Na podlagi določil
Zakona o lokalni samoupravi – ZLS
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08, 76/08, 100/08 in 79/09) in 16.
člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica,
sprejetega na 25. redni seji 3. 5. 2010 je Občinski svet Občine
Slovenska Bistrica na 25. redni seji dne 3. 5. 2010 sprejel |
P O S L O V N I K |
občinskega sveta |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
2. člen |
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles. |
3. člen |
Za člana občinskega
sveta se na podlagi tega poslovnika uporablja naziv občinska svetnica in
občinski svetnik (v nadaljevanju: svetnik). |
4. člen |
Svet in njegova
delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
5. člen |
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se lahko
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, kateri so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih
teles določa ta poslovnik. |
6. člen |
Svet dela na rednih,
izrednih sejah in dopisnih sejah. |
Redno sejo sveta
skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
7. člen |
Svet predstavlja
župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik ali predsednica (v
nadaljnjem besedilu: predsednik) delovnega telesa. |
8. člen |
Svet uporablja pečat
občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega
notranjem krogu je ime občinskega organa »OBČINSKI SVET«. |
Svet uporablja pečat
na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter
na dopisih. |
Pečat sveta
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
|
Pečat sveta hrani in
skrbi za njegovo uporabo strokovna delavka ali delavec (v nadaljnjem
besedilu: strokovni delavec) v uradu župana. |
II. KONSTITUIRANJE
SVETA |
9. člen |
Svet se konstituira
na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov
svetnikov. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče dotedanji župan najkasneje 20 dni po
izvolitvi svetnikov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega
kroga volitev župana. |
Če seja ni sklicana v
navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. |
Zaradi priprave na
prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni svetniki. |
10. člen |
Prvo sejo sveta vodi
dotedanji župan do predaje mandata novoizvoljenemu županu. |
Na prvi seji svet
izmed navzočih svetnikov najprej imenuje petčlansko mandatno komisijo.
Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak svetnik. Svet glasuje
najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih
svetnikov. Izvoljene so kandidatke ali kandidati (v nadaljnjem besedilu:
kandidati), ki dobijo najvišje število glasov. |
Mandatna komisija na
podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za svetnike, predlaga občinskemu
svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za svetnike ali
predstavnic in predstavnikov kandidatnih list (v nadaljnjem besedilu:
predstavnikov kandidatnih list) in predlaga potrditev mandatov za
svetnike. |
Mandatna komisija na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
Mandatni komisiji
preneha mandat z imenovanjem komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
11. člen |
Mandate svetnikov
potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o
pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
|
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
Svetnik, katerega
mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje
se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi
kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
|
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
12. člen |
Ko se svet
konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni
svetniki in novi župan, mandat dotedanjim svetnikom in županu pa
preneha. |
S prenehanjem mandata
svetnikom preneha članstvo v stalnih in občasnih delovnih telesih sveta.
|
S konstituiranjem
novega sveta preneha mandat članov nadzornega odbora. |
13. člen |
Ko je svet
konstituiran, imenuje najprej izmed svetnikov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo.
|
Komisija mora do prve
naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih
telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, ter pripraviti
poročilo. |
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI SVETNIKOV |
1. Splošne določbe |
14. člen |
Pravice in dolžnosti
svetnikov so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
|
Svetniki imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu sveta in
njegovih delovnih teles, katerih člani so. Svetniki se lahko udeležujejo
tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem
delu, vendar brez pravice glasovanja. |
Svetnik ima pravico:
|
– predlagati svetu v
sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove
pristojnosti; |
– glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
– sodelovati pri
oblikovanju dnevnih redov sej sveta; |
– predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
Svetnik ima dolžnost
varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne,
uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom
ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za
katere zve pri svojem delu, zaradi česar svetniki ob pričetku mandata
podpišejo izjavo o varovanju osebnih podatkov. |
Svetnik ima pravico
do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z
zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepoklicno
opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
15. člen |
Svetnik ne more biti
klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v
zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Svetnik nima
imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi svetnika, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
16. člen |
Svetniške skupine, ki
jih oblikujejo svetniki, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več
kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku.
|
Trije ali več
svetnikov se lahko med mandatom organizirajo v novo svetniško skupino. O
ustanovitvi morajo v roku 15 dni obvestiti župana. V roku 30 dni od
sprejema obvestila o ustanovitvi nove svetniške skupine, župan predlaga
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta
sprejetje spremembe in dopolnitve sklepa o ustanovitvi stalnih delovnih
teles občinskega sveta. |
Svetniki lahko
delujejo tudi samostojno (nepovezano) ali v okviru drugih svetniških
skupin. |
2. Vprašanja in
pobude svetnikov |
17. člen |
Svetnik ima pravico
zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v svetu in
njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja svetnikov in jim
posredovati zahtevana pojasnila. Če svetnik to posebej zahteva, mu je
treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
|
Svetnik ima pravico
županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko
da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih
ukrepov iz njune pristojnosti. |
18. člen |
Svetnik zastavlja
vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
Prva tri vprašanja
ali pobude imajo svetniki iz opozicijskih vrst. |
Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude svetnikov. |
Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma svetnik na to opozori in svetnika pozove,
da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
kot 5 minut. |
Pisno postavljeno
vprašanje se posreduje tistemu, na katerega je naslovljeno. |
Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan ali
direktor občinske uprave. |
Če sta župan ali
direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in
odgovarjal na vprašanja in pobude. |
Na ustno postavljena
vprašanja se odgovarja ustno na seji, na kateri je bilo vprašanje
postavljeno. Na pisno postavljeno vprašanje se odgovarja pisno.
|
Če zahteva odgovor na
ustno postavljeno vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma
proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave oziroma njun
namestnik odgovori na naslednji seji. Če svetnik ni zadovoljen z ustnim
odgovorom podanim na seji, lahko postavi vprašanje v pisni obliki.
|
Župan ali direktor
občinske uprave občine oziroma njun namestnik lahko na posamezna
vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na
vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor
mora biti posredovan vsem svetnikom s sklicem, najkasneje pa na prvi
naslednji redni seji. |
19. člen |
Če svetnik ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, ali če meni, da je
pobuda posebej pomembna, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi
razprava o čemer odloči svet z glasovanjem. |
Če svet odloči, da bo
o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red
prve naslednje redne seje. |
3. Odgovornost in
ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
20. člen |
Svetnik se je dolžan
udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. |
Če ne more priti na
sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti urad župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih
razlogov ne more obvestiti urada župana oziroma predsednika delovnega
telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je
to mogoče. |
Če se član delovnega
telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu
njegovo razrešitev. |
Če svetnik brez
opravičila trikrat ne pride na sejo sveta, mora župan na to opozoriti
svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično stranko oziroma
predlagatelja njegove kandidature, katere član je. |
Ob koncu koledarskega
leta komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja poda poročilo
o prisotnosti svetnikov na sejah sveta preteklega koledarskega leta.
|
O razlogih za
odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko razpravlja tudi v
okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta. |
IV. DELOVNO PODROČJE
SVETA |
21. člen |
Svet je najvišji
organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
|
Svet opravlja zadeve
iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut
občine. |
Na predlog župana
sprejme občinski svet program dela za tekoče leto, prav tako sprejme
tudi pregled realizacije sprejetih sklepov za preteklo leto. |
V. SEJE SVETA |
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
22. člen |
Svet dela in odloča
na sejah. Seje so lahko redne, izredne ali dopisne. |
Seje sveta sklicuje
župan. |
Župan sklicuje seje
sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog najmanj četrtine
svetnikov. |
23. člen |
Vabilo za redno sejo
sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najkasneje 15 dni
pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo,
ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. |
Vabilo na sejo sveta
se pošlje županu, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju
občinske uprave ter vodjem oddelkov v občinski upravi. |
Vabilo se pošlje v
vednost tudi krajevnim skupnostim in političnim strankam. |
Gradivo za sejo se
objavi na uradni spletni strani občine, razen gradiv, ki so zaupne
narave. Ta se pošljejo naslovnikom v natisnjeni obliki. |
Enako velja tudi za
druga gradiva občinskega sveta, njegovih delovnih teles in občinske
uprave. |
24. člen |
Izredna seja sveta se
skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev
za sklic redne seje. |
Izredno sejo sveta
lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4
članov sveta ali na lastno pobudo. |
V predlogu oziroma
zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. |
Predlogu oziroma
zahtevi mora biti priloženo gradivo o katerem naj svet odloča.
|
Če seja sveta ni
sklicana v roku sedem dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga
oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko
skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem
primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. |
Vabilo za izredno
sejo sveta z gradivom, mora biti vročeno svetnikom najkasneje tri dni
pred sejo. |
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je
potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi svetniki in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se
seja ne opravi. |
25. člen |
Dopisna seja se lahko
opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. |
Na dopisni seji ni
mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih
aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo Finančne obveznosti
občanov ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine.
|
Dopisna seja se
opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega
vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter
z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti.
|
Glede na način
izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje
(točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje
seje). |
Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
Predlog sklepa, ki je
predložen na dopisno sejo je sprejet, če je za sklep glasovalo najmanj
dve tretjine vseh članov sveta. |
O dopisni seji se
vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom,
vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma
ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne
seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
26. člen |
Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih povabi župan
ali direktor občinske uprave. Župan da soglasje k vabilu direktorja
občinske uprave s katerim le-ta nekoga vabi na sejo. |
Vabilo se pošlje tudi
vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. |
27. člen |
Predlog dnevnega reda
seje sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega reda
lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
|
V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
|
O sprejemu dnevnega
reda odloča svet na začetku seje. |
Svet ne more
odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če svetnikom ni bilo
predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel
stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih
določa ta poslovnik. |
28. člen |
Sejo sveta vodi
župan. |
Župan lahko za
vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega svetnika (v nadaljnjem
besedilu: predsedujoči). |
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši svetnik. |
29. člen |
Seje sveta so javne.
|
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah sveta. |
Predstavnike sredstev
javnega obveščanja se povabi na sejo z vabilom, ki mu je priloženo
gradivo za sejo. |
Občan, ki izkaže
pravni interes in se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v
gradiva, ki so predložena svetnikom za to sejo. |
Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka,
primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti.
Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za svetnike. Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
Župan predlaga svetu,
da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne
točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
Kadar svet sklene, da
bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in svetnikov navzoč na seji. |
2. Potek seje |
30. člen |
Ko predsedujoči začne
sejo, obvesti svet, kdo izmed svetnikov mu je sporočil, da je zadržan in
se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. |
Svet je sklepčen če
je na seji prisotnih več kot polovica svetnikov. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
31. člen |
Preden svet določi
dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
Svetnik lahko da
pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno
spremeni in dopolni. |
O utemeljenosti
zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
|
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
32. člen |
Svet na začetku seje
določi dnevni red. |
Pri določanju
dnevnega reda, svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
hitri postopek. |
Zadeve, za katere
tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega
reda. |
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo svetnikom do seje izročeno gradivo, ki je
podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
33. člen |
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
|
Med sejo lahko svet
spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. |
34. člen |
Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda župan oziroma predlagatelj ali
oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, obrazložitev.
Obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom
drugače določeno. Kadar svet sklene, je predlagatelj dolžan podati še
dopolnilno obrazložitev. |
Če ni župan
predlagatelj, lahko poda župan ali drugi predsedujoči mnenje k
obravnavani zadevi. Obrazložitev županovega mnenja lahko traja največ po
deset minut. |
Po končanem pojasnilu
predlagatelja predsedujoči da besedo predstavnicam ali predstavnikom
pristojnih delovnih teles sveta (v nadaljnjem besedilu: predstavnikom),
ki imajo pravico do pet minutne pojasnitve stališč tega telesa do
predlaganih sklepov in gradiva. |
Po tem uvodnem delu k
posamezni točki dnevnega reda, predsedujoči odpre razpravo o točki
dnevnega reda. |
Najprej da besedo
predstavnikom svetniških skupin, nato pa posameznim članom sveta, po
vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. |
Razprava posameznega
svetnika praviloma ni omejena. |
Svet lahko sklene, da
posamezen svetnik iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa,
vendar ne več kot trideset minut. |
Razpravljavec lahko o
posamezni točki dnevnega reda praviloma razpravlja le enkrat, ima pa
pravico do replike po razpravi vsakega razpravljavca. Replika se mora
nanašati le na konkretno razpravo, sicer lahko predsedujoči svetniku
vzame besedo. |
Replike smejo trajati
največ tri minute in imajo prednost. Replike na repliko ni. |
Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
35. člen |
Razpravljavec sme
razpravljati le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se razpravljavec
ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma
nadaljuje razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
36. člen |
Svetniku, ki ima
postopkovni predlog oziroma, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o
kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči prednost. |
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede postopkovne zahteve, kršitve poslovnika ali
dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem
vprašanju brez razprave. |
37. člen |
Oseba, oziroma
udeleženec seje, ki ni član občinskega sveta ali z gradivom za posamezno
točko dnevnega reda določen uvodničar, oziroma pojasnjevalec posameznega
gradiva, praviloma na seji ne sme razpravljati. |
Na željo prisotne
osebe na seji občinskega sveta ali posameznega občinskega svetnika lahko
da predsedujoči besedo tudi tej osebi. Njegova razprava traja lahko
največ deset minut, dobi pa jo lahko, če za to glasuje večina prisotnih
članov občinskega sveta. |
38. člen |
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih in
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči prekine
delo sveta tudi če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. |
Če je delo sveta
prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v
nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
39. člen |
Če svet o zadevi, ki
jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali
če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. |
Enako lahko svet
odloči, če mu časovno ni uspelo obravnavati vseh točk dnevnega reda.
|
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. |
3. Vzdrževanje reda
na seji |
40. člen |
Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi,
da razpravljavca nihče ne moti med nastopom. Razpravljavcu lahko seže v
besedo le predsedujoči. |
41. člen |
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin,
|
– odvzem besede,
|
– odstranitev s seje
ali z dela seje. |
42. člen |
Opomin se lahko
izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega
razpravljavcu v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
|
Odvzem besede se
lahko izreče razpravljavcu, če s svojo razpravo na seji krši red in
določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj
spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče svetniku oziroma razpravljavcu, če kljub
opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo
sveta. |
Svetnik oziroma
razpravljavec, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
43. člen |
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo kršen,
lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
44. člen |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
4. Odločanje |
45. člen |
Svet veljavno odloča,
če je na seji navzočih večina vseh svetnikov. |
Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost občinskih svetnikov v sejni sobi
(dvorani). |
Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih najmanj dve tretjini vseh svetnikov. |
46. člen |
Svet sprejema
odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih svetnikov, razen če
zakon ali statut določa drugačno večino. Predlagana odločitev je
sprejeta, če se je večina navzočih svetnikov izrekla »ZA« njen sprejem. |
47. člen |
Svet praviloma odloča
z javnim glasovanjem. |
S tajnim glasovanjem
lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi
oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali
najmanj ena četrtina vseh svetnikov. |
48. člen |
Glasovanje se opravi
po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. |
Svetnik ima pravico
obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ dve minuti. |
Obrazložitev glasu se
poda pred glasovanjem. |
Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
49. člen |
Svetniki glasujejo
tako, da se opredelijo »ZA« ali »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. |
50. člen |
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok, s poimenskim izjavljanjem, raznobarvnimi kartoni
ali z glasovalno napravo. |
Poimensko glasujejo
svetniki, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene
četrtine vseh svetnikov. |
Svetnike se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Svetnik glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali »NE GLASUJEM«. |
51. člen |
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
Tajno glasovanje vodi
in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva
člana določi svet na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična
opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravljajo strokovni delavci
občinske uprave. |
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je svetnikov. |
Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči
glasovnice svetnikom in sproti označi, kateri svetnik je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«.
»ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI«
pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo
»PROTI«. |
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
Ko svetnik glasovnico
izpolni jo odda v glasovalno skrinjico. |
52. člen |
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Ugotovitev izida
glasovanja obsega: |
– število razdeljenih
glasovnic, |
– število oddanih
glasovnic, |
– število neveljavnih
glasovnic, |
– število veljavnih
glasovnic, |
– število glasov »ZA«
in število glasov »PROTI«, pri glasovanju o kandidatih pa število
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan. |
O ugotovitvi
rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so
vodili glasovanje. |
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
53. člen |
Če svetnik utemeljeno
ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko
glasovanje ponovi. |
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. |
54. člen |
Izvede se lahko tudi
izločitev posameznega člana sveta zaradi nepristranosti. |
Razlogi za izločitev
članov sveta iz odločanja o posamezni zadevi zaradi pristranosti so
podani v naslednjih primerih: |
– v zadevah, v
katerih je udeležen on sam, njegov zakonec ali izvenzakonski partner,
njegov prednik ali potomec, brat, sestra ali oseba, s katero je v
svaštvu, njegov posvojitelj ali posvojenec ter njun potomec, zakonec ali
izvenzakonski partner, njegov rejnik, rejenec ali oseba v njegovem
skrbništvu, |
– v zadevah v katerih
je postavljen kot pooblaščenec stranke, |
– v zadevah, v
katerih je udeleženo podjetje, zavod ali druga organizacija, v kateri
ima svoj kapitalski delež, ki presega 20% celotne vrednosti podjetje
oziroma organizacije, |
– če obstajajo drugi
tehtni razlogi, zaradi katerih bi lahko obstajal dvom o njegovi
nepristranosti. |
Pobudo za izločitev
lahko poda predsedujoči občinskega sveta ali vsak član občinskega sveta
s pisno obrazložitvijo, ki jo je potrebno predložiti na seji sveta
najkasneje do obravnave točke na katero se pobuda za izločitev nanaša.
|
Če se član sveta z
izločitvijo strinja, se o izločitvi ne glasuje. |
V primeru, da se član
sveta, zoper katerega je vložena pobuda za izločitev, z izločitvijo ne
strinja, ima pravico do ustnega ugovora. O utemeljenosti ugovora odloči
občinski svet. |
Član sveta, ki se z
izločitvijo ne strinja, nima pravice glasovati o svoji izločitvi.
|
Izločitev pomeni le
izločitev iz odločanja z glasovanjem. Izločeni svetnik lahko sodeluje
pri razpravi. |
Postopek izločitve se
opravi pri odločanju o točki dnevnega reda na katero se odločitev
nanaša. |
5. Zapisnik seje
sveta |
55. člen |
O vsaki seji sveta se
piše zapisnik. |
Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o
razpravljavcih, o predlogih, ki so jih posamezni razpravljalci podali, o
izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili
sprejeti. |
Zapisniku je treba
predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma
obravnavano na seji. |
Za zapisnik seje
sveta skrbi strokovni delavec v uradu župana. Župan lahko za vodenje
zapisnika seje sveta pooblasti tudi drugega delavca občinske uprave.
|
Na vsaki redni seji
sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh
vmesnih izrednih sej sveta. Vsak svetnik ima pravico podati pripombe na
zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so pripombe sprejete,
se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in strokovni delavec
oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.
|
Zapisnik nejavne seje
oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja.
Svetnike z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
56. člen |
Potek seje sveta se
snema na magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata
svetnikov, ki so sestavljali svet, katerega seja je bila snemana.
|
Magnetogram seje se
hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. |
Svetnik ima pravico
poslušati magnetogram, drug udeleženec seje pa, če je za to dobil
dovoljenje predsedujočega. Poslušanje se opravi v prostorih občinske
uprave. |
Svetnik lahko
zahteva, da se del posnetka dobesedno prepiše. |
57. člen |
Ravnanje z gradivom
sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim
aktom. |
Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in
njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. |
O arhiviranju in
rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v
skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko
gradivo. |
58. člen |
Svetnik ima pravico
vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri
pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja
njegove funkcije. Vpogled odredi župan na podlagi pisne zahteve
svetnika. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani
pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom občinskega sveta. |
6. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
59. člen |
Strokovno in
administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta zagotavlja
direktor občinske uprave z zaposlenimi v občinski upravi. |
Direktor občinske
uprave določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta
in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
Za zapisnik sveta in
delovnih teles sveta skrbi strokovni delavec v uradu župana oziroma
drugi pooblaščeni delavec občinske uprave. |
7. Delovna telesa
sveta |
60. člen |
Občinski svet
ustanovi odbore in komisije kot svoja stalna in občasna delovna telesa.
Stalna in občasna delovna telesa štejejo od 5 do 7 članov. |
Občinski svet s
sklepom imenuje člane odborov in komisij občinskega sveta. Člani odborov
in komisij stalnih delovnih teles so imenovani izmed svetnikov
občinskega sveta, člani ostalih delovnih teles, pa so lahko imenovani
tudi izmed drugih občanov. Številčna zastopanost članov delovnih teles
mora odražati razmerje volilnega rezultata list, ki so zastopane v
občinskem svetu. |
Odbori in komisije
sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom
obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu svoja mnenja in
predloge. |
Odbori in komisije
lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana. |
61. člen |
Stalna delovna telesa
sveta ustanovljena s statutom so: |
– odbor za
gospodarstvo in proračun, |
– odbor za okolje in
urejanje prostora, |
– odbor za družbene
dejavnosti, |
– komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
– statutarno pravna
komisija, |
– komisija za
priznanja in nagrade. |
62. člen |
Odbor za gospodarstvo
in proračun obravnava: |
– predlog proračuna
in zaključnega računa ter izvajanje proračuna, |
– financiranje
porabnikov občinskega proračuna, |
– gospodarjenje z
občinskim premoženjem, |
– gospodarjenje s
stanovanjskim fondom občine, |
– pospeševanje in
skrb za razvoj gospodarstva, malega gospodarstva, obrti in podjetništva,
trgovske dejavnosti, gostinstva, turizma in drugih gospodarskih
dejavnosti, |
– razvoj in
pospeševanje kmetijstva in gozdarstva ter promet s kmetijskimi in
drugimi zemljišči, |
– pripravo
koncesijskih aktov za področje gospodarstva, |
– opravljanje drugih
nalog s tega področja. |
63. člen |
Odbor za okolje in
urejanje prostora obravnava: |
– pripravo strokovnih
podlag in organiziranje sprejemanja prostorskega plana občine in
prostorskih izvedbenih aktov, |
– komunalno
opremljanje in promet s stavbnimi zemljišči, |
– pripravo in
izvajanje ukrepov s področja varstva okolja oziroma ekologije,
|
– razvoj in delovanje
lokalnih javnih služb: oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje
odpadnih in meteornih voda, zbiranje in odlaganje komunalnih odpadkov,
javna snaga in čiščenje javnih površin, urejanje javnih poti, urejanje
javnega prevoza, urejanje javnih parkirišč, trgov in ulic, urejanje
javne razsvetljave, pokopališka in pogrebna služba, |
– gradnjo,
vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest in drugih javnih površin,
|
– opravljanje drugih
nalog iz občinske pristojnosti na področju varstva okolja in planiranja
prostora. |
64. člen |
Odbor za družbene
dejavnosti obravnava: |
– pripravo in
uresničevanje aktov občine v zvezi z ustanoviteljstvom javnih zavodov na
področju zdravstva, šolstva, otroškega varstva, kulture, športa,
socialnega varstva in na drugih področjih družbenih dejavnosti,
|
– uresničevanje
programov razvoja otroškega varstva, varstva predšolskih otrok,
osnovnega šolstva, kulture, zdravstva, športa in socialnega varstva,
|
– način organiziranja
mreže zdravstvene službe na primarni ravni, lekarniške dejavnosti,
mrliške ogledne službe, |
– zagotavljanje
sredstev za izvajanje osebne pomoči, pomoči družinam na domu,
subvencioniranje stanarin ter varstva občanov v spološnih in posebnih
socialnih zavodih, |
– pospeševanje
dejavnosti kulture in ustvarjanja pogojev za njeno delovanje kulturnim
društvom, |
– skrb za programsko
usklajevanje in financiranje varovanja naravne in kulturne dediščine,
|
– druge zadeve in
naloge s področja družbenih dejavnosti. |
65. člen |
Komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja imenuje svet izmed svetnikov na prvi
seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil
izvoljen za župana. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
|
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
– občinskemu svetu
ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini, |
– pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone
in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
|
– izdaja akte v zvezi
s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, |
– obravnava posamične
vloge občanov, v katerih opozarjajo na določene probleme pri izvajanju
odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– obravnava pritožbe,
ki se nanašajo na posamične zadeve, jih po potrebi preverja pri
ustreznih organih ter ustrezne organe opozarja, da se take zadeve rešijo
po ustreznih predpisih, |
– pripravlja predloge
za določitev datuma praznika občine in njegove morebitne spremembe,
|
– obravnava druga
vprašanja, ki jih določi občinski svet. |
66. člen |
Statutarno pravna
komisija opravlja zlasti naslednje naloge: |
– obravnava predlog
statuta občine in poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb oziroma
dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki
predpisov, |
– oblikuje svoje
mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z
ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z
drugimi veljavnimi akti občine, |
– predlaga svetu v
sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika sveta ter
obvezno razlago določb splošnih aktov občine. |
Med dvema sejama
sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, statutarno
pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
67. člen |
Komisija za priznanja
in nagrade opravlja zlasti naslednje naloge: |
– razpisuje kriterije
za podelitev občinskih priznanj v skladu s pravilnikom za podelitev
občinskih nagrad in priznanj, |
– sprejema in
razpravlja o prispelih predlogih, preverja resničnost navedb v predlogih
in se po potrebi posvetuje s predlagatelji, |
– oblikuje predloge
za potrjevanje na svetu. |
68. člen |
Poleg stalnih
delovnih teles, določenih s statutom občine, lahko ustanavlja svet tudi
druga delovna telesa s sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in
opredeli njihovo delovno področje. |
69. člen |
Člane stalnih
delovnih teles imenuje občinski svet na predlog Komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svetnikov, člane drugih delovnih
teles imenuje občinski svet lahko tudi izmed drugih občanov tako, da je
lahko največ polovica članov imenovana izmed drugih občanov, če ta
poslovnik ali zakon ne določata drugače. |
Predsednika ali
predsednico delovnega telesa (v nadaljnem besedilu: predsednika) imenuje
občinski svet izmed svetnikov. |
Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan. |
Članstvo v delovnem
telesu sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z
delom v občinski upravi. |
70. člen |
Svet lahko razreši
predsednika, posameznega člana komisije ali odbora sveta ter komisijo
ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine svetnikov. Predlog novih
kandidatov za člane komisij ali odborov pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje sveta. |
71. člen |
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
72. člen |
Predsednik delovnega
telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega
telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in
predloge v svetu. |
Seje delovnih teles
se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi
dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih, ko se lahko predloži na sami seji. |
Delovno telo dela na
sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov in je med navzočimi večina
svetnikov. Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in
predloge z večino glasov navzočih članov. |
Glasovanje v delovnem
telesu je javno. |
Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo sveta. |
73. člen |
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi
predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
VI. AKTI SVETA |
1. Splošne določbe |
74. člen |
Svet sprejema statut
občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
– poslovnik
občinskega sveta, |
– proračun občine in
zaključni račun, |
– planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke,
|
– odredbe,
|
– pravilnike,
|
– navodila,
|
– sklepe.
|
Svet sprejema tudi
stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine
in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom
ali statutom občine. |
Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
75. člen |
Župan predlaga svetu
v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge
splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih
predlaga župan. |
Komisije in odbori
sveta ter vsak svetnik lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa
proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
Najmanj deset
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od sveta izdajo ali
razveljavitev splošnega akta. |
76. člen |
Akte, ki jih sprejema
svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov sveta
se pečati in shrani v arhivu občinske uprave. |
2. Postopek za
sprejem odloka |
77. člen |
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
|
Uvod obsega razloge
za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
|
Če je predlagatelj
odloka delovno telo sveta ali svetnik, pošlje predlog odloka županu ali
podžupanu oziroma svetniku, ki je pooblaščen za vodenje sej sveta (v
nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
78. člen |
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah sveta. |
Župan lahko sodeluje
v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar on ni
predlagatelj. |
79. člen |
Svet razpravlja o
predlogu odloka na dveh obravnavah. |
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
|
Če svet meni, da
odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
Odlok je sprejet v
prvi obravnavi, če je zanj glasovala večina navzočih svetnikov.
|
Po končani prvi
obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu
umika odloči občinski svet s sklepom. |
Če na predlog odloka
v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo
predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v
prvi obravnavi, lahko svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog
odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka
združita. |
Pred začetkom druge
obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč
in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. |
80. člen |
V drugi obravnavi
razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko svet
konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu
odloka v celoti. |
Predlagatelj lahko
predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O
predlogu umika odloči svet. |
Če na predlog odloka
v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo
predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v
prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja sprejme sklep, da se
na isti seji opravi še druga obravnava predloga odloka. |
81. člen |
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve
svetniki in predlagatelj z dopolnili. |
Župan lahko predlaga
dopolnila (amandmaje) tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
|
Dopolnilo mora biti
predloženo svetnikom v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni
pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka, h kateremu je predlagano dopolnilo, ali na sami seji, na kateri
lahko predlaga dopolnilo najmanj ena četrtina vseh svetnikov in
predlagatelj odloka. |
Predlagatelj
dopolnila ima pravico na seji do konca obravnave dopolnilo obrazložiti,
spremeniti, dopolniti oziroma ga umakniti. |
82. člen |
Dopolnilo, člen
odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji sveta glasuje
večina navzočih svetnikov. O vsakem dopolnilu se glasuje posebej. |
83. člen |
Statut občine in
poslovnik občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja
za sprejemanje odloka. |
O predlogih drugih
splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča svet na eni
obravnavi. |
84. člen |
Svet mora do
prenehanja mandata svetnikov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
V primeru, da
postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na predlog župana odloči,
o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek
nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. |
3. Hitri postopek za
sprejem odlokov |
85. člen |
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po
hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage
določb splošnih aktov občine. |
Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
|
Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati dopolnila (amandmaje) na sami seji vse do konca
obravnave predloga odloka. |
Dopolnilo lahko
predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
O uporabi hitrega
postopka odloči občinski svet. |
Hitri postopek lahko
predlaga vsak predlagatelj odloka. |
Če svet ne sprejme
predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe
statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. |
Pri hitrem postopku
ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
4. Skrajšani postopek
za sprejem odlokov |
86. člen |
V skrajšanem postopku
se dopolnila vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka.
|
Svet lahko na
obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe
obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem
postopku, če gre za: |
– za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve odlokov, |
– prenehanje
veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z
zakonom, |
– uskladitve odlokov
z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in
ministrstev ali odloki občinskega sveta, |
– spremembe in
dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih
pristojnih organov, |
– prečiščena besedila
aktov. |
– obvezne razlage.
|
Dopolnila se lahko
vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
Odločitev iz prvega
odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih svetnikov. |
Po končani prvi
obravnavi lahko vsak svetnik predlaga, da svet spremeni svojo odločitev
iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem
postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
87. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati osmi dan po objavi, če ni v
njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi svet. |
88. člen |
Proračun občine se
sprejema po enakem postopku, kot to velja za ostale druge odloke.
|
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe občini. Iz proračuna morajo biti razvidni primerjalni
kazalci. |
Občinski proračun se
sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim
letom za državni proračun, praviloma do decembra tekočega leta. |
89. člen |
Če proračun občine ni
sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog
proračuna. Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča,
po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri sprejem odloka. |
90. člen |
Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. |
Rebalans proračuna
občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem
odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj dopolnila k rebalansu
proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti
obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi
prihodki in izdatki. |
5. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
91. člen |
Vsak, ki ima pravico
predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih
splošnih aktov. |
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana
in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena,
pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek.
|
Svet sprejema obvezno
razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom občine določen za sprejem
odloka po skrajšanem postopku. |
6. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
92. člen |
Če bi bil kak
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov
splošni akt. |
Tak splošni akt
sprejema svet po skrajšanem postopku. |
7. Sprejem drugih
aktov sveta |
93. člen |
O drugih aktih odloča
svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati splošna
razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in
glasovanje o aktu v celoti. |
Svet lahko sklene, da
bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku. |
Za spreminjevalne in
dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo odločbe, ki
veljajo za odločanje o dopolnilih k predlogu odloka. |
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
94. člen |
Imenovanje
funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu
občine imenuje svet, se opravi po določilih tega poslovnika.
|
Če svet odloči, da se
glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
95. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
Če se glasuje za ali
proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
Kandidat je imenovan,
če je glasovala večina svetnikov in je zanj glasovala večina tistih
svetnikov, ki so glasovali. |
96. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. |
Na glasovnici pri
drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
97. člen |
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne
dobi potrebne večine, se ponovi ta kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
1. Imenovanje članov
delovnih teles sveta |
98. člen |
Člane delovnih teles
sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
Če tudi na način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
2. Imenovanje
podžupana – podžupanov |
99. člen |
Občina ima najmanj
enega podžupana. |
Podžupana imenuje
izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši. |
3. Postopek za
razrešitev |
100. člen |
Svet razrešuje
funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot
je določen za imenovanje. |
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom
občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije,
je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. |
Če je župan pristojen
za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi
njihovo razrešitev. |
Odločitev o
razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo
imenovanje. |
4. Odstop svetnikov,
članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
101. člen |
Svetniki in občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi
odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.
|
Pravico odstopiti
imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega
odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
|
Izjava o odstopu mora
biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
Svet ugotovi
prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za
ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata. |
VIII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN SVETOM |
102. člen |
Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava
odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so sodelovali pri pripravi
odlokov ali drugih aktov. |
103. člen |
Župan skrbi za
izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali
po njegovem pooblastilu podžupan o opravljenih nalogah med obema sejama
in o izvrševanju sklepov sveta. |
V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če sklepa sveta župan
ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
Župan skrbi za objavo
odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
IX. JAVNOST DELA |
104. člen |
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan obvešča občane
in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta,
župana in o delu občinske uprave. |
Svet lahko sklene, da
se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
105. člen |
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih
občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi
aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov. |
To gradivo jim je na
voljo v pisni obliki, večina pa je objavljena tudi na uradni spletni
strani občine. |
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
Za ravnanje z gradivi
zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to
področje. |
X. DELO SVETA V
IZREDNIH RAZMERAH |
106. člen |
V izrednih razmerah,
ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in
načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.
|
Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O
odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
XI.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
107. člen |
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odlokov. |
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih svetnikov. |
108. člen |
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik
predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo
točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da do
naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
|
Izven seje sveta daje
razlago poslovnika statutarno-pravna komisija. |
Vsak svetnik lahko
zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna
komisija, odloči svet. |
XII.
KONČNE DOLOČBE |
109. člen |
S sprejemom tega
poslovnika preneha veljati Poslovnik občinskega sveta (Uradni list RS,
št. 29/00). |
110. člen |
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 033-4/2010-25/6 |
Slovenska Bistrica,
dne 3. maja 2010 |
Županja |
Občine Slovenska
Bistrica |
Irena Majcen l.r. |