|
Na podlagi
določila 36. člena
Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni
list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12-ZUJF) in 16. člena
Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) je Občinski
svet Občine Zreče na svoji 15. redni seji dne 17.10.2012 sprejel |
|
|
POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE ZREČE |
|
|
1
Splošne določbe |
|
|
1. člen |
|
|
(uporaba izrazov) |
|
|
(1) V
poslovniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
|
|
2. člen |
|
|
(vsebina poslovnika) |
|
|
(1) Ta
poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
|
|
3. člen |
|
|
(smiselna uporaba določil poslovnika) |
|
|
(1) Določbe
tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov ustanovljenih na podlagi Odloka o delovnih
telesih v Občini Zreče. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles.
(2) Za delo svetov krajevnih skupnosti se primerno njihovim nalogam
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo seje sveta. |
|
|
4. člen |
|
|
(javnost dela) |
|
|
(1) Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
(2) Javnost
dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
(3) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
|
5. člen |
|
|
(seje sveta) |
|
|
(1) Svet
dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
|
|
(2) Redne
seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
|
|
(3) Izredne
seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne
omejitve, ki veljajo za redne seje. |
|
|
(4) Dopisne
seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso
izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
|
|
(5)
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih. |
|
|
6. člen |
|
|
(predstavljanje sveta) |
|
|
(1) Svet
predstavlja župan (v nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo sveta pa
predsednik delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu: predsednik). |
|
|
7. člen |
|
|
(uporaba žiga) |
|
|
(1) Občinski
svet pri svojem delu uporablja žig občine, ki je okrogle oblike in
standardne velikosti. V zunanjem krogu je napis OBČINA ZREČE, v sredini
pa je grb občine, ki je določen z odlokom o grbu, himni in zastavi. |
|
|
(2) Svet
uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
|
|
(3) Žig
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
|
|
(4) Žig
sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave ali od
njega pooblaščena oseba. |
|
|
2
Konstituiranje sveta |
|
|
8. člen |
|
|
(konstituiranje sveta) |
|
|
(1) Svet se
konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
|
|
(2) Prvo
sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po izvolitvi
članov, vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega kroga volitev
župana. Prvo sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član,
ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. |
|
|
(3) Zaradi
priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih
so bili izvoljeni člani sveta. |
|
|
9. člen |
|
|
(obvezni dnevni red konstitutivne seje sveta) |
|
|
(1) Obvezni
dnevni red konstitutivne seje sveta je: |
|
|
1.
Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
|
|
2. Poročilo
občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana, |
|
|
3.
Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana, |
|
|
4. Poročilo
mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta, |
|
|
5. Poročilo
mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana, |
|
|
6.
Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
(2) O
dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
|
10. člen |
|
|
(imenovanje mandatne komisije) |
|
|
(1) Na prvi
seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tri člansko
mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana. Člane
mandatne komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o
predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani
trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
|
(2) Mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi
pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga
svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
|
|
(3) Če je
vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana,
mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe
ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
|
11. člen |
|
|
(mandati članov sveta) |
|
|
(1) Mandate
članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
|
(2) Svet
odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem
mandatu pa odloči posebej. |
|
|
(3) Član
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
|
|
(4) Svet na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
|
12. člen |
|
|
(mandat članov sveta in mandat župana) |
|
|
(1) Ko se
svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
|
|
(2) Če svet
ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 11. člena
tega poslovnika, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat
dotedanjemu županu pa preneha. |
|
|
(3) S
prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v stalnih in občasnih
delovnih telesih sveta. |
|
|
13. člen |
|
|
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
|
(1) Ko je
svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni
imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji
seji. |
|
|
3
Pravice in dolžnosti članov sveta |
|
|
14. člen |
|
|
(pravice in dolžnosti članov sveta) |
|
|
(1) Pravice
in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
|
|
(2) Člani
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi
sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu,
vendar brez pravice glasovanja. |
|
|
(3) Član
sveta ima pravico: |
|
|
• predlagati
svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega
računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana, |
|
|
• predlagati
svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
|
• glasovati
o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter
predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
|
|
• sodelovati
pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej; |
|
|
• predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
|
|
(4) Član
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
|
|
(5) Član
sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije
ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
|
15. člen |
|
|
(odgovornost člana sveta) |
|
|
(1) Član
sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
|
(2) Član
sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
|
16. člen |
|
|
(pravice svetniških skupin) |
|
|
(1)
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z
istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu članu sveta. |
|
|
(2) Svet
lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila
materialnih stroškov. |
|
|
17. člen |
|
|
(pravica do informiranosti) |
|
|
(1) Član
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
|
|
(2) Občinski
organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej
zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v
pisni obliki. |
|
|
(3) Član
sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
|
18. člen |
|
|
(vprašanja in pobude članov sveta) |
|
|
(1) Član
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
|
|
(2) Na vsaki
redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za
vprašanja in pobude članov. |
|
|
(3)
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
|
(4) Ustno
postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri (3) minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot pet (5) minut. |
|
|
(5) Pisno
postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega
je naslovljeno. |
|
|
(6) Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan
in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave
zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
|
|
(7) Na seji
se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka
seje, ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov
sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita
na naslednji seji. |
|
|
(8) Župan
ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
|
19. člen |
|
|
(zahteva za dodatna pojasnila) |
|
|
(1) Če član
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga
svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
|
|
(2) Če svet
odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na
dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
|
20. člen |
|
|
(udeleževanje na sejah sveta in delovnih telesih) |
|
|
(1) Član
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
|
|
(2) Če ne
more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o
tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih
razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o
svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to
mogoče. |
|
|
(3) Članu
sveta, ki se ne udeleži redne seje sveta, ne pripada del plače za
nepoklicno opravljanje funkcije za to sejo. |
|
|
(4) Če se
član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej
delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa
predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
|
4 Seje
sveta |
|
|
4.1
Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
21. člen |
|
|
(sklic seje) |
|
|
(1) Svet
dela in odloča na sejah. |
|
|
(2) Seje
sveta sklicuje župan. |
|
|
(3) Župan
sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa
sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine,
ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno. |
|
|
(4) Župan
lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana
seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje
redne seje. |
|
|
22. člen |
|
|
(sklic seje) |
|
|
(1) Vabilo
za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje sedem (7) dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z
vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev
na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je
vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
|
|
(2)
Vabilo za sejo sveta se pošlje tudi županu, podžupanu, direktorju
občinske uprave predsednikom svetov krajevnih skupnosti, vodjem
političnih strank in list, zastopanih v svetu in medijem. Javnost se
obvesti z objavo vabila na spletni strani občine. Objava se opravi vsaj
tri dni pred sejo. |
|
|
(3) Vabila
iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v elektronski obliki na
zgoščenki, drugem podobnem nosilcu ali po elektronski pošti. Izjemoma se
lahko gradivo za sejo na prošnjo prejemnika pošlje v fizični obliki na
papirju. |
|
|
23. člen |
|
|
(izredna seja) |
|
|
(1) Izredna
seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah,
kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov
sveta. |
|
|
(2) V
zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi
za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih
naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva
županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
|
|
(3) Izredno
sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani
sveta, ni sklicana v roku sedmih (7) dni od predložitve pisne
obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko
skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni
predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo
člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
|
|
(4) Vabilo
za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta
najkasneje tri (3) dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 22. členom
tega poslovnika in se objavi v katalogu informacij javnega značaja
občine. |
|
|
(5) Če
razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem
roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se
seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na
sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se
seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
|
24. člen |
|
|
(dopisna seja) |
|
|
(1) V nujnih
primerih, ko je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času kot pa je
mogoče sklicati redno ali izredno sejo sveta in gre za manj pomembno
zadevo, lahko svet odloči o zadevi iz svoje pristojnosti ne da bi se
sestal (na dopisni seji). |
|
|
(2) Dopisna
seja sveta se lahko skliče: |
|
|
- zaradi
odločanja o nujnih zadevah kadar ni pogojev za sklic redne niti izredne
seje sveta, |
|
|
- kadar gre
za odločanje o aktih, o katerih svet odloča po določbah tega poslovnika
na eni obravnavi, |
|
|
- kadar gre
za odločanje o manj pomembnih zadevah glede katerih ne bi bilo smotrno
sklicevati redne oziroma izredne seje, |
|
|
- kadar
člani sveta na predhodni seji sklenejo, da naj se glede odločanja o
posamezni zadevi skliče dopisna seja sveta. |
|
|
(3) Na
dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine,
o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne
obveznosti občine. |
|
|
(4) Dopisno
sejo izvede župan. |
|
|
(5) Župan
odredi, ali se o zadevi pošlje članom obrazloženi pisni predlog sklepa
ter glasovnico (po pošti, faksu ali elektronski pošti) ali le telefonsko
sporočilo ter določi rok v katerem naj se član izjavi. |
|
|
(6) Člani v
roku, ki ga določi župan in ne sme biti krajši od enega dneva, vrnejo
pošiljatelju izpolnjeno glasovnica na kateri se opredelijo do predloga
sklepa s podpisom. |
|
|
(7)
Vprašanje za dopisno sejo mora biti jasno in nedvoumno, tako da je na
njega mogoče odgovoriti samo z »da« ali »ne« (»za« ali »proti«). |
|
|
(8) Če gre
za odločanje po telefonu, le to ni možno, če s katerim od članov sveta
ni mogoče vzpostaviti telefonskega kontakta. Dopisna seja po telefonu
poteka tako, da vsak član sveta glasuje o predlaganem sklepu. |
|
|
(9) Če
večina članov sveta soglaša z izvedbo dopisne seje, se šteje, da je bila
odločitev o izvedbi dopisne seje sprejeta, v nasprotnem primeru se
skliče seja sveta ali pa se zadeva uvrsti na dnevni red prve naslednje
redne ali izredne seje. Šteje se, da član sveta soglaša z izvedbo
dopisne seje, če je do postavljenega roka oddal svoj glas. |
|
|
(10) Sklepi
sprejeti na dopisni seji so veljavni, če je za sprejem glasovala večina
opredeljenih glasov vseh članov sveta. |
|
|
(11) O tako
opravljeni dopisni seji se napiše zapisnik, v katerem se navede vzrok za
izvedbo dopisne seje, postavljeno vprašanje in odgovor članov sveta. Ta
zapisnik potrdijo člani sveta na naslednji redni seji. Župan mora na
naslednji redni seji sveta posebej utemeljiti vzroke za izvedbo dopisne
seje. |
|
|
25. člen |
|
|
(poročevalci) |
|
|
(1) Na seje
sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih
določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
|
|
(2) Vabilo
se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje,
potrebna. |
|
|
26. člen |
|
|
(predlog dnevnega reda) |
|
|
(1) Predlog
dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
|
|
(2) Predlog
dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico
zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga
posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
|
|
(3) V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
|
(4) Na
dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino. |
|
|
(5) Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
|
|
(6) O
sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
|
|
(7) Svet ne
more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni
bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
|
|
27. člen |
|
|
(vodenje seje) |
|
|
(1) Sejo
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
(2) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi
že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta. |
|
|
(3) Izredno
sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v
skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo
člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
|
28. člen |
|
|
(javnost seje) |
|
|
(1) Seje
sveta so javne. |
|
|
(2) Javnost
seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev
javnega obveščanja na sejah sveta. |
|
|
(3)
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji
obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine v
katalogu informacij javnega značaja. Sredstvom javnega obveščanja se
pošlje še obvestilo po elektronski pošti. |
|
|
(4)
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem
dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za
člane sveta. |
|
|
(5)
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti
zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za
snemanje posameznih delov seje odloči svet. |
|
|
(6) Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
|
29. člen |
|
|
(izključitev javnosti) |
|
|
(1) Župan
predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
|
|
|
(2) Kadar
svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
|
4.2 Potek
seje |
|
|
30. člen |
|
|
(ugotavljanje sklepčnosti) |
|
|
(1) Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
|
|
(2)
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
|
(3) Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
|
|
31. člen |
|
|
(odločanje o zapisniku prejšnje seje) |
|
|
(1) Preden svet določi dnevni red redne seje, potrdi zapisnik
prejšnje seje in zapisnike prej izvedenih sej, ki še niso bili
potrjeni. |
(2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in
zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O
utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika
prejšnje seje odloči svet. |
(3) Zapisnik se lahko potrdi z ugotovitvijo, da nanj niso bile
podane pripombe, lahko pa ustrezno spremenjen in dopolnjen. |
(4) Svet na izrednih in dopisnih sejah ne potrjuje zapisnikov. |
|
|
|
32. člen |
|
|
(dnevni red) |
|
|
(1) Svet na
začetku seje določi dnevni red. |
|
|
(2) Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek. |
|
|
(3)
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
|
|
(4) Predlogi
za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi
nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki
je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
|
(5) Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega
reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
|
33. člen |
|
|
(vrstni red obravnave točk dnevnega reda) |
|
|
(1)
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem)
vrstnem redu. |
|
|
(2) Med sejo
lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. |
|
|
34. člen |
|
|
(razprava) |
|
|
(1) Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba,
ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
|
(2) Če ni
župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske
uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik
delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev
županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata
največ po deset (10) minut. |
|
|
(3) Potem
dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem (7) minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst (15) minut. |
|
|
(4)
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri (3) minute. |
|
|
(5) Ko je
vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali
želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri (3)
minute. |
|
|
35. člen |
|
|
(opomin) |
|
|
(1)
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
|
|
(2) Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
|
36. člen |
|
|
(kršitve poslovnika) |
|
|
(1) Članu
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
(2) Nato
poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
|
|
(3) Če član
zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po
njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več
kot pet (5) minut. |
|
|
37. člen |
|
|
(prekinitev dela sveta) |
|
|
(1) Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
|
(2)
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
(3)
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
|
38. člen |
|
|
(začetek seje in odmor) |
|
|
(1) Seje
sveta se sklicujejo najprej ob sedemnajsti (17) uri in morajo biti
načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
|
|
(2)
Predsedujoči odredi petnajst (15) minutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
|
|
(3) Odmor
lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali
skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ trideset (30) minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat. |
|
|
(4) Če kdo
od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
|
39. člen |
|
|
(preložitev razprave) |
|
|
(1) Če svet
o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
|
|
(2) Ko so
vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. |
|
|
4.3
Vzdrževanje reda na seji |
|
|
40. člen |
|
|
(red na seji) |
|
|
(1) Za red
na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler
mu predsedujoči ne da besede. |
|
|
(2)
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
|
41. člen |
|
|
(ukrepi za zagotovitev reda na seji) |
|
|
(1) Za
kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
|
• opomin, |
|
|
• odvzem
besede, |
|
|
•
odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
|
(2) Opomin
se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega
govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
|
|
(3) Odvzem
besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red
in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan,
naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
|
(4)
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
|
|
(5) Član
sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
|
(6)
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
(7) Če je
red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
|
(8) Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
|
4.4
Odločanje |
|
|
42. člen |
|
|
(sklepčnost) |
|
|
(1) Svet
veljavno odloča (je sklepčen), če je na seji navzočih večina vseh članov
sveta (več kot polovica). |
|
|
(2)
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti. |
|
|
(3) Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi
(dvorani) na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig
kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta
ali predsedujoči kadarkoli. |
|
|
(4) Kadar je
za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta. |
|
|
43. člen |
|
|
(odločanje na seji sveta) |
|
|
(1)
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina
članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je
»ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev
določa zakon. |
|
|
44. člen |
|
|
(glasovanje) |
|
|
(1) Svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
(2) S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. |
|
|
(3)
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
|
|
(4) Član
sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen, če ta poslovnik ne
določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja
dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
|
|
(5) K
glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
|
|
(6)
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
|
45. člen |
|
|
(javno in poimensko glasovanje) |
|
|
(1) Javno
glasovanje se opravi z dvigom rok, tako, da člani sveta dvignejo zeleni
ali rdeči kartonček, pri čemer zeleni kartonček pomeni »ZA« sprejem
predlagane odločitve, rdeči kartonček pa »PROTI« sprejemu predlagane
odločitve. Javno glasovanje se lahko opravi tudi z uporabo glasovalne
naprave ali s poimenskim izjavljanjem. |
|
|
(2)
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
|
|
(3) Člane se
pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih
priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O
poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
|
46. člen |
|
|
(tajno glasovanje) |
|
|
(1) Tajno se
glasuje z glasovnicami. |
|
|
(2) Tajno
glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem
opravlja direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi
direktor občinske uprave. |
|
|
(3) Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
|
|
(4) Pred
začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
|
|
(5) Komisija
vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
|
(6)
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
|
|
(7)
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
|
(8)
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko
zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
|
|
(9) Ko član
sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
47. člen |
|
|
(izid glasovanja) |
|
|
(1) Ko je
glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
|
(2) Poročilo
o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
|
|
• datumu in
številki seje sveta, |
|
|
• predmetu
glasovanja, |
|
|
• sestavi
glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
|
|
• številu
razdeljenih glasovnic, |
|
|
• številu
oddanih glasovnic, |
|
|
• številu
neveljavnih glasovnic, |
|
|
• številu
veljavnih glasovnic, |
|
|
• številu
glasov »ZA« in število glasov »PROTI«oziroma pri glasovanju o
kandidatih, |
|
|
• številu
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
|
|
•
ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog
ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je
imenovan. |
|
|
(3)
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
|
48. člen |
|
|
(ponovitev glasovanja) |
|
|
(1) Če član
sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
(2) O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
|
4.5
Zapisnik seje sveta |
|
|
49. člen |
|
|
(vsebina zapisnika seje sveta) |
|
|
|
|
(1) O vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa
podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem
glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o
udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o
sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih
sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o
sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah
predsedujočega in sveta ter o stališčih statutarno pravne
komisije o postopkovnih vprašanjih. |
(3) Potrjeni zapisnik seje sveta se kot arhivsko gradivo hrani v
dosjeju seje, na kateri je bil sestavljen. V dosje je treba
vložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo
oziroma obravnavano na seji. |
|
|
|
50. člen |
|
|
(posnetek seje sveta) |
(1) Potek seje se zvočno (avdio) in slikovno (video) snema.
Slikovni (video) posnetek seje je javno objavljen na spletni
strani občine in se predvaja preko Info kanala Zreče. |
(2) Slikovni (video) posnetki sej občinskega sveta se
objavljajo na spletni strani občine z namenom zagotavljanja
večje proaktivnosti pri obveščanju javnosti, predvsem zaradi
transparentnosti delovanja ter zagotavljanju nadzora javnosti
nad delovanjem občinskega sveta. |
(3) Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil
dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni posnetek
seje. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob
navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. |
(4) Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega posnetka seje, ki
vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti,
dobesedno prepiše in se mu posreduje (v nadaljevanju:
magnetogram). Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in
naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali
pisno pri pooblaščenem javnem uslužbencu, ki o zahtevi odloči v
skladu z zakonom. |
(5) Zvočni (avdio) posnetek seje se hrani dokler ni potrjen
zapisnik seje. |
(6) Magnetogram seje se trajno hrani v dosjeju skupaj z
zapisnikom in gradivom s seje. |
(7) Slikovni (video) posnetki sej so objavljeni in dostopni še
eno leto po preteku mandata sklica posameznega občinskega sveta
na spletni strani občine. |
(8) Nedovoljeno je vsako drugačno nepooblaščeno avdio in video
snemanje s telefoni, tablicami ali drugimi napravami. |
|
|
|
51. člen |
|
|
(zapisnik seje sveta) |
|
|
(1) Za
zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske
uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega
uslužbenca. |
|
|
(2) Na vsaki
redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in
vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima
pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči
svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
|
|
(3) Sprejeti
zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in direktor
občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil
zapisnik. |
|
|
(4) Po
sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno
običajen način. |
|
|
(5) Zapisnik
nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem
delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne
objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
|
52. člen |
|
|
(ravnanje z gradivom sveta) |
|
|
(1) Ravnanje
z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s
posebnim aktom. |
|
|
(2)
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse
gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
|
53. člen |
|
|
(vpogled v gradivo) |
|
|
(1) Član
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja
njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi
pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
|
(2) V
primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v
skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
|
4.6
Strokovno in administrativno delo za svet |
|
|
54. člen |
|
|
(strokovno in administrativno delo za svet) |
|
|
(1) Za
strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je
odgovoren direktor občinske uprave. |
|
|
(2) Direktor
občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za
potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta
in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
|
4.7
Delovna telesa občinskega sveta |
|
|
55. člen |
|
|
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
|
(1) Svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno
telo sveta, ki jo imenuje izmed svojih članov. |
|
|
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet (5) članov. Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima sedem (7) članov. |
|
|
(3) Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
|
|
• občinskemu
svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge
organe, ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
• občinskemu
svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi
vprašanji v občini, |
|
|
• opravlja
naloge po zakonu, ki ureja nezdružljivost opravljanja funkcije, |
|
|
• izdaja
akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, |
|
|
• pripravlja
predloge za podeljevanje priznanj in nagrad v skladu z Odlokom o
priznanjih v Občini Zreče, |
|
|
• obravnava
druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
|
|
56. člen |
|
|
(delovna telesa občinskega sveta) |
|
|
(1) Svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
tem poslovnikom in Odlokom o delovnih telesih Občine Zreče obravnavajo
zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
|
|
(2) Komisije
in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njihove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana. |
|
|
57. člen |
|
|
(občasna delovna telesa) |
|
|
(1) Občasna
delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
58. člen |
|
|
(imenovanje članov odborov in komisij) |
|
|
(1) Člane
odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
|
|
(2)
Predsednika odbora imenuje na predlog Komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja svet izmed članov, ki so člani občinskega sveta. |
|
|
(3) Prvo
sejo odbora skliče župan. |
|
|
(4) Članstvo
v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
59. člen |
|
|
(skupna delovna telesa) |
|
|
(1) Svet in
župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi
skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
|
60. člen |
|
|
(delo delovnega telesa) |
|
|
(1)
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
|
|
(2) V
primeru odsotnosti predsednika delovnega telesa skliče sejo, vodi sejo
delovnega telesa ter predlaga dnevni red podpredsednik delovnega telesa. |
|
|
(3) Seje
delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
|
|
(4) Gradivo
za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa
najmanj pet (5) dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
|
|
(5) Delovno
telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve
- mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
|
|
(6)
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
|
|
(7) Za delo
delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se
nanašajo na delo sveta. |
|
|
(8) Na sejo
delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, župan, direktor občinske uprave, lahko pa tudi
predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov,
katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
|
|
5 Akti
sveta |
|
|
5.1
Splošne določbe |
|
|
61. člen |
|
|
(splošni akti občine) |
|
|
(1) Svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
|
|
• poslovnik
o delu sveta, |
|
|
• proračun
občine in zaključni račun, |
|
|
• planske in
razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
|
• odloke, |
|
|
• odredbe, |
|
|
•
pravilnike, |
|
|
• navodila, |
|
|
• sklepe. |
|
|
(2) Svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
|
(3) Vsebina
splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
|
62. člen |
|
|
(predlagalna pravica) |
|
|
(1) Proračun
občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za
katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v
sprejem župan. |
|
|
(2) Komisije
in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega
odstavka. |
|
|
(3) Najmanj
pet (5) odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom
občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
|
62. a člen |
(sodelovanje javnosti pri pripravi splošnih aktov občine) |
(1) Zaradi večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine in
vključitve občanov, njihovih organizacij, strokovne in druge
javnosti v pripravo predlogov splošnih aktov občine je treba
predloge statuta občine, odlokov, proračuna, prostorskih aktov
in drugih načrtov razvoja objaviti na spletni strani občine, v
katalogu informacij javnega značaja, najpozneje sedem (7) dni
pred sejo sveta, na kateri bo izvedena splošna razprava, in
javnost pozvati, da na način, določen z objavo, sporoči
morebitne pripombe in predloge. |
(2) Predlog splošnega akta se v roku iz prejšnjega odstavka
pošlje subjektom, katerih sodelovanje določa zakon in statut
občine ter subjektom, ki se ukvarjajo z zadevami, ki se jih
vsebina splošnega akta tiče, s pozivom k predložitvi pripomb in
predlogov najpozneje v roku, določenem v prejšnjem odstavku. |
(3) Objavi splošnega akta občine na spletni strani občine v
katalogu informacij javnega značaja in dopisu iz prejšnjega
odstavka se priloži povzetek vsebine s strokovnimi podlagami,
ključnimi vprašanji, ki zadevajo predlog splošnega akta in
njegovimi cilji. |
(4) Po končani obravnavi iz prvega in drugega odstavka tega
člena pripravi občinska uprava osnutek poročila o sodelovanju
javnosti s predstavitvijo vpliva pripomb in predlogov na vsebino
predloga splošnega akta in ga predloži predlagatelju. |
(5) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi splošnega akta
ter o upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih, se
objavi na spletni strani občine v katalogu informacij javnega
značaja in hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občine,
skupaj z izvirnikom sprejetega splošnega akta. |
(6) Določila tega člena se ne uporabljajo pri pripravi splošnih
aktov za obravnavo na izredni seji. |
|
|
|
63. člen |
|
|
(podpis in hramba aktov, ki jih sprejema svet) |
|
|
(1) Akte, ki
jih sprejema svet, podpisuje župan. |
|
|
(2)
Izvirnike aktov sveta se ožigosa in shrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
|
5.2
Postopek za sprejem odloka |
|
|
64. člen |
|
|
(vsebina predloga odloka) |
|
|
(1) Predlog
odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in njihovo
obrazložitev. |
|
|
(2) Uvod
obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično
ali kartografsko gradivo. |
|
|
(3) Če je
predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
|
65. člen |
|
|
(obravnava predloga odloka) |
|
|
(1)
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah sveta. |
|
|
(2) Župan
lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi
kadar ni predlagatelj. |
|
|
66. člen |
|
|
(razprava o predlogu odloka) |
|
|
(1) Predlog
odloka se pošlje članom sveta sedem (7) dni pred dnem, določenim za sejo
sveta, na kateri bo obravnavan. |
|
|
(2) Svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
67. člen |
|
|
(prva obravnava) |
|
|
(1) V prvi
obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem
odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
|
|
(2) Po
končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov
sprejme stališča in predloge o odloku. |
|
|
(3) Če svet
meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
|
(4) Če na
podlagi odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in
bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu
predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet, na predlog predlagatelja,
sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava
predloga odloka združita. |
|
|
(5) Po
končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka.
O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
|
|
68. člen |
|
|
(priprava besedila za drugo obravnavo) |
|
|
(1) Pred
začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne.
(2) Predlagatelj mora v predlogu odloka za drugo obravnavo
ustrezno upoštevati pripombe in predloge javnosti, ali jih
utemeljeno zavrniti. |
(3) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi odloka ter o
upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih je
sestavni del predloga odloka za drugo obravnavo. |
|
|
|
69. člen |
|
|
(druga obravnava) |
|
|
(1) V drugi
obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in
dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
|
|
(2) Župan
lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje
na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
|
|
(3) Amandma
mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj
tri (3) dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan
predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na
kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta ali
župan. |
|
|
(4) Če
amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
|
|
(5) Župan
lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri
se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
|
|
(6)
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
70. člen |
|
|
(sprejem amandmaja, člena odloka in odloka) |
|
|
(1) Amandma,
člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina
članov sveta, ki glasujejo. |
|
|
(2) O vsakem
amandmaju se glasuje posebej. |
|
|
71. člen |
|
|
(sprejem splošnih aktov občine) |
|
|
(1) Statut
občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za
sprejemanje odloka. |
|
|
(2) Proračun
občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
|
|
(3)
Prostorske akte sprejema svet v skladu z določbami tega poslovnika, ki
urejajo postopek za sprejem odloka v dveh obravnavah, razen če zakon ne
določa drugače. |
|
|
(4) O
predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
|
72. člen |
|
|
(sprejem splošnih aktov občine do prenehanja mandata) |
|
|
(1) Svet
mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
(2) Postopki
sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta, se v novem
mandatu ne nadaljujejo, razen: |
|
|
• če sta v
novem mandatu ponovno izvoljena župan ali član sveta, ki sta bila
predlagatelja v prejšnjem mandatu, |
|
|
• če
predlagateljstvo v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni
ponovno izvoljen, prevzame novoizvoljeni župan ali član sveta. |
|
|
(3) Evidenco
o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska uprava. |
|
|
5.3 Hitri
postopek za sprejem odlokov |
|
|
73. člen |
|
|
(hitri postopek za sprejem odlokov) |
|
|
(1) Kadar to
zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne
razlage določb splošnih aktov občine. |
|
|
(2) Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega
postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
|
|
(3) Če svet
ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi
predloga odloka. |
|
|
(4) Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
|
(5) Pri
hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na
isti seji. |
|
|
(6) Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje
na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
|
5.4
Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
|
74. člen |
|
|
(skrajšani postopek za sprejem odlokov) |
|
|
(1) Svet
lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji
opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se
sprejema na enak način, če gre: |
|
|
• za manj
zahtevne spremembe in dopolnitve, |
|
|
• prenehanje
veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z
zakonom, |
|
|
• uskladitve
z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma
občine, |
|
|
• spremembe
in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
|
|
• prečiščena
besedila splošnih aktov občine. |
|
|
(2)
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje
najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi
lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz
prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem
postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
|
|
(3) V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta,
ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji
na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
|
|
5.5
Objava splošnega akta občine |
|
|
75. člen |
|
|
(objava splošnega akta občine) |
|
|
(1) Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
(2) V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odloči
svet. |
|
|
(3) Če je predlog za razpis referenduma o splošnem aktu ali obvestilo o
pobudi dano v roku, določenem z zakonom, župan pa je ta splošni akt že
objavil, je razpis referenduma možen, če splošni akt še ni začel
veljati. Župan je dolžan nemudoma po prejemu predloga ali pobude za
razpis referenduma preklicati objavo splošnega akta. |
|
|
5.6
Postopek za sprejem proračuna |
|
|
76. člen |
|
|
(proračun občine) |
|
|
(1) S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja javne porabe v občini. |
|
|
(2) Proračun
se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s
proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
77. člen |
|
|
(predlog proračuna občine) |
|
|
(1) Predlog
proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v tridesetih
(30) dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru.
|
|
|
(2) Župan
pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami,
ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo
sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna
razprava. |
|
|
(3) V okviru
predstavitve proračuna predstavi svetu župan ali pooblaščeni delavec
občinske uprave: |
|
|
• temeljna
izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
|
|
• načrtovane
politike občine, |
|
|
• oceno
bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja za naslednje proračunsko leto, lahko pa poda tudi predlog
proračuna za leto, ki temu sledi, vendar samo znotraj mandatnega
obdobja, za katero je bil občinski svet izvoljen, |
|
|
• okvirni
predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika
proračuna. |
|
|
(4) Po
predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
|
|
(5) Če svet
meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča
in predloge ter naloži županu, da v roku petnajst (15) dni predloži
svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
|
|
(6) Če svet
po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga
skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
|
78. člen |
|
|
(javna razprava) |
|
|
(1) Predlog
proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni. |
|
|
(2) V času
javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako,
da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih
straneh občine v katalogu informacij javnega značaja in zainteresiranim
zagotovi dostop do predloga v prostorih občine. |
|
|
(3) Občina
objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu
občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen
način. |
|
|
79. člen |
|
|
(obravnava predloga proračuna) |
|
|
(1) V času
javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti
ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. |
|
|
(2) Pripombe
in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
|
|
(3)
Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo,
da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo
predlog proračuna občine. |
|
|
80. člen |
|
|
(dopolnjen predlog proračuna občine) |
|
|
(1)
Najkasneje v petnajstih (15) dneh po končani javni razpravi o predlogu
proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče
sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
|
|
(2)
Dopolnjen predlog proračuna mora poleg sestavin, ki jih določa 3.
odstavek 82. člena tega poslovnika, vsebovati tudi: |
|
|
• kadrovski
načrt, |
|
|
• načrt
razvojnih programov, |
|
|
• načrt
ravnanja s premoženjem občine. |
|
|
(3) Na
dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani
sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo
sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
|
|
(4) Vsak
predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
|
|
81. člen |
|
|
(predstavitev dopolnjenega predloga proračuna občine) |
|
|
(1) Pred
začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu
občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma
pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna
obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva
predloga proračuna. |
|
|
(2) V
nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnovesja. |
|
|
(3)
Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in
pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil
amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
|
|
(4)
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
|
82. člen |
|
|
(uskladitev predloga proračuna občine) |
|
|
(1) Ko je
končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede
prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine
v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
|
|
(2) Če je
proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
|
|
(3) Če
proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da se prouči
nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za
uskladitev. V skladu s predlogom župan prekine sejo in določi uro ali
datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve. |
|
|
(4) Ko je
predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
|
|
(5) Svet
glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje
svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
|
|
(6) Če
predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
|
|
(7) Če
proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna. |
|
|
(8) Nov
predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
83. člen |
|
|
(začasno financiranje) |
|
|
(1) Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se
lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
84. člen |
|
|
(rebalans proračuna občine) |
|
|
(1) Župan
lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
|
(2) Predlog
rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o
njem ni javne razprave. |
|
|
(3)
Predlog
rebalansa občinskega proračuna obravnava in sprejema občinski svet na
isti seji po hitrem postopku. Na tej seji se po vrsti opravijo
predstavitev, razprava in glasovanje o delih in amandmajih ter razprava
in glasovanje o predlogu rebalansa občinskega proračuna v celoti.
Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna, ki mora biti predložen v
pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o
ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki. |
|
|
5.7
Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
|
85. člen |
|
|
(postopek za sprejem prostorskih aktov) |
|
|
(1) Prostorski akti se sprejemajo po postopkih, ki jih
predpisuje zakonodaja na področju prostorskega načrtovanja
oziroma urejanja prostora. |
(2) Sodelovanje javnosti v postopkih sprejemanja prostorskih
aktov se izvede skladno z zakonodajo na področju prostorskega
načrtovanja oziroma urejanja prostora, pri čemer se za objavo
javnega naznanila o javni razgrnitvi in javni obravnavi objavi
na krajevno običajen način smatra objava javnega naznanila na
spletni strani Občine Zreče in v lokalnem časopisu. |
(3) V skladu z zakonodajo se sprejem prostorskega akta v prvi
obravnavi na seji občinskega sveta opravi po pridobitvi smernic
oziroma prvih mnenj nosilcev urejanja prostora oziroma v času
pred zaključkom javne razgrnitve dopolnjenega osnutka
prostorskega akta. |
(4) Druga obarvava prostorskega akta se na seji občinskega sveta
opravi po pridobitvi vseh potrebnih pozitivnih mnenj nosilcev
urejanja prostora na predlog prostorskega akta. |
(5) V primeru skrajšanega postopka se sprejem prostorskega akta
lahko na občinskem svetu sprejme v eni obravnavi in sicer po
pridobitvi vseh potrebnih pozitivnih mnenj nosilcev urejanja
prostora na predlog prostorskega akta. |
|
|
|
5.8
Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
|
86. člen |
|
|
(postopek za sprejem obvezne razlage) |
|
|
(1) Vsakdo,
ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago
določb občinskih splošnih aktov. |
|
|
(2) Zahteva
mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena
ter razloge za obvezno razlago. |
|
|
(3) Zahtevo
za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki
lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja
splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je
zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži
svetu v postopek. |
|
|
(4) Svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
(5) Sprejeta
obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem glasilu. |
|
|
5.9
Postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta |
|
|
87. člen |
|
|
(postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta) |
|
|
(1) Če je
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega
besedila. |
|
|
(2) Po
sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi občinska
uprava uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. |
|
|
(3) Uradno
prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in
dopolnitev odloka, tako določi svet. |
|
|
(4) Uradno
prečiščeno besedilo določi svet po skrajšanem postopku za sprejem
odloka. O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave.
|
|
|
(5) Uradno
prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu ter na svetovnem spletu. |
|
|
(6) Po vsaki
spremembi in dopolnitvi odloka, pravilnika, navodila, sklepa ali drugega
akta občine, občinska uprava oziroma druga pooblaščena oseba pripravi
neuradno prečiščeno besedilo, ki se objavi na svetovnem spletu. |
|
|
6
Volitve in imenovanja |
|
|
88. člen |
|
|
(volitve in imenovanja) |
|
|
(1) Volitve
in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet,
se opravijo po določbah tega poslovnika. |
|
|
(2) Kandidat
je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je
zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
|
89. člen |
|
|
(glasovanje o kandidatih) |
|
|
(1) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva
črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od
kandidatov. |
|
|
(2) Če se
javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. |
|
|
(3) Če svet
odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
(4) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega
se želi glasovati. |
|
|
(5) Če se
glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
|
(6) Če se
tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko
glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
|
90. člen |
|
|
(izvolitev oziroma imenovanje kandidata) |
|
|
(1) Kandidat
je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so
glasovali. Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki
so prevzeli glasovnice. |
|
|
91. člen |
|
|
(ponovno glasovanje) |
|
|
(1) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
(2) Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje
o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
|
|
(3) Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
6.1
Imenovanje
članov
delovnih teles sveta |
|
|
92. člen |
|
|
(imenovanje članov delovnih teles sveta) |
|
|
(1) Člane
delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane,
ki jo določi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega
telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega telesa. |
|
|
(2) Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
|
|
(3) Če tudi
na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov
delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar
samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
|
6.2
Postopek za razrešitev |
|
|
93. člen |
|
|
(postopek za razrešitev) |
|
|
(1) Oseba,
ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta
poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
|
|
(2)
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje ali na predlog člana sveta. Če
predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
|
|
(3) Predlog
za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi
za razrešitev. |
|
|
(4) Predlog
za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po
določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju
v dopolnitev. |
|
|
(5) Predlog
za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem
dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se
razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
|
|
(6) Župan
uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče
upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
(7) Po
končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
|
|
(8) O
razrešitvi se izda sklep. |
|
|
6.3
Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
|
94. člen |
|
|
(postopek za odstop) |
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
(2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom
in statutom občine predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z
odstopom župana ali člana sveta ureja zakon. |
(3) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles
sveta, imenovani izmed drugih občanov, člani nadzornega odbora
in drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. |
(4) Izjava o odstopu iz tretjega odstavka tega člena mora biti
dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja
članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata. Svet odloči s
sklepom. |
|
|
|
7 Razmerje med županom in občinskim svetom |
|
|
95 .člen |
|
|
(razmerja med županom in občinskim svetom) |
|
|
(1) Župan
predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
(2) Župan in
svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
(3) Kadar
svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan
za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
96. člen |
|
|
(izvajanje odločitev občinskega sveta) |
|
|
(1) Župan
skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta župan ali
po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave poročajo o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
|
|
(2) V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
|
(3) Če
sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki
ga bo možno izvršiti. |
|
|
(4) Župan
skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
|
(5) Župan
skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
|
8
Javnost dela |
|
|
97. člen |
|
|
(javnost dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles) |
|
|
(1) Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
(2)
Javnost dela se zagotavlja: |
· z
objavljanjem dokumentov in drugih informacij, ki so v skladu z
zakonom informacije javnega značaja, na spletni strani občine, |
· zagotavljanjem
informacij javnega značaja fizičnim in pravnim osebam na njihovo
zahtevo, |
· objavljanjem
sklicev sej z dnevnimi redi in gradivi, |
· z
zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov
občine, |
· z
uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, |
· z
obvestili za javnost, |
· s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil sredstvom javnega
obveščanja, |
· z
navzočnostjo občanov, in |
· z
navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah
ter |
· na
druge načine. |
|
|
|
(3) Župan in
direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja
o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave. |
|
|
(4) Svet
lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
|
98. člen |
|
|
(obveščanje javnosti) |
|
|
(1) Župan
skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil
ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
|
|
(2)
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
(3) Javnosti
niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
|
|
(4) Za
ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
9 Delo
sveta v izrednem stanju |
|
|
99. člen |
|
|
(delo sveta v izrednem stanju) |
|
|
(1) V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
(2)
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
|
|
10
Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika |
|
|
100. člen |
|
|
(spremembe in dopolnitve poslovnika) |
|
|
(1) Za
sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
|
|
(2)
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
|
101. člen |
|
|
(razlaga poslovnika) |
|
|
(1) Če pride
do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da
poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji,
pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje seje. |
|
|
(2) Kadar
svet ne zaseda, razlaga poslovnik statutarno pravna komisija. |
|
|
(3) Vsak
član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno pravna komisija, odloči svet. |
|
|
11
Prehodna in končna določba |
|
|
102. člen |
|
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
|
(1) Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta
Občine Zreče (Uradni list RS, št. 39/99, 11/01, 100/03, 48/07, 73/08 in
95/09-uradno prečiščeno besedilo). |
|
|
103. člen |
|
|
(objava in začetek veljavnosti) |
|
|
(1) Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
|
Številka:
007-0006/2012-3 |
|
|
Datum:
18.10.2012 |
|
|
|
Občina Zreče |
|
Župan mag. Boris Podvršnik |
Spremembe in dopolnitve Poslovnika
Občinskega sveta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
28/2018) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
14. člen
Spremembe in dopolnitve
Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče začnejo veljati petnajsti dan
po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Sprememba Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 5/2023) vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
2. člen
Sprememba Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
|
|