|
(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za
vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
|
(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu,
članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine
in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se
obvesti javna občila. |
|
|
(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti
seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega
sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma
njihovega področja dela. |
|
|
21. člen |
|
|
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
|
|
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se
glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene
občinski svet. |
|
|
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter
druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki
ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
|
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
|
(5) Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega
sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
|
22. člen |
|
|
(1) Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
|
(2) Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi
člana občinskega sveta. |
|
|
(3) Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
(4) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
(5) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega
sveta določa zakon. |
|
|
2.1 ODBORI IN
KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA |
|
|
23. člen |
|
|
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot
svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
|
|
(3) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega
sveta določi občinski svet z odlokom. |
|
|
(4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
24. člen |
|
|
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov,
ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
|
|
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja
zlasti naslednje naloge: |
|
|
-
občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge
organe, ki jih imenuje občinski svet,
|
|
|
-
občinskemu svetu
ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini,
|
|
|
-
pripravlja
predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega
sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev,
|
|
|
-
obravnava druga
vprašanja, ki mu jih določi občinski svet.
|
|
|
25. člen |
|
|
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov
in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za
člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
(2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta
kot predsednik. |
|
|
(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
|
|
(4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
26. člen |
|
|
(1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega
|
|
|
delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo
zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu
mnenja in predloge. |
|
|
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana. |
|
|
27. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega
telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj
četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
3. ŽUPAN |
|
|
28. člen |
|
|
(1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve
župana se opravijo v skladu z zakonom. |
|
|
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta. |
|
|
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi
seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
|
|
(4) Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti
občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
|
29. člen |
|
|
(1) Župan predstavlja in zastopa občino.
|
|
|
(2) Poleg tega župan predvsem: |
|
|
-
predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
|
|
|
-
izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna,
|
|
|
-
skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
|
|
|
-
odloča o
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne
določa drugače,
|
|
|
-
skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
|
|
|
-
predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih
mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v
nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski
upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge,
|
|
|
-
imenuje in
razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske
uprave in organov skupne občinske uprave,
|
|
|
-
usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
|
|
-
opravlja druge
naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
|
|
|
(3) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah
iz državne pristojnosti. |
|
|
30. člen |
|
|
(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je
neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
|
|
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi,
župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove
skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
|
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
|
|
|
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet
ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
|
|
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
31. člen |
|
|
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in
reševanja, predvsem pa: |
|
|
-
skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic
naravnih in drugih nesreč,
|
|
|
-
imenuje poveljnike
in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
|
|
|
-
sprejme načrt
zaščite in reševanja,
|
|
|
-
vodi zaščito,
reševanje in pomoč,
|
|
|
-
določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte
zaščite in reševanja,
|
|
|
-
ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju
občine,
|
|
|
-
sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
|
|
-
v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
|
|
|
-
predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
|
|
|
32. člen |
|
|
V
primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
33. člen |
|
|
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana.
Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.
|
|
|
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne
naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz
pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
(4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno
opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima
pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
|
|
(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči
občinski svet na predlog župana. |
|
|
34. člen |
|
|
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta
opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
|
|
|
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
|
35. člen |
|
|
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan
imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
|
|
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna
in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
|
36. člen |
|
|
(1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom.
|
|
|
(2) Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne
izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
(3) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana
pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena. |
|
|
(4) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske
volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred
potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne
volitve. |
|
|
(5) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega
sveta. |
|
|
(6) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z
izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat.
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega
župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. |
|
|
4. NADZORNI ODBOR |
|
|
37. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v
občini. |
|
|
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
|
opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
|
|
|
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
|
|
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
|
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov
ožjih delov občine (krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti), javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
|
|
38. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje
občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne
izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
(2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta,
župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine (krajevnih, vaških ali
četrtnih skupnosti), direktor občinske uprave, delavci občinske uprave
ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih
sredstev. |
|
|
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
|
|
|
39. člen |
|
|
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan.
Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina
članov. |
|
|
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega
odbora. |
|
|
(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove
seje. |
|
|
(4) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih
članov. |
|
|
(5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine v Radencih. Nadzorni
odbor za seje uporablja prostore občine. |
|
|
(6) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja pečat občine. |
|
|
40. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru
koledarskega leta predloži županu. |
|
|
(2) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
|
|
proračuna in zaključnega računa proračuna občine, |
|
|
finančnih načrtov in zaključnih računov ožjih delov občine, |
|
|
finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih). |
|
|
(3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor
določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki
ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa mora biti obrazložena. |
|
|
(4) Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu
in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za
preteklo leto. |
|
|
(5) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter
drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov
občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
|
|
(6) Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora
udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge
zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
|
|
41. člen |
|
|
(1) Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja
neposredni nadzor. |
|
|
(2) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi
preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb
med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge
pridobljene dokumentacije. |
|
|
(3) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno
osebo uporabnika proračuna. |
|
|
(4) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni
nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
|
|
|
42. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in
odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o
njegovi nepristranskosti. |
|
|
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
|
|
-
je odgovorna
oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane
osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti
ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega
drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost
prenehala,
|
|
|
-
je član nadzornega
odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe,
zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane
osebe,
|
|
|
-
če je član
nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora.
|
|
|
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti
pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na
katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni
odbor z večino glasov vseh članov. |
|
|
43. člen |
|
|
(1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je
določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik
pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku
nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake
sestavine kot poročilo o nadzoru. |
|
|
(2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na
osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
|
|
(3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora
o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik
nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog
poročila o nadzoru. |
|
|
(4) Če predlog poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor
sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora
upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
|
|
(5) Predlog poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
|
44. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru
najpozneje v roku osmih dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v
roku petnajst dni, od prejema predloga poročila o nadzoru vložiti
ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od
prejema ugovora. |
|
|
(2) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o
ugovoru nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki
ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa
tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
|
|
45. člen |
|
|
(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, ki so določene
z aktom, ki ga sprejme minister pristojen za finance v soglasju z
ministrom, pristojnim za lokalno samoupravo, ki bo določal vsebino
poročila. |
|
|
(2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki
je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
|
|
(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru. |
|
|
(4) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
pravilno in/ali smotrno. |
|
|
(5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
|
|
(6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali
neuspešno. |
|
|
(7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
|
|
(8)Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
|
|
(9) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji
poslovanja nadzorovane osebe. |
|
|
(10) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti
poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in
uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma
predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba
izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje. |
|
|
46. člen |
|
|
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali
nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti
poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
|
|
|
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da
je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
|
47. člen |
|
|
(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in
predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov
občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila
nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati
priporočila in predloge nadzornega odbora. |
|
|
(2) Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni
in drugimi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in
lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji
delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi
pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina, in drugi)
ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami. |
|
|
(3) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje
občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz
pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost
poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki
jih je ustanovila občina. |
|
|
48. člen |
|
|
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno
poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o
svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja
svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
|
|
|
49. člen |
|
|
(1) Delo nadzornega odbora je javno.
|
|
|
(2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da
se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da
se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o
nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki
jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot
razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo
javnega značaja. |
|
|
(4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
nadzornega odbora določa poslovnik. |
|
|
(5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen
predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
|
50. člen |
|
|
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
|
|
(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih
pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje
pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena
administrativna tehnična dela nadzornega odbora. |
|
|
(3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci,
zaposleni v občinski upravi, ali zunanji strokovnjaki, notranji
revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko
poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora
imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se
opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka,
ne pa, ko se opira na poročilo notranje revizijske službe. |
|
|
51. člen |
|
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu
v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi
skrbnika. |
|
|
52. člen |
|
|
(1) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu z aktom občine, ki določa plače občinskih
funkcionarjev in nagrade članov delovnih teles občinskega sveta ter
članov drugih občinskih organov in povračil stroškov. |
|
|
(2) Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v
pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo
izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne
izvedence. |
|
|
53. člen |
|
|
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme
z večino glasov svojih članov. |
|
|
5.1 OBČINSKA UPRAVA |
|
|
54. člen |
|
|
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
|
|
(2) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na predlog direktorja
občinske uprave določi župan. |
|
|
55. člen |
|
|
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino
ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
|
|
(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
|
56. člen |
|
|
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in
pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v
upravnem postopku. |
|
|
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
(3) O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
|
|
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
|
|
57. člen |
|
|
(1) Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje
direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje
pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz
prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
58. člen |
|
|
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje
zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem
postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
|
59. člen |
|
|
O
upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo
uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo
ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne
usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim
zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih
stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. |
|
|
|
|
|
|
|
|
60. člen |
|
|
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske
uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
|
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne
pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni
organ, določen z zakonom. |
|
|
61. člen |
|
|
(1) O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v
občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve
predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik
pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
(2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski
svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
|
6. DRUGI ORGANI
OBČINE |
|
|
62. člen |
|
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet
na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov
posameznega organa. |
|
|
63. člen |
|
|
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
|
|
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo
odgovorni županu. |
|
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
|
64. člen |
|
|
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju
posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene
krajevne skupnosti. |
|
|
(2) Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem,
organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
|
|
(3) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali
spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali
10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je
določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
|
|
(4) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje
občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu
in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki
jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
|
|
65. člen |
|
|
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in
sicer: |
|
|
-
dajejo predloge in
sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju
komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem
območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
|
|
|
-
sodelujejo pri
pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s
področja gospodarskih javnih služb,
|
|
|
-
dajejo predloge za
sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri
njihovi sanaciji,
|
|
|
-
dajejo predloge za
ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje
sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
|
|
|
-
dajejo pobude za
dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov
in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
|
|
|
-
predlagajo
programe javnih del,
|
|
|
-
sodelujejo in
dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in
izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
|
|
|
-
oblikujejo pobude
za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih
posredujejo pristojnemu organu občine,
|
|
|
-
dajejo mnenja
glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene,
predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v
skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije,
komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
|
|
|
-
seznanjajo
pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti
na področju urejanja prostora in varstva okolja,
|
|
|
-
sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
|
|
|
-
spremljajo
nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno
zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja,
|
|
|
-
dajejo soglasja k
odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je
skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.
|
|
|
66. člen |
|
|
(1) Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se
pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti občine
praviloma samostojno: |
|
|
-
skrbijo za
urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno
običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno,
|
|
|
-
skrbijo za
vzdrževanje krajevnih cest,
|
|
|
-
v skladu z zakonom
o gostinstvu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih
obratov,
|
|
|
-
upravljajo z
lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v
uporabo,
|
|
|
-
izdelujejo načrte
zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine,
|
|
|
-
pripravljajo in
izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove
vasi na svojem območju,
|
|
|
-
pospešujejo
kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju
ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma
nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina.
|
|
|
(2) Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom. |
|
|
67. člen |
|
|
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v
|
|
|
okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom.
Krajevna skupnost ne more biti delodajalec. |
|
|
(2) Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem
imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost,
so veljavni le ob soglasju župana, razen, če je z veljavnim odlokom o
proračunu za posamezne posle drugače določeno. |
|
|
(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za
obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
|
|
68. člen |
|
|
(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov
sveta določa zakon. |
|
|
(2) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
|
|
(3) Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim
določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti. |
|
|
(4) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno
kot mandat članov občinskega sveta. |
|
|
(5) Funkcija člana sveta je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, s
članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski upravi.
Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata
članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje
mandata člana sveta ožjega dela občine. |
|
|
(6) Funkcija člana sveta je častna. |
|
|
69. člen |
|
|
(1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset
dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran,
ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne
skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
|
|
|
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno
skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge,
ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. Pravni posli, ki jih kot
zastopnik krajevne skupnosti sklene predsednik njenega sveta so veljavni
le ob pisnem soglasju župan, razen, če je z veljavnim odlokom o
proračunu občine drugače določeno. |
|
|
(3) Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik
sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi
predsednik. |
|
|
(4) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji,
na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. |
|
|
(5) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
|
|
(6) Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat
na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov sveta. |
|
|
(7) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja
poslovnik občinskega sveta. |
|
|
70. člen |
|
|
(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem
statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: |
|
|
-
obravnava
vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje
krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča
in mnenja,
|
|
|
-
daje pobude in
predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
|
|
|
-
sprejema odločitve
o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s
premoženjem skupnosti.
|
|
|
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso
pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet,
župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem
statutom ali odlokom drugače določeno. |
|
|
(3) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj
sklicuje zbore krajanov krajevne, skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora
krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je
urejen zbor občanov. |
|
|
(4) Odločitve sveta skupnosti o uporabi sredstev in razpolaganju ter
gospodarjenju s premoženjem skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje
občinski svet. |
|
|
71. člen |
|
|
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo
zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov
svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
|
72. člen |
|
|
(1) Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo
sredstva v proračunu občine. |
|
|
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev
krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih
prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij
ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej
evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. |
|
|
(3) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje
delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja
občina. |
|
|
(4) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe
krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.
|
|
|
73. člen |
|
|
(1) Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo
nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
(2) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine
ter določbe tega statuta. |
|
|
(3) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna
subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. |
|
|
74. člen |
|
|
(1) Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna,
s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za
storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela
občine. |
|
|
(2) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih
skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. |
|
|
(3) Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
|
|
|
(4) Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v
finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in
občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot
sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog
župana občinski svet. |
|
|
(5) Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso
zajeti v proračunu občine. |
|
|
(6) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren
predsednik sveta. |
|
|
(7) Krajevne skupnosti imajo lahko svoje transakcijske račune. Sklep o
posebnem transakcijskem računu skupnosti izda župan. |
|
|
(8) Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo
določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe
odloka o proračunu občine. |
|
|
(9) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja
nadzorni odbor občine. |
|
|
75. člen |
|
|
(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine,
četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne
skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
|
|
-
če se po najmanj
trikratnem sklicu ne sestane,
|
|
|
-
če ne izvršuje
nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje
v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine.
|
|
|
-
če se ugotovi, da
očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva,
ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo
nenamensko.
|
|
|
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno
skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih
nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem
območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu
s tem statutom. |
|
|
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
76. člen |
|
|
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
1. ZBOR OBČANOV |
|
|
77. člen |
|
|
(1) Občani na zboru občanov: |
|
|
-
obravnavajo pobude
in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža
ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
|
|
|
-
obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami
v širše samoupravne lokalne skupnosti,
|
|
|
-
obravnavajo pobude
in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma
za spremembo njihovih območij,
|
|
|
-
predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij,
imen naselij ter imen ulic,
|
|
|
-
opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom,
|
|
|
-
dajejo predloge
občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
|
|
-
oblikujejo
stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih
stvari,
|
|
|
-
obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je
tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o
zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
|
|
|
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
|
78. člen |
|
|
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih
skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
|
|
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega
sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
|
|
(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5
odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na
zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
|
|
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno
obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba
priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati
ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča
ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi,
da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo
se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu
pravilno vložene zahteve. |
|
|
79. člen |
|
|
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje
zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
|
(2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
|
80. člen |
|
|
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan
lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor
vodi. |
|
|
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev
z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na
zboru. |
|
|
(3) Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
|
2. REFERENDUM O
SPLOŠNEM AKTU OBČINE |
|
|
81. člen |
|
|
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
|
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
|
|
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
|
82. člen |
|
|
(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali
|
|
|
član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega
akta občine. |
|
|
(2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je
treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem, za vložitev
zahteve za razpis referenduma. |
|
|
(3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo
splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve
na referendumu. |
|
|
83. člen |
|
|
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani
potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe. |
|
|
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na
referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida
referenduma. |
|
|
(3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se
splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne
spremeni. |
|
|
(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt
občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe,
zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden
referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
|
84. člen |
|
|
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem
aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
|
|
|
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da
vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine.
Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini.
Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke
podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega
prebivališča. |
|
|
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
|
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim
odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine,
o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
|
|
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega
odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
|
85. člen |
|
|
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem. |
|
|
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov. |
|
|
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. |
|
|
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v
določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
|
86. člen |
|
|
(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh
|
|
|
po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za
razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve
volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega
člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take
zahteve. |
|
|
(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset
dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto
referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove
določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o
katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA”
oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
|
|
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija
akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
|
87. člen |
|
|
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. |
|
|
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina
volivcev, ki so glasovali. |
|
|
88. člen |
|
|
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
|
|
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe
referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko
iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom
o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
|
|
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
3. SVETOVALNI
REFERENDUM |
|
|
89. člen |
|
|
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
|
|
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
|
|
|
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta,
ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
|
4. DRUGI REFERENDUMI |
|
|
90. člen |
|
|
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o
drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
|
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami
tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
|
|
5. LJUDSKA
INICIATIVA |
|
|
91. člen |
|
|
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis
referenduma o splošnem aktu občine. |
|
|
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali
drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo
ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene
zahteve. |
|
|
92. člen |
|
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
|
|
VI. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
|
|
93. člen |
|
|
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in
javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
|
|
(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
|
|
-
neposredno v
okviru občinske uprave,
|
|
|
-
z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij,
|
|
|
|
|
|
-
na druge načine v
skladu z zakonom.
|
|
|
94. člen |
|
|
(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
|
-
osnovnošolsko
izobraževanje,
|
|
|
-
predšolska vzgoja
in varstvo otrok,
|
|
|
-
osnovno zdravstvo
in lekarna,
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih,
zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture,
športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
|
95. člen |
|
|
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in
učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo
javnega prava za izvajanje javne službe. |
|
|
96. člen |
|
|
(1) Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
|
|
|
|
|
-
odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
|
|
|
-
zbiranje in prevoz
komunalnih odpadkov,
|
|
|
-
odlaganje ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
|
|
|
-
urejanje in
čiščenje javnih površin,
|
|
|
-
urejanje javnih
poti, površin za ceste in zelenih površin,
|
|
|
-
vzdrževanje
občinskih javnih cest
|
|
|
-
in na drugih
področjih, če tako določa zakon.
|
|
|
97. člen |
|
|
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi
|
|
|
druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti
ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih
ali ekoloških funkcij občine. |
|
|
98. člen |
|
|
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe,
ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
|
|
99. člen |
|
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja
dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo
javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. |
|
|
100. člen |
|
|
(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah
javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin,
občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga
sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
|
|
(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge,
organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in
delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
101. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu
obvezne. |
|
|
VII. PREMOŽENJE
IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
102. člen |
|
|
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
(3) Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je
pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni
program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni
program nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. |
|
|
(4) Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se
izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
(5) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti
soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje
stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost
občine. |
|
|
103. člen |
|
|
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin
in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev
finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
|
|
104. člen |
|
|
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so
zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku,
določenem v poslovniku občinskega sveta. |
|
|
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča
njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
|
|
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v
sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. |
|
|
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
|
105. člen |
|
|
(1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt
razvojnih programov. |
|
|
(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in
odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
|
|
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
|
|
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih
programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z
dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
|
|
106. člen |
|
|
(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
|
|
|
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z
zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu
občine ali drugim splošnim aktom občine. |
|
|
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora
v skladu z zakonom in predpisom ministra,pristojnega za finance, izdanim
na podlagi zakona. |
|
|
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje
proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce
občinske uprave. |
|
|
(5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu
juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z
zakonom. |
|
|
107. člen |
|
|
(1) Proračun občine se sprejme skupaj z odlokom o proračunu občine.
Rebalans proračuna pa skupaj z odlokom o spremembi proračuna. |
|
|
(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
|
|
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
|
|
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more
uravnovesiti proračuna občine. |
|
|
108. člen |
|
|
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se
nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega
sprejetega proračuna in za iste namene. |
|
|
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom.
Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom
občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
|
109. člen |
|
|
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z
zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini,
določeni s proračunom. |
|
|
110. člen |
|
|
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in
na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
|
|
(2) Če po sprejemu proračuna nastanejo nove obveznosti proračuna zaradi
spremenjenih določb zakona ali drugega predpisa, določi župan obseg
izdatkov in odpre nov konto za ta namen. |
|
|
(3) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika,
župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo
oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug
uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese
sredstva v proračunsko rezervo. |
|
|
(4) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v
mesecu juliju. |
|
|
111. člen |
|
|
(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan
predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v
sprejem. |
|
|
(2) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
|
112. člen |
|
|
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme
občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
|
113. člen |
|
|
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina,
se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča župan.
|
|
|
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih
zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana
občinski svet. |
|
|
114. člen |
|
|
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina
pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni
službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji. |
|
|
115. člen |
|
|
(1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru
občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave. |
|
|
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega
finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje
pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in
podzakonskimi predpisi. |
|
|
116. člen |
|
|
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan
občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
VIII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
|
|
|
1. Splošni akti
občine |
|
|
117. člen |
|
|
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in
pravilniki. |
|
|
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge
načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta
posebni vrsti splošnih aktov. |
|
|
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je
lahko splošni ali posamični akt. |
|
|
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
|
118. člen |
|
|
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
|
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem
odloka. |
|
|
119. člen |
|
|
(1) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega
sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
120. člen |
|
|
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
|
|
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar
je tako določeno z zakonom. |
|
|
121. člen |
|
|
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
|
|
122. člen |
|
|
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v
Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
(2) V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako določi občinski svet. |
|
|
2. Posamični akti
občine |
|
|
123. člen |
|
|
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
|
(2) S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
124. člen |
|
|
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske
uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za
posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz
prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi
zakon. |
|
|
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
IX. VARSTVO OBČINE V
RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
125. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila
oziroma soglasja občine posega v njene pravice. |
|
|
126. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
|
127. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte
in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
|
128. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte
in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
|
129. člen |
|
|
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in
pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga
pošlje državnemu zboru. |
|
|
X. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA |
|
|
130. člen |
|
|
(1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih
in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo
župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
|
(2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
|
|
(3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo
pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo
njihovega dela. |
|
|
(4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter
daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
|
|
|
XI. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
131. člen |
|
|
Do sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih
sprejeli organi občine Gornja Radgona do dne 31. 12. 1994, če niso v
nasprotju z zakonom ali drugimi predpisi občine. |
|
|
132. člen |
|
|
Odbori in komisije ustanovljene v skladu z določili Statuta občine
Radenci (Uradne objave Občine Radenci, št. 1/99, 15/01 in 47/05)
nadaljujejo svoje delo do izvolitve novega občinskega sveta.
|
|
|
133. člen |
|
|
Krajevne skupnosti morajo uskladiti svoje statute s tem statutom v roku
3 mesecev po uveljavitvi tega statuta. |
|
|
134. člen |
|
|
(1) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut občine
Radenci (Uradne objave Občine Radenci , št. 1/99, 15/01 in 47/05). |
|
|
(2) Ta statut začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
|
|
|
|
Številka: 007-00001/2007 |
|
|
Datum: 16.03.2007 |
|
|
|
|
|
|
Občina Radenci |
|
Župan Mihael
Petek |
|
|