|
Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi – uradno prečiščeno besedilo
(ZLS – UPB1 Uradni list RS, št. 100/05, 21/06 – odl. US) je Občinski
svet Občine Rečica ob Savinji na 3. redni seji dne 1. 2. 2007 sprejel |
|
S T A T U T |
|
Občine Rečica ob
Savinji |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Občina Rečica ob
Savinji je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na
območju naslednjih naselij: Dol - Suha, Grušovlje, Homec, Nizka,
Poljane, Rečica ob Savinji, Spodnja Rečica, Spodnje Pobrežje, Šentjanž,
Trnovec, Varpolje in Zgornje Pobrežje. |
|
Sedež občine je v
Rečici ob Savinji, Rečica ob Savinji 55. |
|
Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
|
Občino predstavlja in
zastopa župan. |
|
Območje, ime in sedež
občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
2. člen |
|
Na območju občine se
po postopku, določenem s tem statutom, lahko ustanovijo ožji deli
občine. |
|
3. člen |
|
Občina Rečica ob
Savinji (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona
samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo
prebivalce občine, in naloge iz državne pristojnosti, ki se po
predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo prenesene z zakonom. |
|
4. člen |
|
Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
|
Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
Občani sodelujejo pri
upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom
in ljudsko iniciativo. |
|
Na osnovi odločitve
organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi
osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki
zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
5. člen |
|
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
Občina samostojno
odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in
po postopku, predpisanem v zakonu. |
|
Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in
organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
|
6. člen |
|
Občina Rečica ob
Savinji ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in
uporaba so določene z odlokom. |
|
Občina ima žig, ki je
okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis:
Občina Rečica ob Savinji, v spodnji polovici pa naziv organa občine –
Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija.
V sredini žiga je grb občine. (* Občina ima tudi mali žig občinske
uprave, kjer je v zunanjem krogu na zgornji polovici napis OBČINA, v
spodnji polovici REČICA OB SAVINJI, v sredini žiga je grb.) Velikost,
uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
|
Občina ima svoj
praznik. Podrobnosti določa odlok o določitvi občinskega praznika.
|
|
Za prispevek k
razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in
drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
|
II. NALOGE OBČINE |
|
7. člen |
|
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem
statutom in zakoni, zlasti pa: |
|
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
– sprejema statut ter
druge splošne akte in predpise občine, |
|
– sprejema proračun
in zaključni račun občine, |
|
– načrtuje prostorski
razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
– predpisuje davke in
prispevke iz svoje pristojnosti. |
|
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
|
– ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
– pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
– sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
– sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
|
|
3. Omogoča pogoje za
skladen gospodarski razvoj celotne občine tako, da: |
|
– spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
– sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
|
|
– pospešuje
gospodarski razvoj, |
|
– sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
|
– z javnimi sredstvi,
v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog, gospodarskih
subjektov oziroma deficitarnih panog. |
|
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da: |
|
– v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
– sprejema dolgoročni
in kratkoročni stanovanjski program občine, |
|
– spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
|
– spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
|
|
– gradi stanovanja za
socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj, |
|
– v skladu s predpisi
omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj, |
|
– sodeluje z
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju
stanovanjske problematike občanov. |
|
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
|
– zagotavlja
izvajanje obveznih in izbirnih, lokalnih javnih služb v skladu z
zakonom, |
|
– sprejme splošne
akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
|
|
– nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
|
– gradi in vzdržuje
komunalne objekte in naprave. |
|
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
|
|
– zagotavlja pogoje
za delovanje vzgojno-izobraževalnega in zdravstvenega zavoda oziroma
zagotavlja izvajanje teh dejavnosti, |
|
– v skladu z zakoni,
ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti
in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih
programov, |
|
– sodeluje z
vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
– z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
|
– ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev. |
|
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
|
|
– spremlja stanje na
tem področju, |
|
– pristojnim organom
in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
|
– sodeluje s centrom
za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami. |
|
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da: |
|
– omogoča dostopnost
kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
|
|
– zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
– določa občinski
program športa, |
|
– z dotacijami
spodbuja te dejavnosti, |
|
– sodeluje z društvi
in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
|
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
|
|
– izvaja naloge, ki
jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
|
|
– spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja, |
|
– sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
|
– sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
|
– z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
10. Upravlja, gradi
in vzdržuje: |
|
– lokalne javne ceste
in druge javne poti, |
|
– površine za pešce
in kolesarje, |
|
– igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
– javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
– ureja promet v
občini in zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah.
|
|
11. Skrbi za požarno
varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako,
da v skladu z merili in normativi: |
|
– organizira
reševalno pomoč v požarih, |
|
– organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
|
– zagotavlja sredstva
za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva
pred naravnimi nesrečami, |
|
– zagotavlja sredstva
za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
|
– sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe, poveljstvi operativnih enot
gasilskih društev in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo
delo, |
|
– opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
12. Ureja javni red v
občini tako, da: |
|
– sprejema program
varnosti, |
|
– določa prekrške in
denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
|
|
– ureja lokalni
promet in določa prometno ureditev, |
|
– organizira občinsko
redarstvo, |
|
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
|
– zagotavlja
informiranost občanov z občinskimi predpisi, |
|
– opravlja druge
naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
8. člen |
|
V okviru lokalnih
zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
|
|
– ugotavljanje
javnega interesa za uresničevanje predkupne pravice občine v skladu z
zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine, |
|
– določanje
namembnosti urbanega prostora, |
|
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
|
|
– evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
|
– zagotavljanje
varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami in |
|
– urejanje drugih
lokalnih zadev javnega pomena. |
|
9. člen |
|
Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te
potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih
organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. |
|
Občina obdeluje in
pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti v skladu z zakonom. |
|
III. ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne določbe |
|
10. člen |
|
Organi občine so:
|
|
– občinski svet,
|
|
– župan in
|
|
– nadzorni odbor
občine. |
|
Občina ima volilno
komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
|
|
Občina ima tudi druge
organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon: |
|
– komisijo po zakonu
o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo,
|
|
– svet za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu, |
|
– odbor za
razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, |
|
– štab civilne
zaščite in |
|
– svet za varstvo
najemnikov neprofitnih stanovanj. |
|
Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
|
Člani občinskega
sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
11. člen |
|
Občina ima občinsko
upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi
akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge
ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske
pristojnosti. |
|
Občinska uprava
odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora. |
|
Občinska uprava
opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe. |
|
Občinsko upravo
ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi
tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. Občinsko upravo
lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske
uprave. |
|
Občinsko upravo vodi
direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
12. člen |
|
Če ni v zakonu ali
tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov. |
|
13. člen |
|
Delo organov občine
je javno. |
|
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine v Uradnem listu Republike
Slovenije, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo
in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. |
|
Način zagotavljanja
javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve
javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine, oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave, oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik
občinskega sveta. |
|
Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes v pisni obliki. |
|
2. Občinski svet |
|
14. člen |
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
|
Občinski svet šteje 9
članov. |
|
Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta. |
|
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče
župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je
za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh
po drugem krogu volitev. |
|
Ko članom občinskega
sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih
in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih
ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki
občinskega sveta. |
|
15. člen |
|
Volitve občinskega
sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z
neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
|
Občinski svet se voli
po večinskem sistemu. |
|
O oblikovanju
volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z
odlokom. |
|
16. člen |
|
Občinski svet
sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge
splošne akte občine. |
|
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
– sprejema prostorske
plane in druge plane razvoja občine, |
|
– sprejema občinski
proračun in zaključni račun, |
|
– sprejema odlok o
ustanovitvi, notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave
na predlog župana, |
|
– v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
|
– daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah
ne odloča drug občinski organ, |
|
– nadzoruje delo
župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
|
– potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
|
– imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
– imenuje in
razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
|
– določi, kateri
izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če
temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bi začasno
opravljal njegovo funkcijo, ali če je bil le ta razrešen, |
|
– odloča o pridobitvi
in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z
odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan, |
|
– odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva, |
|
– razpisuje
referendum, |
|
– s svojim aktom, v
skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in
plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih
teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih
podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v
soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne
razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov in
javnih skladov, |
|
– določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
|
– ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
|
– imenuje in
razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane
drugih organov občine ustanovljene na podlagi zakona, |
|
– določi organizacijo
in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za
obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred
požari, |
|
– sprejme program in
letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je
tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
– sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
|
– imenuje
predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote, |
|
– določi organizacijo
občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
|
– odloča o drugih
zadevah, ki jih določa ta zakon in ta statut. |
|
17. člen |
|
Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
|
Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne
opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
Funkcija člana
občinskega sveta
in podžupana tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote,
in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti na območju
katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih
mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov
občine. |
|
18. člen |
|
Občinski svet
predstavlja župan, ki tudi sklicuje in vodi njegove seje, nima pa
pravice glasovati. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta. |
|
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta
ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni
mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic
seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
|
Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega
sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta. Seja mora
biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic
seje. |
|
Zahtevi za sklic seje
občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red
predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
|
Če seja občinskega
sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska
uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
|
19. člen |
|
Strokovno in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
20. člen |
|
Občinski svet dela in
odloča na sejah. |
|
Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
|
Vsak član občinskega
sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
Župan mora predloge
komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta
iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot
je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
|
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske
uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
|
|
Predsednik nadzornega
odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter
direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
21. člen |
|
Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski
svet sprejema odločitve z večino
opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon
ali ta statut za sprejem odločitve določa drugačno večino. |
|
Občinski svet
sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Tajno
se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene
občinski svet. |
|
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
Odločitve občinskega
sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
Župan in direktor
občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta redno poročata
občinskemu svetu. |
|
22. člen |
|
Članu občinskega
sveta predčasno preneha mandat: |
|
– če izgubi volilno
pravico, |
|
– če postane trajno
nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
– če je s pravnomočno
sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev,
|
|
– če v treh mesecih
po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva
s funkcijo člana občinskega sveta, |
|
– če nastopi funkcijo
ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana
občinskega sveta, |
|
– če odstopi.
|
|
Razlogi za prenehanje
mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alineje prvega
odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji
odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena.
Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki.
|
|
Članu občinskega
sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka
tega člena. |
|
Za izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo
določbe zakona. |
|
Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal
odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno
komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od
prejema pisne odstopne izjave. |
|
2.1 Odbori in
komisije občinskega sveta |
|
23. člen |
|
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
Občinski svet lahko
ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles
občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. |
|
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter imenuje člane. |
|
24. člen |
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski svet
imenuje izmed svojih članov. |
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
|
|
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za člane delovnih teles občinskega sveta, občinskih
organov in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
|
– občinskemu svetu
ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
|
– pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone
in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
|
|
– izdaja odločbe
oziroma sklepe v zvezi s pravicami in obveznostmi občinskih
funkcionarjev, |
|
– obravnava druga
vprašanja, ki jih komisiji določi občinski svet. |
|
25. člen |
|
Občinski svet ima
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
|
|
Stalna delovna telesa
občinskega sveta so: |
|
– odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti (izobraževanje,
predšolska vzgoja, socialno varstvo, kultura, šport, zdravstvo),
|
|
– odbor za
gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe (proračun,
gospodarstvo in drobno gospodarstvo, turizem, kmetijstvo, komunalne
dejavnosti, stanovanjska dejavnost, energetika), |
|
– odbor za prostorsko
planiranje in gospodarjenja z nepremičninami, |
|
– statutarno pravna
komisija. |
|
Odbori in komisija
imajo po pet članov. Delovno področje odborov in komisij se določi s
poslovnikom občinskega sveta. |
|
26. člen |
|
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
Delo delovnega telesa
občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
|
Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan. |
|
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
27. člen |
|
Komisija in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, v skladu s
poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
|
Komisija in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna ter drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
28. člen |
|
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
3. Župan |
|
29. člen |
|
Župana volijo volivci
na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z
zakonom. |
|
Mandatna doba župana
traja štiri leta. |
|
Novoizvoljeni župan
nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
|
Župan opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet
pisno na prvi naslednji seji. |
|
30. člen |
|
Župan predstavlja in
zastopa občino. |
|
Poleg tega župan
predvsem: |
|
– predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in
druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
– izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
|
– skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
|
– odloča o pridobitvi
in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega
premoženja občine, če zakon ali poseben predpis občine ne določa
drugače, |
|
– skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
– predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o
sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča
direktorja občinske uprave za te naloge, |
|
– imenuje in
razrešuje direktorja občinske uprave in predstojnike organov občinske
uprave, |
|
– usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
|
– opravlja druge
zadeve, ki jih določata zakon in ta statut. |
|
Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
31. člen |
|
Župan lahko zadrži
objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
|
Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v
nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
O zadržanju izvajanja
odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
|
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
32. člen |
|
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
|
|
– skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
|
– imenuje poveljnike
in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
|
|
– sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
|
– vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
|
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči, in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
|
– ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju
občine, |
|
– sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
|
– v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
|
|
– predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
33. člen |
|
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
34. člen |
|
Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana izmed članov
občinskega sveta imenuje in župan. |
|
Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
Podžupan nadomešča
župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
|
Podžupan v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
|
V soglasju z županom
se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O
poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na pisni
predlog župana. |
|
35. člen |
|
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
|
V času nadomeščanja
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
36. člen |
|
Če je tako določeno v
zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge
strokovne organe občine. |
|
Župan lahko ustanovi
komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za
proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
37. člen |
|
Predčasno prenehanje
mandata župana je določeno z zakonom. |
|
Županu preneha mandat
z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
|
Ugotovitveni sklep
posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu
preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše
občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
|
Če župan odstopi, mu preneha mandat, ko o svojem odstopu pisno obvesti
občinski svet in občinsko volilno komisijo. |
|
Podžupanu preneha
mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
|
Podžupanu preneha
mandat, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je
prejšnjemu predčasno prenehal mandat. |
|
Prenehanje mandata
podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na
mandat člana občinskega sveta. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
38. člen |
|
Nadzorni odbor občine
je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
Nadzorni odbor ima v
skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
– opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
– nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
|
– nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine (krajevnih
ali vaških skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih
sredstev. |
|
39. člen |
|
Nadzorni odbor ima 5
članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov
najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo
imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe s finančno-računovodskega
ali pravnega področja ali izkušnje s tega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
Člani nadzornega
odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani
svetov ožjih delov občine, direktor občinske uprave, delavci občinske
uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih
sredstev. |
|
Članstvo v nadzornem
odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom
občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev
člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski
svet na predlog nadzornega odbora. |
|
40. člen |
|
Prvo sejo nadzornega
odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira,
če je na prvi seji navzoča večina članov. |
|
Člani nadzornega
odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
|
Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
|
Nadzorni odbor
sprejema svoje odločitve, poročila, priporočila in predloge na seji, na
kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov
navzoča članov. |
|
Sedež nadzornega
odbora je na sedežu občine v Rečici ob Savinji. Nadzorni odbor uporablja
za seje prostore občine. |
|
Nadzorni odbor za
svoja pisanja uporablja žig občine. |
|
41. člen |
|
Nadzorni odbor
samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje s letni program nadzora
in predlog finančnega načrta. Program dela v mesecu decembru
koledarskega leta predloži županu. |
|
Nadzorni odbor mora
vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
|
– proračuna in
zaključnega računa proračuna občine, |
|
– zaključnih računov
javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, |
|
– finančnih načrtov
uporabnikov proračunskih sredstev, |
|
– ter vsaj polletni
nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem.
|
|
Nadzorni odbor lahko
začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v njegovem programu.
Če želi nadzorni odbor izvesti nadzor, ki ni vključen v program, mora
najprej dopolniti nadzorni program in ga posredovati županu in
občinskemu svetu. Dopolnitev ali sprememba nadzornega programa mora biti
obrazložena. |
|
Poleg zadev iz
letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki
jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. |
|
Nadzorni organ mora
posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do
konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto. Poročilo mora
vsebovati ugotovitve s področja njegovega dela in predloge rešitev za
izboljšanje poslovanja. |
|
42. člen |
|
Ugotovitve, ocene in
mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega
odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z
letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni
odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine
nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali
organizacija z odgovornimi osebami). |
|
V postopku nadzora so
odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki
opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse
podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski
organi so zahtevane podatke dolžni dati. |
|
Po opravljenem
pregledu pripravi član nadzornega odbora osnutek in ga posreduje
predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati
vse, kar mora vsebovati poročilo o nadzoru. Predsednik nadzornega odbora
lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila. Če nadzornik
pripomb ne upošteva, pošlje predsednik nadzornega odbora osnutek
poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom odbora in skliče
sejo najpozneje v roku osem dni od poslanega osnutka poročila o nadzoru.
Na seji nadzorni odbor obravnava osnutek poročila in pripombe nanj. Vsak
član se mora o osnutku poročila izjaviti. Po podanih izjavah nadzorni
odbor sprejme predlog
osnutek poročila o nadzoru. |
|
Če
predlog
osnutek poročila o
nadzoru ni sprejet, mora nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo
spremembo in dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek
poročila o nadzoru dopolniti. |
|
Predlog
Osnutek poročila o
nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
43. člen |
|
Predlog poročila, ki
ga je sprejel nadzorni odbor, se pošlje najpozneje v roku 8 dni po
sprejemu nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od
prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni
odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. |
|
Osnutek poročila, ki ga je sprejel nadzorni odbor, se pošlje najpozneje
v roku 8 dni po sprejemu nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku
petnajst dni od prejema osnutka poročila nadzornemu odboru odgovoriti na
posamezne navedbe (odzivno poročilo). Nadzorni odbor mora, na podlagi
osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovanega organa, pripraviti
poročilo s priporočili in predlogi, v petnajstih dneh. Poročilo je
dokončni akt nadzornega odbora. |
|
Dokončno poročilo
pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po
potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
|
|
Če je nadzorni odbor
ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
|
V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
44. člen |
|
Poročilo o nadzoru
ima obvezne sestavine, ki jih določi minister za finance, v soglasju z
ministrom, pristojnim za lokalno samoupravo. |
|
Poročilo o nadzoru ima obvezne sestavine, ki jih določi minister,
pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za
finance. |
|
Nadzorni odbor v ugotovitvenem delu poročila ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja z občinskimi javnimi sredstvi ter učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. |
|
V ugotovitvah se
navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v
nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenja, priporočila in predlogi.
|
|
Z ocenami nadzorni
odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in
ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno, glede na ugotovitve
nadzora. |
|
V mnenju se izrazi,
ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in smotrno.
|
|
Nepravilno poslovanje
je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi,
proračunom ali drugimi akti, ki bi jih morala upoštevati pri svojem
delovanju. |
|
Nesmotrno poslovanje
je negospodarno, neučinkovito ali neuspešno poslovanje. |
|
Negospodarno
poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke
dosegla z manjšimi stroški. |
|
Neučinkovito
poslovanje je tisto poslovanje, ko bi lahko nadzorovana oseba pri enakih
stroških dosegla večje učinke. |
|
Neuspešno poslovanje
je tisto poslovanje, ko se niso uresničili cilji nadzorovane osebe.
|
|
Priporočila vsebujejo
predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja, učinkovitejšo in
uspešnejšo porabo javnih financ. |
|
45. člen |
|
Nadzorovane osebe so
dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v
skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
|
Župan je dolžan
nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugimi predpisi
ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo,
ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami, kot so: |
|
– zadolževanje občine
nad 100.000 euri od vrednosti sprejetega proračuna občine, |
|
– načrtovanje oziroma
izvajanje investicij nad 100.000 euri od vrednosti sprejetega proračuna
občine, |
|
– pridobitvijo,
odtujitvijo ali zamenjavo stvarnega premoženja nad 100.000 euri od
vrednosti sprejetega proračuna občine, |
|
– odpis terjatev nad
1.000 euri , |
|
– ustanovitvijo
javnega podjetja, javnega zavoda in drugega uporabnika občinskih
proračunskih sredstev, |
|
– naložbe denarnih
sredstev, nakup in prodaja vrednostnih papirjev in deležev nad 100.000
euri . |
|
Župan je dolžan
vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga
obveščati o pomembnejših odločitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki
se nanašajo na poslovanje občine ali finančno poslovanje oseb javnega
prava, ki jih je ustanovila občina. |
|
46. člen |
|
Predsednik nadzornega
odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če
so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
|
|
Šteje se, da so
podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
|
– je odgovorna oseba,
zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s
članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski
vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali
izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi
je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, |
|
– je član nadzornega
odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe,
zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščene nadzorovane osebe,
|
|
– je član nadzornega
odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
|
|
Izločitev člana
nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi
je treba navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.
O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. |
|
47. člen |
|
Delo nadzornega
odbora je javno. |
|
Nadzorni odbor lahko
z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali
izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja podatkov, dokumentov in
gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebne pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
Nadzorni odbor lahko
z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o
njegovem delu in posameznega poročila o opravljenem nadzoru, ki se javno
objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja
dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih
je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
|
Način zagotavljanje
javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa
poslovnik. |
|
Za obveščanje
javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega
odbora oziroma od njega pooblaščena oseba. |
|
48. člen |
|
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
|
Župan določi
uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, skrbi
za arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje
drugih opravil, potrebnih za delo nadzornega odbora. |
|
Nadzornemu odboru
lahko nudijo strokovno pomoč tudi uslužbenci, zaposleni v občinski
upravi, zunanji strokovnjaki, revizorji in drugi. Za posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na
predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. |
|
Nadzorni odbor je
odgovoren za nadzor tudi, ko se pri svojih odločitvah opira na mnenje
ali izvid izvedenca ali strokovnjaka, ne pa, ko se opira na poročilo
revizijske službe. |
|
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi
izdelanega letnega programa nadzora in finančnega načrta nadzornega
odbora. |
|
Za porabo sredstev
nadzornega odbora določi župan skrbnika. |
|
49. člen |
|
Podrobnejšo
organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom, ki ga
sprejme z večino glasov svojih članov. |
|
50. člen |
|
Predsednik in člani
nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu
z aktom občine, ki ureja to področje. |
|
Izvedencem in drugim
strokovnjakom pripada za opravljeno delo plačilo, ki se določi oziroma
dogovori v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za
delo izvedenca se plačilo določi največ v višini, kot jo določa
pravilnik o tarifi za sodne izvedence. |
|
5. Občinska uprava |
|
51. člen |
|
Notranjo organizacijo
in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog
župana z odlokom. |
|
Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
52. člen |
|
Občinski svet lahko
na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovi skupna občinska uprava. |
|
Organizacija in delo
skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi (z
odlokom), ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
53. člen |
|
Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
|
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
|
O upravnih zadevah iz
občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
|
|
O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
54. člen |
|
Posamične akte iz
izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave po
pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih
oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v
upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za
vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
|
|
Osebe iz prejšnjega
odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
55. člen |
|
Direktor občinske
uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja
upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
56. člen |
|
O upravnih zadevah iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno
izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v
upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. |
|
57. člen |
|
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
58. člen |
|
O izločitvi
zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave.
|
|
O izločitvi
direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru
izločitve o zadevi tudi odloči. |
|
6. Občinsko
pravobranilstvo |
|
59. člen |
|
Občina lahko ima
občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi
zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. |
|
Po pooblastilu lahko
občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih
ustanovile občine. |
|
Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
|
Občina lahko skupaj s
še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
|
7. Drugi organi
občine |
|
60. člen |
|
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora imeti občina v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
61. člen |
|
Občina ima poveljnika
in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje
civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s
sprejetimi načrti. |
|
Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
62. člen |
|
Zaradi zadovoljevanja
posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij se v
občini kot ožji deli občine lahko ustanovijo krajevne ali vaške
skupnosti. |
|
Z odlokom se določi
ustanovitev, organizacija in način dela krajevne ali vaške skupnosti. |
|
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
63. člen |
|
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
|
64. člen |
|
Občani na zboru
občanov: |
|
– obravnavajo pobude
in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
|
– obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v
širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
– obravnavajo pobude
in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij, |
|
– predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
|
– opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
– dajejo predloge
občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
|
– oblikujejo stališča
v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih
objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
|
– obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine, ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
|
Odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih
pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju
svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov,
pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati,
je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti. |
|
65. člen |
|
Zbor občanov se lahko
skliče za vso občino, za posamezno naselje ali zaselek. |
|
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta. |
|
Župan mora sklicati
zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v
občini, za posamezno naselje ali zaselek pa na zahtevo najmanj 10
odstotkov volivcev v posameznem naselju ali zaselku. |
|
Zahteva volivcev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
66. člen |
|
Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katero se sklicuje zbor občanov, kraj in čas
zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
Sklic zbora volivcev
je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
67. člen |
|
Zbor občanov vodi
župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov
predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
Zbor občanov veljavno
sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na
zboru sodeluje najmanj deset odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo
glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
|
Delavec občinske
uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora
občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi
zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor
občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno
običajen način objavi. |
|
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
|
68. člen |
|
Občani lahko odločajo
na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih
sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve. |
|
Občinski svet lahko o
splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. |
|
Občinski svet mora
razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
69. člen |
|
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
|
Najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
|
Če je vložen predlog
za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o
predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
70. člen |
|
Referendum se opravi
kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
|
Odločitev volivcev na
referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
71. člen |
|
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
|
Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična
stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s
podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
|
Pobudnik s pobudo
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
|
Pobudnik lahko v
osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
72. člen |
|
Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
|
|
Župan določi obrazec
za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za
razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
|
Osebno podpisovanje
se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice. |
|
Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
73. člen |
|
Občinski svet razpiše
referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali
občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od
vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim
odstavkom prejšnjega člena. |
|
Referendum se izvede
najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v
nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo, oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
|
Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
Petnajst dni pred
dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
|
74. člen |
|
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta. |
|
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
75. člen |
|
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
|
Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno
vprašanje drugače urejeno. |
|
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni
referendum |
|
76. člen |
|
Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
|
Svetovalni referendum
se razpiše za vso občino ali za njen del. |
|
Svetovalni referendum
se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o
splošnem aktu občine. |
|
Odločitev volivcev na
svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
4. Drugi referendumi |
|
77. člen |
|
Občani lahko odločajo
na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako
določa zakon. |
|
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
|
5. Ljudska iniciativa |
|
78. člen |
|
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta
ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih
občinskih organov. |
|
Glede pobude volivcem
za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se
primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen referendum o splošnem aktu občine. |
|
Če se zahteva nanaša
na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega
sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno
vložene zahteve. |
|
Če se zahteva nanaša
na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
79. člen |
|
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
VI. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
|
80. člen |
|
Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
|
Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
|
– neposredno v okviru
občinske uprave, |
|
– z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
– z dajanjem
koncesij, |
|
– z vlaganjem
lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
|
81. člen |
|
Na področju družbenih
dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih
dejavnosti: |
|
– osnovnošolsko
izobraževanje, |
|
– predšolska vzgoja
in varstvo otrok, |
|
– osnovno zdravstvo
in lekarna, |
|
– osebna pomoč
družini in |
|
– knjižničarstvo.
|
|
Občina lahko ustanovi
javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene
vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s
katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
82. člen |
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi
javno službo skupaj z drugimi občinami. |
|
83. člen |
|
Na področju
gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za: |
|
– oskrbo s pitno
vodo, |
|
– ravnanje s
komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
|
|
– odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
|
– urejanje in
čiščenje javnih površin, |
|
– urejanje javnih
poti, površin za ceste in zelenih površin, |
|
– pregledovanje,
nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
zaradi varstva zraka ter ugotavljanje škodljivih emisij, |
|
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči, |
|
– vzdrževanje
občinskih javnih cest in |
|
– druga področja, če
tako določa zakon. |
|
84. člen |
|
Občina lahko določi
kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
85. člen |
|
Pravne osebe javnega
prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
|
86. člen |
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. |
|
87. člen |
|
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje
dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo
skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
|
|
V aktu o ustanovitvi
skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način
sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo
skupnega organa. |
|
88. člen |
|
Občina mora
zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
VII. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
|
89. člen |
|
Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
|
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
Odločitev o odtujitvi
nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. Občinski svet na
predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega premoženja ter
letni program nabav oziroma gradenj in investicij. Sprejeti letni
program prodaje izvršuje župan. |
|
Pred sklenitvijo
pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali
so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava
nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na
način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in
zamenjavo državnega premoženja. |
|
Za neodplačno
pridobitev premoženja je potrebno predhodno pridobiti soglasje
občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali
če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
90. člen |
|
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
|
Občina je pod pogoji,
določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in
drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
91. člen |
|
Prihodki in izdatki
za posamezne namene financiranja javne porabe ter drugi prejemki ter
odhodki in izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki sprejme
občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
|
|
Občinski svet mora
sprejeti proračun v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem
leta, za katero se sprejema. |
|
Za pripravo in
predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem je v skladu z
zakonom odgovoren župan. |
|
Proračun občine
sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
|
|
Predlogi za povečanje
izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov
proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer
povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne
proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
92. člen |
|
Proračun sestavljajo
splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. |
|
Splošni del proračuna
sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih
terjatev in naložb ter račun financiranja. |
|
Posebni del proračuna
sestavljajo finančni načrt neposrednih uporabnikov proračuna občine.
|
|
Načrt razvojnih
programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih
uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
načrtovanja. |
|
93. člen |
|
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan. |
|
V okviru izvrševanja
proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi
na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine in drugimi splošnimi akti
občine. |
|
Župan mora zagotoviti
izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in
predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
|
|
Župan je odredbo
dajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna lahko župan
pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave. |
|
Župan poroča
občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora
vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. |
|
94. člen |
|
Proračun občine se
sprejme skupaj z odlokom o proračunu občine. Rebalans proračuna pa
skupaj z odlokom o spremembi proračuna. |
|
Odlok o proračunu
občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
|
V odloku o proračunu
se določijo obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev
ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
|
Rebalans proračuna
predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračun
občine. |
|
95. člen |
|
Če proračun občine ni
sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine
začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste
namene. |
|
Župan sprejme sklep o
začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece
in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za
tri mesece. |
|
96. člen |
|
Proračunskih sredstev
ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z
zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
|
Če po sprejemu
proračuna nastanejo nove obveznosti proračuna zaradi spremenjenih določb
zakona ali drugega predpisa, določi župan obseg izdatkov in odpre nov
konto za ta namen. |
|
Če se med letom
spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno
poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo, oziroma, če se
uporabnik ukine – preneha obstajati in njegovega dela ne prevzame drug
uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese
sredstva v proračunsko rezervo. |
|
Župan mora o
izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu juliju. |
|
97. člen |
|
Po preteku leta, za
katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega
računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. O sprejetju
zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo pristojno za
finance v 30 dneh po sprejemu. |
|
98. člen |
|
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
99. člen |
|
Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le
s soglasjem občine. O soglasju odloča župan. |
|
O poroštvih za
izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet. |
|
100. člen |
|
Finančno poslovanje
občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi
izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi
občinami ali pri specializirani organizaciji. |
|
101. člen |
|
Nabavo blaga, nabavo
storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VIII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti
občine |
|
102. člen |
|
Splošni akti občine
so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in
navodila. |
|
Splošne akte sprejema
občinski svet, razen pravilnikov, ki jih lahko, kadar tako določa zakon,
sprejema tudi župan. |
|
Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
|
Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
|
Postopek za sprejem
splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
103. člen |
|
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
Statut se sprejme po
enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
104. člen |
|
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredijo
organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in
dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
105. člen |
|
Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
|
Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
|
Odloki se sprejemajo
po postopku, določenem s poslovnikom občinskega sveta. |
|
106. člen |
|
Z odredbo uredi
občina določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način
ravnanja v takih razmerah. |
|
107. člen |
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
108. člen |
|
Z navodilom se lahko
podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju
določb statuta ali odloka. |
|
109. člen |
|
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike
Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih
drugače določeno. |
|
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
2. Posamični akti
občine |
|
110. člen |
|
Posamični akti občine
so odločbe in sklepi. |
|
S posamičnimi akti –
sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih zadevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
111. člen |
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
|
O pritožbah zoper
posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
|
O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
|
IX. VARSTVO OBČINE V
RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
112. člen |
|
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine,
oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja
občine posega v njene pravice. |
|
113. člen |
|
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
114. člen |
|
Župan lahko kot
stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s
katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi
akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
Župan mora od
pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem
upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi
predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku
upravnega postopka v osmih dneh. |
|
115. člen |
|
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
116. člen |
|
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
|
X. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
|
117. člen |
|
Vsako ministrstvo na
svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
Ministrstvo mora
zaradi opravljanja nadzora nad zakonitostjo dela organov občin
zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno
pomoč organom občine. |
|
V zadevah, ki jih na
organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
|
|
Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
Ministrstvo mora
zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin
zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno
pomoč organom občin. |
|
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
118. člen |
|
Do sprejema novih
splošnih aktov občine se v občini uporabljajo splošni akti, ki so jih
sprejeli organi Občine Mozirje, če niso v nasprotju z zakonom. |
|
119. člen |
|
Ta statut začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
Rečica ob Savinji,
dne 1. februarja 2007 |
|
|
|
Župan |
|
Občine Rečica ob
Savinji |
|
Vinko Jeraj l.r. |