Na podlagi 1. odstavka 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. list RS, št. 48/90 in 85/2000), določil Zakona o urejanju prostora (Ur. list SRS, št. 18/84 in 15/89), 39. in 45.d člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. list RS, št. 29/90, 48/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 16. člena Statuta občine Pesnica (MUV, št. 6/99 in 4/01) je občinski svet občine Pesnica na svoji 27. redni seji, dne 11. junija 2002, sprejel

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje občine Pesnica

1. člen

Uvodne določbe

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve:

1. prostorskih sestavin Dolgoročnega plana občine Maribor - Pesnica za obdobje 1986 - 2000 (MUV, št. 4/86, 6/88, 6/98 in 18/99) in Dolgoročnega plana občine Maribor za obdobje 1986 - 2000 (MUV, št. 1/86, 16/87 in popravek 19/87, 7/93, 8/94, 6/98 in 18/99); v nadaljevanju: dolgoročni plan

2. prostorskih sestavin Družbenega plana občine Maribor - Pesnica za obdobje 1986 - 1990 (MUV, št. 1/87, 6/98 in 18/99) in prostorskih sestavin Družbenega plana mesta Maribor za obdobje 1986 - 1990 (MUV, št. 10/86, 20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93, 8/94, 6/98 in 18/99); v nadaljevanju: srednjeročni plan.

Spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega plana se nanašajo na vključevanje odseka avtoceste Maribor - Lenart na območju od meje z mestno občino Maribor do meje z občino Lenart ter z njim povezanih spremljajočih ureditev zaradi sprejemanja lokacijskega načrta za navedeni odsek avtoceste.

2. člen

Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana

V besedilu dolgoročnega plana se spremenijo naslednje opredelitve:

(1) V točki 3.1. Kmetijska zemljišča se prvi stavek drugega odstavka spremeni tako, da glasi:

"Kmetijska zemljišča na 4.965,76 ha 1. območja oz. najboljših kmetijskih zemljišč so trajno namenjena za proizvodnjo hrane."

(2) V točki 3.3.2. Vodnogospodarske ureditve se pred zadnjim doda novi odstavek, ki glasi:

"Za zagotovitev potrebne protipoplavne varnosti 100-letnih visokih voda zaradi gradnje odseka avtoceste Maribor - Lenart bo v območju od železniškega nasipa do vtoka v akumulacijo Pernica razširjena in ustrezno sonaravno urejena struga regulirane reke Pesnica, od akumulacije Pernica do meje z občino Lenart pa bo struga reke Pesnica delno prestavljena. Ustrezno bo urejen tudi Jakobski potok."

(3) V točki 3.13. Bilanca površin se tabela nadomesti z novo, ki glasi:

V bilanci so površine, ki so potrebne v času gradnje avtoceste Maribor - Lenart, po gradnji pa se vrnejo kmetijstvu, ter površine za deponijo viškov materiala, vezano na avtocesto, ki se prav tako vrnejo kmetijstvu, upoštevane kot kmetijska zemljišča."

3. člen

Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana

(1) V srednjeročnem planu se na koncu 3. člena doda naslednje novo besedilo:

"Programska zasnova za odsek avtoceste Maribor - Lenart na območju občine Pesnica

Programska zasnova obravnava območje odseka avtoceste Maribor - Lenart, ki poteka po območju občine Pesnica, ter vse potrebne spremljajoče objekte in ureditve.

Programska zasnova podrobno opredeljuje predvideno kompleksno graditev in urejanje ter določa:

ureditveno območje

tehnološke pogoje in omejitve

organizacijo dejavnosti

podrobnejšo namensko rabo površin

potrebne ureditve in prilagoditve infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav

usmeritve za arhitekturno, urbanistično in krajinsko oblikovanje

usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine

usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja

usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito

zaporednost gradnje

opredelitev stavbnega zemljišča

tolerance.

1. Ureditveno območje

Ureditveno območje oziroma območje kompleksne graditve in ureditve, ki obsega prostor bodoče avtoceste in z njo neposredno povezane objekte in ureditve, leži pretežno v Pesniški dolini.

Območje ima obliko od 70 - 150 m širokega in 5.280 m dolgega koridorja, kateremu je potrebno dodati celotno območje razcepa v Dragučovi. Skupna površina za avtocesto in spremljajoče objekte in ureditve potrebnega območja je 128,88 hektarjev.

Ureditveno območje oziroma območje kompleksne graditve in ureditve obsega:

območje izključne rabe avtoceste (stavbna zemljišča za avtocesto),

območje za vodnogospodarske ureditve (ureditve in prestavitve vodotokov),

območje prestavljenih, nadomeščenih ali rekonstruiranih cest in poti,

površine za ureditev komunalne in energetske infrastrukture,

območje, kjer se izvedejo ureditve zaradi prestavitve reke Pesnice, po gradnji pa se površine vrnejo primarni rabi,

območje za ureditev deponije viškov nenosilnega materiala,

območje, na katerem se izvede nasipanje materiala, po tem pa se nameni potrebam poselitve,

del varovalnega pasu avtoceste.

Programska zasnova obsega naslednje parcele oz. dele parcel:

1. zemljišča, ki so potrebna za izvedbo avtoceste in z njo povezanih objektov in ureditev ter z izvedbo posegov spremenijo namensko rabo

K.o. Dragučova

224, 781, 216/4, 216/5, 217/3, 218/1, 218/4, 223/2, 226/2, 732/2, 745/2, 75/2, 761, 787, 789, 790, 791, 764, 701/4, 705/1, 706/1, 706/2, 767, 772, 769, 785, 786, 217/2, 69, 70, 72, 73, 74, 82, 222, 725, 726, 730, 731, 737, 738, 739, 740, 741, 742, 743, 744, 746, 747, 756, 758, 762, 763, 765, 768, 770, 771, 773, 775, 777, 778, 779, 780, 782, 783, 784, 220/1, 223/1, 226/1, 724/1, 724/3, 732/1, 745/1, 75/1, 757/1, 757/2, 757/3, 774/1, 793/12, 88/1, 88/2, 664, 60/14, 660/7, 755, 77/2, 227.

K.o. Dolnja Počehova

303/1, 303/2, 304/1, 305/1, 322, 332, 374/8, 374/9, 374/10, 375/2, 377/1, 377/3, 377/4.

K.o. Ložane

47, 48, 46/1, 46/2, 89, 89, 90, 79/2, 147, 426, 412/1, 412/2, 413/1, 413/2, 413/4, 413/5, 413/6, 413/6, 51, 77, 81, 49, 50, 52, 53, 55, 56, 57, 58, 59, 62, 71, 75, 76, 78, 82, 419, 420, 424, 425, 108/1, 423/1, 423/2, 423/3, 54/1, 54/2, 60/1, 60/2, 63/1, 63/2, 64/1, 64/2, 68/1, 72/1, 73/1, 79/1, 87/3, 417, 421, 422, 414/1, 414/10, 414/15, 414/16, 415.

K.o. Pesniški Dvor

144/2, 78/4, 80/2, 80/3, 81/1, 81/9, 143/1, 82/1, 169/2, 170/1, 81/11, 146, 149/4, 79/2, 175, 176, 177, 78/1, 78/3, 79/1, 37, 168/1, 168/2, 167/10, 82/2, 144/3, 167/2.

K.o. Pernica

389, 390, 391/1, 391/2, 400/3, 425/1, 375/6, 386/3, 388/4, 388/3, 377/2, 377/3, 393/1, 393/3, 394/1, 401, 403/1, 425/2, 425/3, 427, 354/1, 356/1, 356/2, 428, 406, 407, 400/2, 388/1, 388/2, 377/4, 377/1, 364, 365/1, 365/2, 367, 368, 370/1, 375/7, 376, 10/2, 10/9, 24/10, 24/2, 24/3, 24/4, 24/5, 24/6, 24/8, 370/3, 417, 392, 396, 397, 408, 412/1, 418, 422, 423/1, 400/1, 366/2, 366/3, 370/2, 372, 425/4, 386/2, 386/1, 380/1, 381, 375/1, 375/4, 375/5, 405.

K.o. Vosek

205/4, 242, 379/1, 367/1, 239/11, 239/2, 235/8, 239/25, 239/12, 239/8, 241/1, 398, 381, 385, 239/22, 379/15, 204/1, 384/1, 384/1, 375/1, 202/1, 277/1, 199/2, 224/1, 224/5, 225/2, 225/3, 224/2, 226/7, 377/4, 226/1, 249/1, 247/5, 239/1, 239/9, 239/4, 239/24, 239/25, 239/21.

K.o. Vukovje

371/3, 375/3, 376/1, 384/1, 384/2, 385/1, 1185/1, 389/1, 1178/3, 389/7, 389/8, 1029, 1032, 1190, 371/1, 1033/4, 1198, 1195/1, 1196, 371/2, 382, 381/4, 376/2.

2. zemljišča, ki se uredijo zaradi prestavitve reke Pesnice ter se namenijo primarni (kmetijski) rabi

K.o. Vukovje

358/2, 389/6, 389/7, 349/2, 1192, 359, 1190, 1191, 371/3, 385/1, 389/8, 1193, 389/1, 371/1, 1196, 371/2.

K.o. Ložane

424, 423/1, 423/2, 423/3, 413/1, 53, 54/1, 413/3, 418, 55, 56, 58, 59, 419, 413/4, 60/1, 60/2, 413/5, 413/6.

3. zemljišča za ureditev deponije viškov nenosilnega materiala, ki se po deponiranju materiala rekultivirajo in vrnejo v primarno (kmetijsko) rabo

K.o. Vukovje

375/3, 376/1, 376/2, 382, 384/1, 384/2, 1143/1, 1146/3, 1178/3, 1035/3, 1039/2, 1069, 1083, 1084, 1033/3, 1035/2, 1197, 1195/1, 1195/2, 1044/1, 1049/1, 1049/2, 1049/3, 1051/1, 1063/3, 1063/4, 1033/1, 1039/1, 1040, 1068/2, 1001, 1067, 1365, 1178/3, 1178/6, 1053, 1032, 1054, 1002/4, 1039/3, 1002/1, 1002/2, 1051/2, 1058/2, 1066, 1033/4, 1198, 1062, 1195/2, 1064, 1057, 1058/1, 1063/1, 1063/2, 1033/5, 1068/1, 1052, 1061/2, 1185/1.

4. zemljišča, na katerih se izvede nasipanje materiala, po tem pa se namenijo za potrebe poselitve

K.o. Vosek

385.

K.o. Pernica

364, 386/1, 386/2, 386/3, 365/1, 365/2, 366/2, 366/3, 388/3, 425/1, 425/3, 372, 388/2, 388/1, 388/4.

2. Tehnološki pogoji in omejitve

Avtocestni odsek Maribor - Lenart poteka pretežno po ravninskem severnem obrobju Pesniške doline s precej homogeno geološko zgradbo in relativno slabo stabilnostjo.

Pri vodenju trase v vkopih in nasipih vzdolž pobočij je treba računati s težavami, pogojenimi z geomehansko zgradbo tal in izvesti ustrezne tehnične ukrepe.

Klimatske razmere na območju ne predstavljajo dodatnih zahtev glede izvedbe gradnje avtoceste, v obzir pa je potrebno vzeti pogostejše lokalne poledice v zimskem času ter pojave megle.

Enako velja za hidrološke in seizmične razmere.

Območje ob trasi predvidene avtoceste je v obstoječem stanju neobremenjeno s hrupom, razen naselja Pernica, ki je prekomerno obremenjeno s hrupom zaradi tranzitnega prometa na obstoječi glavni cesti Maribor - Lenart.

Razmere se bodo v času obratovanja spremenile. Ob trasi avtoceste bo zato potrebno izvesti ustrezne protihrupne ukrepe.

3. Organizacija dejavnosti

Trasa odseka avtoceste v občini Pesnica se bo na zahodu v razcepu v Dragučovi priključila na avtocestni odsek Slivnica - Pesnica. Na vzhodu se odsek nadaljuje s potekom po občini Lenart.

Poseg v občini Pesnica obsega:

- traso odseka avtoceste na območju med razcepom Dragučova in mejo z občino Lenart v dolžini 5,28 km,

- razcep v Dragučovi vključno s posameznimi rampami različnih dolžin

- avtocestni priključek vzhodno od Pernice z navezovalno cesto Ložane - Vukovje

- dva viadukta v razcepu Dragučova ter del viadukta za prečkanje reke Pesnica z nadaljevanjem v gričevje Močne

- prestavitev glavne ceste z nadvozom preko avtoceste zahodno od Pernice

- več podvozov lokalnih cest

- mostove preko stare struge in novega kanala Pesnice

- več prepustov

- deviacije kategoriziranih in nekategoriziranih cest in poti

- vodnogospodarske ureditve (prestavitve in ureditve vodotokov in drugih vodnogospodarskih objektov povsod tam, kjer je to potrebno zaradi graditve avtoceste)

- ureditev komunalne in energetske infrastrukture, vezane na gradnjo odseka avtoceste

protihrupne zaščite

- ureditve zelenih površin

- rušitve in odkupe objektov

- ureditev drugih površin, kjer bo na posameznih mestih prišlo do krajinskih in podobnih ureditvenih posegov, ki ne bodo spremenili ali ogrozili obstoječe namenske rabe površin.

- ureditev površin na območju vzhodno od jezera Pernica zaradi prestavitve Pesnice, ki se po ureditvi vrnejo v kmetijsko rabo

- površine med jezerom Pernica, glavno cesto Maribor - Lenart in cesto v Vosek, na katerih se izvede nasipanje materiala, po gradnji pa se namenijo potrebam poselitve

- površine za ureditev deponije viškov nenosilnega materiala, ki se po ureditvi ponovno namenijo za kmetijsko rabo.

4. Namenska raba prostora

Najpomembnejši element nove namenske rabe površin na obravnavanem območju bo avtocesta. Ta bo zgrajena kot štiripasovnica z ločilnim srednjim pasom in dvema odstavnima pasovoma. Križanja z drugimi prometnicami bodo izvennivojska.

Skupna širina avtocestnega telesa (z izjemo ramp) bo 26,20 m. Poleg samega cestnega telesa spadajo k območju izključne rabe avtoceste še:

- avtocestni priključek vzhodno od Pernice

- gradbeni objekti v trasi avtoceste (viadukti, nadvozi, podvozi, mostovi, prepusti)

- zemljiški pas ob cestnem telesu (vkopi, nasipi, jarki....)

- odstavni, pospeševalni ter zaviralni pasovi

- zasaditev ob avtocesti na cestnem svetu.

Na izgradnjo avtoceste se vežejo tudi regulacije in prestavitve vodotokov, izgradnja protipoplavnih nasipov ob vodotokih, rekonstrukcija prelivnega objekta na akumulaciji Pernica, posegi in ureditve v sami akumulaciji Pernica in novogradnje, rekonstrukcije ali deviacije cest in poti, ki neposredno ne bodo priključene na avtocesto, prav tako pa tudi ustrezne ureditve komunalne in energetske infrastrukture.

Skupna površina zemljišč, ki jih bodo zasedle avtocesta, deviacije cest in poti ter regulacije vodotokov ali so na njih predvidene različne ureditve, znaša 128,88 hektarjev.

Deponija za odlaganje večjih količin materiala, ki bo ostal ob gradnji avtoceste, bo v dolini Jakobskega potoka. Dolina bo zasipana v dolžini cca 800 m na površini 20,1 ha, Jakobski potok pa bo na vtoku v Pesnico prestavljen. Vso nasipano območje doline Jakobskega potoka je potrebno prekriti s plastjo plodne zemlje, s čimer bodo površine ponovno vrnjene kmetijski rabi.

Poseg vključuje tudi ureditev površin, ki so potrebne v času gradnje, po gradnji pa se rekultivirajo in vrnejo kmetijstvu; te površine obsegajo 8,6 ha, ki so danes delno kmetijske in delno vode. Del območja sedanje struge reke Pesnice bo po končani gradnji zasut, površine se rekultivirajo in namenijo kmetijstvu. Na ta način se obseg kmetijskih zemljišč poveča za 5,48 ha.

Na delu površin med jezerom Pernica, glavno cesto Maribor - Lenart in cesto v Vosek bo v času gradnje potekalo nasipanje materiala, po gradnji pa se namenijo potrebam poselitve (proizvodnim, skladiščnim in servisnim dejavnostim). To območje zajema 1,8 ha zemljišč.

Del območja, ki ga predstavljajo preostale površine v sklopu avtoceste, bo še naprej služil svojemu prvotnemu namenu. V tem območju bodo izvršeni le posegi, kakršni so npr. začasne deponije humusa, ozelenitve oziroma dodatne zasaditve, obnovitve oziroma zaokrožitve gozdnih robov, manjše izravnave terena, prestavitve komunalnih vodov in naprav ipd.

V tem delu območja urejanja bodo v času izgradnje avtoceste po potrebi na posameznih mestih potekale začasne poti za kamione ali pa bodo zgrajeni začasni objekti za potrebe gradbincev (prostori za mehanizacijo, parkirišča, bivališča ipd.).

5. Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave

Predvidena trasa avtoceste in potrebni posegi zahtevajo prestavitev vseh tangiranih obstoječih komunalnih in energetskih vodov in ureditev ustrezne nadomestne infrastrukture.

5.1. Kanalizacija

Predvidena trasa avtoceste ne križa obstoječe kanalizacije in poteka po območju, po katerem ni z odloki zaščitene podtalnice.

Vzporedno z izgradnjo avtoceste je potrebno zgraditi kanalizacijo za odvodnjo meteornih voda s cestišč, pri čemer je potrebno predvideti ukrepe, ki bodo zanesljivo preprečili onesnaženje površinskih in podtalnih voda. Vse odtoke iz utrjenih površin je potrebno voditi v ustrezno dimenzionirane zadrževalnike in jih izpuščati v vodotoke ali površinske odvodnike po ustreznem čiščenju.

Na mestih visokih nasipov in vkopov so predvideni zaprti kanali, pri nižjih nasipih pa se meteorne vode iz ceste odvodnjavajo v odprte obcestne jarke. Upoštevani so tudi vodotoki iz viaduktov.

Kanalizacija se izteka v ustrezne čistilne objekte.

V kanalizacijo se odvodnjavajo le meteorne vode iz asfaltnega dela cestišča ter v vkopih voda iz brežin. V kanalizacijski sistem avtoceste niso speljane zaledne vode.

5.2. Vodovodno omrežje

Gradnja avtoceste posega v dele vodovodnega omrežja sistema naselja Maribor oz. transportnega cevovoda za Lenart in sekundarnega omrežja za zaselke in naselja. Trasa avtoceste in priključnih cest prečka obstoječe oz. predvidene vodovode in zahteva gradnjo novih odsekov vodovodov, preložitve in križanja. Križanja morajo biti izvedena v zaščitnih kinetah.

5.3. Vodnogospodarske ureditve

Trasa avtoceste vpliva na nekatere površinske vodotoke in delno na akumulacijsko jezero Pernica.

Področje, preko katerega poteka avtocesta, spada v povodje Pesnice, ki je že prej bilo urejeno kot hidromelioracijski sistem Pesnica; ta sistem je potrebno ohraniti oz. po gradnji ponovno vzpostaviti v funkcijo. Predvideti je potrebno ukrepe, ki bodo zanesljivo preprečili onesnaževanje akumulacije Pernica ter ostale površinske in podtalne vode.

Vzporedno z izgradnjo avtoceste bodo potrebne vodnogospodarske ureditve:

- rekonstrukcija akumulacije Pernica z izgradnjo novega pregradnega nasipa, povečanjem volumna akumulacije z delnim čiščenjem mulja iz akumulacije in izgradnja prelivnega objekta

- ureditev Pesnice nad akumulacijo Pernica z izvedbo desnoobrežnega visokovodnega nasipa tako, da bo avtocesta varna pred poplavami 100 - letnih voda

- ureditev Pesnice pod AK Pernica; zaradi racionalnejše izrabe prostora na levem bregu Pesnice se struga Pesnice prestavi v neposredno bližino avtoceste. Ob avtocesti bo izveden visokovodni nasip potrebne višine, ki bo preprečeval zamakanje telesa avtoceste ob visokih vodah

- ureditev potokov in jarkov; zaradi zagotavljanja poplavne varnosti pred 100 - letnimi vodami je treba urediti pritoke Pesnice (Črnec, Dragučovski potok, Jakobski potok)

- urediti je potrebno več odvodnih jarkov za odvodnjo zalednih oz. drenažnih vod ter za vzpostavitev nemotenega napajanja.

Za preprečitev onesnaževanja okolja s padavinskimi vodami je potrebno predvideti rešitve, ki preprečujejo onesnaževanje vodotokov pri izpiranju avtoceste. Za zaščito le-tega je potrebno izvesti ustrezne zadrževalne bazene. V vodotokih je potrebno ščititi ekološko sprejemljiv pretok; zato so predvideni zadrževalni bazeni z usedalniki in lovilci olja.

Na celotnem odseku posega avtocesta v obstoječe hidromelioracijske sisteme.

Na območju občine Pesnica so to: HMS Pesnica - MO Dragučova; HMS Pesnica - MO Dragučova - Vosek in HMS Pesnica - MO Pernica - Močna.

Obstoječe melioracijske sisteme bo potrebno ob izgradnji avtoceste sanirati na tistih območjih, kjer bo s posegom v prostor prišlo do porušenja obstoječega melioracijskega sistema.

5.4. Elektroenergetsko omrežje

Trasa avtoceste, priključnih cest in vodnogospodarskih ter drugih ureditev križa ali se približa visokonapetostnim vodom (400 kV DV in 110 kV DV), srednje napetostnim vodom (20 kV DV), nizkonapetostnim vodom (prostozračno NNO - 1kV) in javni razsvetljavi.

Križanja se izvedejo s prestavitvijo obstoječih omrežij ali zamenjavo obstoječih drogov z višjimi železnimi jambori, z električno in mehansko ojačeno izolacijo, v slučaju težav z višino jamborov pa se izvede kabelsko križanje.

5.5. Plinovodno omrežje

Avtocesta prečka obstoječi magistralni plinovod M 1 Ceršak - Rogatec, ki ima premer DN 500 ter obratuje pod tlakom 50 bar.

Odsek obstoječega magistralnega plinovoda M-1 je potrebno pod predvideno avtocesto zamenjati z vgradnjo ustrezno dimenzionirane stene cevi.

Križanje plinovoda z avtocesto je potrebno ustrezno zaščititi, vendar brez prekinitve pretoka oz. transporta plina.

Vzporedno se istočasno z zamenjavo cevovoda na razdalji 10 m proti vzhodu izvede še nov plinovod istih dimenzij DN 500.

5.6. TK omrežje

Trasa avtoceste, priključnih cest in vodnogospodarskih ureditev križa ali se približa več kablom magistralnega, medkrajevnega in krajevnega telekomunikacijskega omrežja.

Obstoječe telekomunikacijsko omrežje bo ob realizaciji predvidenega posega ščiteno na dva načina: z izvedbo določenih zaščitnih ukrepov ali s prestavitvijo elementa ali elementov TK omrežja izven področja vpliva gradnje.

5.7. Klic v sili

Sistem klic v sili bo izveden na celotni trasi s polaganjem PE cevi pod odstavnim pasom. Sistem zajema izdelavo kabelske kanalizacije, platojev za klicne stebričke, vlečne, stojne in premostitvene jaške. Kabelska kanalizacija se naveže na razcepu Dragučova na kabelsko kanalizacijo odseka avtoceste Slivnica - Pesnica.

6. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje

6.1. Usmeritve za urbanistično oblikovanje

Avtocesta bo prizadela obstoječo strukturo poselitve in povzročila spremembo navad, obstoječih povezav, načina življenja, bivanjskih pogojev idr. Mestoma bo povzročila tudi fizično mejo za nadaljni razvoj v drugo smer. Na območju razpršene poselitve pa bo omejila funkcionalna zemljišča ter presekala kmetijska gospodarstva. Ker je obstoječa parcelna struktura območja zelo pestra in razdrobljena, bo pri pridobivanju zemljišč potrebno posebej pozorno obravnavati posamezne primere in jim omogočiti nadaljnje življenje z najmanjšimi možnimi omejitvami.

Ker v pretežno ravninskem prostoru ni očitnih vertikalnih poudarkov, je potrebno posebno pozornost posvetiti oblikovanju križanja avtoceste z G 1-3 pri Pernici.

Križanje je potrebno izvesti tako, da se ohranijo značilne vedute v obeh smereh ter da se ohrani pretočnost prostora in povezanost prostorskih prvin.

Varovalne in protihrupne zaščite morajo biti locirane tako, da ne poudarjajo avtocestnega telesa pri pogledih z varovane naravne in kulturne dediščine. Varovalne ograje morajo biti postavljene na celotni dolžini avtoceste.

Spremenjene navezave na dostopne poti do območij rekreacije in na vinske turistične ceste je potrebno posebej označiti.

6.2. Usmeritve za arhitekturno oblikovanje

Vse cestne objekte je potrebno oblikovati v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v odvisnosti od urbane in krajinske podobe prostora tako, da se čimbolj vključijo v okolje.

Konstrukcije viaduktov in mostov morajo biti transparentne in lahke.

Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju nadvoza glavne ceste pri Pernici, saj bo objekt močno vizualno izstopal iz prostora, ki je pretežno ravninski. Zahtevana je transparentna konstrukcija z ritmično razporejenimi vertikalnimi podporami. Objekt mora biti v prečnem profilu čim tanjši ter brez ovir, ki bi onemogočale pogled na naselje Pernica in iz njega.

Pri prečkanju kanala in stare struge Pesnice mora biti most tako širok, da ne bo potrebno utrjevanje struge zaradi visokih voda. S tem bo ob Pesnici zagotovljen dovolj širok pas kopnega, ki bo omogočal migracije živali ob reki.

Vse mostove čez vodotoke, vključno z regulacijskimi kanali s stalno in občasno vodo, je potrebno zgraditi tako, da bo pod njimi vsaj vzdolž ene strani struge suho, prehodno obrežje v širini najmanj 2 m, ki bo vidri in drugim manjšim živalim, vključno s srnjadjo, omogočalo varno prehajanje po suhem.

Vsi vodni prepusti na trasi avtoceste morajo biti urejeni tako, da je možno prehajanje živali.

Pri regulaciji vodotokov morajo biti profili oblikovani čim bolj podobno naravnemu vodotoku, brežine pa morajo biti oblikovane nesimetrično s spreminjajočim se naklonom ter s čim večjo uporabo naravnih materialov (sonaravna regulacija).

Vsi podvozi za poljske poti in lokalne ceste na trasi morajo biti prilagojeni za prehajanje živali.

Tudi cestno opremo je potrebno oblikovati v skladu s sodobnimi principi oblikovanja. Vsa oprema, tudi razsvetljava, mora izkazovati enotne oblikovne elemente.

6.3. Usmeritve za krajinsko oblikovanje

Krajinska ureditev mora ustvariti občutje, kot da je okolje ceste nastalo spontano, kot da je rezultat naravnih in kulturnih dejavnikov v okoliški krajini in da se cesta samo prilagaja obstoječemu prostoru in naravnim razmeram, da je samo položena v obstoječo krajino.

Cestni prostor je treba povezati s krajinskim okoljem z reliefnimi značilnostmi, krajinskim vzorcem, s sonaravnimi ureditvami potokov, jezer, protihrupnimi zidovi, z obnovo gozdnih robov; omogoči se naj teritorialnost in prehodi živalskih vrst, ohranijo močvirski travniki, izvedejo pogozditve, uredijo nadomestni biotopi, ...

Prav tako je treba vključiti inženirsko biološke metode v krajinsko okolje.

Vozniku je treba zagotoviti prijetno vožnjo po sekvenčno zanimivih odsekih, istočasno pa mora biti cesta čim manj vidna iz okolice.

7. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine in značilnih kakovostnih prvin krajine

Urejanje obcestnega prostora naj poudari ali usmeri pogled na širši prostor, v tem okviru pa zlasti na naravno in kulturno dediščino oz. zavarovana območja ali objekte.

Na vplivnem območju trase avtoceste se nahajajo naslednje naravne znamenitosti:

- naravni spomenik gozd Dragučova

- krajinski park Jareninski dol

- naravni spomenik Perniško jezero

- naravni spomenik Ostanki stare struge Pesnice pri Pernici.

Neposredno posega avtocesta v naravni spomenik Perniško jezero in naravni spomenik Ostanki stare struge Pesnice pri Pernici. Povsod, kjer poteka trasa avtoceste preko območja ali objekta naravne dediščine, je potrebno obseg gradbišča omejiti na minimalno potrebno površino. Odstrani se le najnujnejši obseg vegetacije. Nasipna brežina proti jezeru se mestoma razširi.

V času gradnje je potrebno pri posegih upoštevati še:

- gozdiček Dragučova naj se na severni strani obda s polno ograjo. Prepovedano je odlaganje gradbenega in drugega materiala vanj,

- v času gnezdenja ni dovoljeno posegati v obrežje regulirane in stare struge reke Pesnice,

- ob Perniškem jezeru se v obrežje ne sme posegati v času gnezdenja,

- prepovedano je kakršnokoli odlaganje v bližnje Pesniške ribnike.

Na vplivnem območju avtoceste se nahajajo tudi spomeniki in območja kulturne dediščine, in sicer:

- urbanistični spomenik naselbinsko območje Pernica

- umetnostni in arhitekturni spomenik cerkev Sv. Marjete.

Neposredno posega avtocesta v urbanistični spomenik Pernica.

Na območju gradbišča avtoceste je potrebno zagotoviti:

- stalen arheološki nadzor

- zaščitna izkopavanja potencialno odkritih najdišč

- za transport gradbenega materiala in gradbene mehanizacije do gradbišča naj se čim manj uporablja lokalne poti, predvsem na območju naselja Pernica, promet naj večinoma poteka po obstoječem delu trase

- na območju naselja Pernica je potrebno gradbišče ograditi zaradi prašenja.

Na celotni trasi je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje s plodno zemljo. Plodno zemljo je potrebno posneti in jo deponirati na za to posebej določene deponije. Plodna zemlja se po končani gradnji uporabi za rekultivacijo med gradnjo poškodovanih površin, viški plodne zemlje se uporabijo za izboljšanje kmetijskih površin slabše kvalitete.

8. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega ter delovnega okolja

Trasa avtoceste, speljane po Pesniški dolini, predstavlja znatno ekološko razbremenitev obstoječega dela glavne ceste G I-3 od Maribora do Lenarta, hkrati pa povečanje prometne propustnosti v smeri Maribor - Lendava, ter povečanje funkcionalnosti tukajšnjega cestnega sistema.

Večji del območja, kjer poteka avtocesta, je uvrščen v II. območje onesnaženosti zraka, v katerem je zrak onesnažen pod dovoljeno mejo. Za zmanjšanje vpliva izpušnih plinov vozil je potrebno avtocesto zasnovati tako, da bo omogočen čim bolj tekoči promet, zaradi stalnih vetrov na tem območju pa ni pričakovati povečanja škodljivih snovi v ozračju zaradi vpliva vozil.

Trasa avtoceste ne leži na območju zaščite vodnih virov ali ob obstoječih oziroma predvidenih zajetjih ali črpališčih pitne vode.

Nekateri objekti ležijo v neposredni bližini glavne ceste Maribor - Lenart in so s hrupom v obstoječem stanju že preobremenjeni. Prav tako je preobremenjeno območje v severnem delu območja Pernica in južnem delu Vukovja. Nekatera območja naravne dediščine so prav tako obremenjena s hrupom. To je predvsem zaščiten gozd na južni strani avtoceste pri Pesniškem dvoru.

Glede na prognoze nivojev hrupa ob avtocesti je potrebno posebej izpostavljene obstoječe stanovanjske objekte ščititi z aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi ukrepi.

Vsi stanovanjski objekti so uvrščeni v III. območje varstva pred hrupom in jih je potrebno ščititi z aktivnimi ukrepi - zidovi. Samostojne objekte, ki se nahajajo neposredno ob trasi avtoceste, je potrebno ščititi le pasivno. Protihrupni zidovi, ki ležijo neposredno ob magistralni cesti, morajo biti absorbcijski z obeh strani.

Na viaduktih je potrebno predvideti transparentne protihrupne zidove.

Vzdolž celotne trase avtoceste je potrebno za zaščito ljudi in živali ter za zagotovitev varnosti prometa postaviti ustrezno varnostno ograjo.

Pri gradnji avtoceste bo potrebno zagotoviti, da bo tukajšnji obstoječi melioracijski sistem deloval tudi v bodoče.

Izgradnja avtoceste bo zahtevala rušitev stanovanjskih zgradb s pripadajočimi objekti, ki ležijo v območju gradnje avtoceste in nanjo vezanih ureditev, ob tem pa tudi odkupe nekaterih objektov, ki jim bo treba spremeniti namembnost, ker jim ne bo mogoče zagotavljati bivalnega okolja v skladu s predpisi.

9. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito

Za zagotovitev požarne varnosti morajo biti zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila. Požarna varnost zaradi prestavitve vodotokov ne sme biti ogrožena.

Vsi nasipi in vkopi ter regulacije vodotokov morajo biti urejeni tako, da ne bo prihajalo do erozijskih procesov.

Brežine usekov in nasipov morajo imeti ustrezen nagib ter morajo biti zaščitene z rastlinskim pokrovom ali žičnim pletivom, da ne bo prišlo do zdrsov in plazenja.

Vodnogospodarske ureditve morajo zagotoviti varnost pred visokimi vodami in poplavami.

Na avtocesti ne sme priti do odtekanja nevarnih snovi v potoke oz. podtalje.

Za primere prometnih nesreč, pri katerih lahko pride do razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba pripraviti operativne načrte za pravočasno odstranitev onesnaženega materiala s cestnega telesa, za preprečevanja vdora teh snovi v vodotoke in druge vodne površine in za deponiranje na ustrezna začasna ali stalna odlagališča. Načrt naj vključuje tudi ukrepe za odstranitev škodljivih snovi iz zadrževalnikov.

Za zaščito uporabnika ceste ter divjadi je potrebno ob avtocesti in rampah v celotni dolžini postaviti obojestransko zaščitno ograjo.

Za obrambne zadeve je potrebno zagotoviti uporabo telekomunikacijske kanalizacije.

Cestno telo mora biti zavarovano tako, da v slučaju prometnih nesreč ne bo prišlo do poškodb stanovanjskih in drugih objektov.

10. Zaporednost gradnje

Posamezni posegi, vezani na izgradnjo avtoceste in spremljajočih ureditev, se lahko izvajajo tudi etapno. Pri tem mora vsaka od etap predstavljati zaključeno celoto in ne sme onemogočati izvajanja kasnejših etap.

11. Opredelitev stavbnega zemljišča

Zemljišča, potrebna za izgradnjo avtoceste ter z njo povezanih ureditev, so s tem planom določena kot stavbna zemljišča.

Zemljišča, na katerih se izvedejo vodnogospodarske ureditve, so vodna zemljišča.

Kot stavbna zemljišča niso opredeljena zemljišča zahodno od Pernice, severno od nove struge reke Pesnica in vzhodno od vtoka Jakobskega potoka v reko Pesnico, ki so potrebna v času gradnje oz. na katerih se izvajajo ureditve v času gradnje avtoceste, po gradnji pa se rekultivirajo in vrnejo kmetijski rabi.

Prav tako niso stavbna zemljišča v dolini Jakobskega potoka, potrebna za ureditev deponije viškov nenosilnega materiala, ki se po deponiranju prekrijejo s plodno zemljo in uporabijo za kmetijske namene.

Zemljišča, potrebna za gornja dva namena, so dolgoročno opredeljena kot najboljša kmetijska zemljišča.

Zemljišča med avtocesto, glavno cesto, jezerom Pernica in cesto v Vosek, na katerih bo v času gradnje izvedeno nasipanje materiala, so stavbna zemljišča, ki se po gradnji namenijo potrebam poselitve, in sicer za proizvodne, skladiščne in servisne dejavnosti.

12. Tolerance

Vsi navedeni načrtovani posegi se natančneje določijo in opredelijo v lokacijskem načrtu za odsek avtoceste Maribor - Lenart in v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor.

Pri realizaciji so dopustna odstopanja od predvidenih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometnotehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere; te rešitve ne smejo biti v nasprotju z opredelitvami v planskih aktih občine Pesnica. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih morebitna odstopanja zadevajo."

4. člen

Kartografski del in kartografska dokumentacija dolgoročnega in srednjeročnega plana

(1) V 4. členu se v kartografskem delu in kartografski dokumentaciji dolgoročnega in srednjeročnega plana občine spremenijo in dopolnijo naslednje karte:

"A) Karte v merilu 1:25000:

- karta št. 3 Zasnova vodnogospodarskih ureditev in agrarnih operacij.

D) Kartografska dokumentacija k planu na PKN v merilu 1:5000, listi Šentilj 44, Šentilj 45 in Šentilj 46 ter Maribor 4, Maribor 5 in Maribor 6."

(2) Doda se nova točka E z naslednjo vsebino:

"E. Kartografska dokumentacija k planu v merilu 1:5000 za Programsko zasnovo za odsek avtoceste Maribor - Lenart, ki jo sestavljajo naslednje karte:

1. Meja območja kompleksne graditve in obodna parcelacija

2. Namenska raba prostora z usmeritvami za oblikovanje in varovanje okolja

3. Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave."

5. člen

Prehodna in končna določba

Za območje, ki ga obravnava Programska zasnova za odsek avtoceste Maribor - Lenart na območju občine Pesnica, prenehajo z dnem uveljavitve tega odloka veljati Programske zasnove za odsek avtoceste Slivnica - Pesnica na delu območja občine Pesnica (MUV, št. 6/98).

Ta odlok prične veljati z dnem objave v Medobčinskem uradnem vestniku.

Župan

Venčeslav Senekovič, inž., s. r.

Številka: 35001-19/2002

Datum, dne 12. junija 2002