• Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor
LexLocalis Logo
LexLocalis Logo
Vnesite iskalni niz ali pritisnite tipko "ESC" za preklic iskanja
  • Domov
  • Svetovanje
  • Založba Lex Localis
  • Inhumanum.film
  • Research

Zbirke

  • Uradno glasilo slovenskih občin
  • Katalogi informacij javnega značaja
  • Pristojnosti slovenskih občin
  • Statutarna ureditev občine
  • Upravni postopki v občinah
  • Občinske gospodarske javne službe
  • Občinske negospodarske javne službe
  • Javno-zasebno partnerstvo
  • Lokalne volitve

Iskanje


  • Podrobno iskanje

Zakon | evidenčni podatki
Zbirka pristojnosti občine
Zakon o lokalnih volitvah (ZLV)
Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17, 93/20 – odl. US in 102/24
Sprejeto:
22.12.1993
Objavljeno:
31.12.1993
Veljavno od:
15.1.1994
Vrsta akta:
Zakon
Nosilni organ:
Ministrstvo za notranje zadeve
Organ sprejetja:
Državni zbor RS
Besedilo:


Povzetek

Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) ureja volitve v občinske svete, volitve županov ter volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti v Republiki Sloveniji. Dokument določa volilno pravico, volilne sisteme, oblikovanje volilnih enot, postopke kandidiranja, organizacijo volilnih organov, glasovanje, ugotavljanje volilnih izidov ter varstvo volilne pravice. Posebej ureja večinski in proporcionalni volilni sistem, preferenčni glas, nadomestne, naknadne in ponovne volitve ter pristojnosti občinskih volilnih komisij in volilnih odborov. Zakon določa pogoje za kandidiranje političnih strank in skupin volivcev, pravila glede zastopanosti spolov na kandidatnih listah ter pravila financiranja in izvedbe volitev. Vključuje tudi postopke za obravnavo ugovorov in sodno varstvo volilne pravice. Neuradno prečiščeno besedilo vsebuje številne spremembe in dopolnitve zakona ter uskladitve z odločbami Ustavnega sodišča in pravom Evropske unije.

Pristojnosti in naloge občinskega sveta

3. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

V proračunu zagotovi sredstva za stroške za izvedbo lokalnih volitev.

 

Obrazložitev: 3


9., 19. in 22. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Oblikuje volilne enote v občini.

 

Obrazložitev: 8


32. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Ugotovi prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana.

 

Obrazložitev: 7


33. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Imenuje posebno občinsko volilno komisijo za volitve članov občinskega sveta; predstavnikov italijanske in madžarske narodnosti ter članov občinskega sveta - predstavnikov romske skupnosti.

 

Obrazložitev: 20


38. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Z aktom določi merila za določitev višine nadomestila članom volilnih organov.

 

Obrazložitev: 23


100. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Potrjuje mandate članov občinskega sveta.

 

Obrazložitev: 19


112. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Lahko natančneje razmeji pristojnosti občinske volilne komisije in volilnih komisij krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti glede opravljanja in vodenja neposrednega tehničnega dela v zvezi z volitvami v svete ožjih delov občine; lahko določi, da volilne odbore imenujejo volilne komisije ožjih delov občin.

 

Obrazložitev: 34

Obrazložitve

1. Ustava RS v 43. členu določa, da je volilna pravica splošna in enaka. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tudi tujci.


2. Volitve v občinske svete, volitve županov in volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti ureja Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) (ZLV: 1. člen).


3. Člani svetov, župani in člani krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem (ZLV: 2. člen). Stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine, razen stroškov, ki v zvezi s tem nastanejo pri izvajanju nalog državnih organov, če ni z zakonom določeno drugače (ZLV: 3. člen).


4. ZLV določa, da ima pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta vsak državljan RS, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Enako pravico ima tudi državljan druge države članice, ki ima potrdilo o prijavi stalnega prebivanja in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ter je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Pravico voliti in biti voljen nima oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora, daljo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v času prestajanja zaporne kazni, v času, ko zaradi razlogov na njeni strani ne prestaja kazni zapora, in pet let od dne, ko je bila kazen prestana, odpuščena ali zastarana. Pravico voliti člana občinskega sveta pa imajo tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v RS in so na dan glasovanja dopolnili 18 let starosti. Volilno pravico imajo navedene osebe v občini, v katerim imajo stalno prebivališče. Volilno pravico ima volivec v občini, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče, če stalnega prebivališča nima prijavljenega v Republiki Sloveniji, pa v občini, v kateri ima zadnje prijavljeno začasno prebivališče (ZLV: 5. člen). ZLS vsebuje še posebno določilo, po katerem imajo pravico voliti in biti voljeni za člana občinskega sveta - predstavnika italijanske oz. madžarske narodne skupnosti oziroma romske skupnosti pripadniki te skupnosti, ki imajo volilno pravico (ZLV: 6. in 7. člen).


5. Volilna pravica se evidentira s splošnim občinskim volilnim imenikom, pri čemer se volilna pravica za volitve predstavnikov navedenih skupnosti evidentira s posebnim občinskim volilnim imenikom občanov - pripadnikov skupnosti. Glede vodenja volilne pravice, sestave volilnih imenikov in drugih vprašanj v zvezi z evidenco volilne pravice se smiselno uporabljajo določila zakona o evidenci volilne pravice (ZLV: 8. člen).


6. Volitve v občinske svete so splošne in predčasne. Redne volitve se opravijo vsako četrto leto, predčasne pa v primeru, če se občinski svet razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe ali če hkrati odstopi večina članov občinskega sveta. Redne volitve razpiše predsednik državnega zbora, predčasne pa občinska volilna komisija, vendar le v primeru, če večina članov občinskega sveta odstopi (ZLV: 24., 26. člen). Redne volitve v občinske svete se opravijo tretjo nedeljo v novembru, predčasne volitve v občinski svet pa se opravijo najpozneje dva meseca po razpustu občinskega sveta. Volitve v občinski svet in volitve župana nove občine se izvedejo ob prvih rednih volitvah po njeni ustanovitvi (ZLV: 25. člen).


7. Ob navedenih pa ZLV določa še nadomestne volitve za primere, ko članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen na večinskih volitvah, preneha mandat. V primeru, da pa je mandat prenehal članu, ki je bil izvoljen na proporcionalnih volitvah, postane član občinskega sveta tisti kandidat, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, razen če je odstopil prej kot v šestih mesecih od seznanitve občinskega sveta z aktom o izidu volitev, s katerim je ugotovljena njegova izvolitev. Ob navedenem se nadomestne volitve razpišejo tudi v primeru, če kandidat, ki bi postal član občinskega sveta za preostanek mandatne dobe, v roku 8 dni ne sporoči, da sprejema funkcijo člana občinskega sveta, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata z liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. Če noben od kandidatov v 8 dneh ne sporoči, da sprejema funkcijo člana občinskega sveta, se opravijo nadomestne volitve. Na nadomestnih volitvah se član izvoli za čas do izteka mandatne dobe občinskega sveta (ZLV: 29., 30., 31. in 32. člen).


8. Člani občinskih svetov se volijo po večinskem načelu (večinske volitve) ali po proporcionalnem načelu (proporcionalne volitve). ZLV določa, da se člane občinskega sveta voli po večinskem načelu, če šteje občinski svet manj kot 12 članov, če pa jih šteje več, pa se člani volijo po proporcionalnem načelu. Za ugotovitev navedenega števila članov občinskega sveta ter za določanje volilnih enot in števila članov občinskega sveta, ki se volijo v posamezni volilni enoti, se ne upošteva število članov občinskega sveta - predstavnikov italijanske oz. madžarske narodne skupnosti ter predstavnikov romske skupnosti. Člane občinskega sveta - predstavnike italijanske oz. madžarske narodne skupnosti ter predstavnike romske skupnosti se voli po večinskem načelu (ZLV: 9., 10. člen).


9. Pri volitvah o večinskem načelu se glasuje o posameznih kandidatih na način, da lahko volivec glasuje največ za toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov. V primeru, da se v volilni enoti voli en član občinskega sveta in sta dva kandidata dobila enako največje število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb. Enako se z žrebom odloči o izvolitvi kandidata v primeru, da se v volilni enoti voli več članov občinskega sveta in sta zadnja dva kandidata dobila enako število glasov (ZLV: 11., 12. člen).

Kandidate za člane občinskega sveta, ki se volijo po večinskem sistemu, določijo politične stranke v občini in volivci v volilni enoti. Tako lahko vsaka politična stranka določi kandidate za člane občinskega sveta v vsaki volilni enoti. V posamezni volilni enoti pa lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov se voli v volilni enoti (ZLV: 11., 12. člen).

Poleg navedenega pa lahko kandidate določijo tudi volivci s podpisovanjem, in sicer lahko določi kandidate v posamezni volilni enoti skupina najmanj 15 volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Vsaka skupina volivcev pa lahko v posamezni volilni enoti določi največ toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti (ZLV: 11., 12. člen).


10. Pri proporcionalnih volitvah se glasuje o listah kandidatov v volilni enoti. V primeru, da se glasuje o listah kandidatov, lahko volivec glasuje samo za eno listo kandidatov. Ob tem lahko na glasovnici pri listi kandidatov, za katero je glasoval, označi kandidata (samo enega), ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi (preferenčni glas) (ZLV: 13. člen). V primeru, da se glasuje o listah kandidatov v občini kot eni volilni enoti, se mandati dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila članov občinskega sveta (D'Hondtov sistem). Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista (ZLV: 14. člen).


11. Če se glasuje o listah kandidatov po volilnih enotah, se število mandatov, ki jih dobi posamezna lista v volilni enoti, ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v volilni enoti. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo (ZLV: 15. člen).


12. Mandati, ki niso bili razdeljeni na navedeni način, se razdelijo na ravni občine  na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bile vložene v dveh ali več volilnih enotah. Tako se za razdelitev teh mandatov najprej gotovi, koliko mandatov bi pripadlo istoimenskim listam, sorazmerno številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To se ugotovi na podlagi zaporedja najvišjih količnikov, ki se izračunajo tako, da se seštevki glasov, ki so jih dobile istoimenske liste v vseh volilnih enotah, delijo z vsemi števili od ena do skupnega števila mandatov. Navedenim istoimenskim listam se pri delitvi mandatov na ravni občine dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli po prejšnjem odstavku, in številom mandatov, ki so jih že dobile po prejšnjem členu v volilnih enotah. Mandati, ki jih dobijo istoimenske liste pri delitvi mandatov na naveden način, se dodelijo listam v volilni enoti, v kateri imajo največje ostanke glasov v razmerju do zgoraj navedenega količnika v volilni enoti (ZLV: 16. člen).


13. ZLS vsebuje tudi rešitev za primer, da sta dve listi kandidatov, ki prideta v poštev za razdelitev mandatov, dosegli enak najvišji količnik po zaporedju količnikov. V tem primeru o dodelitvi mandatov med dvema listama odloči žreb (ZLV: 17. člen).

Posamezni kandidati pa so izvoljeni po vrstnem redu na listi, razen v primeru, če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo kandidatov, oddala preferenčne glasove za posamezne kandidatne liste. V tem primeru so z liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov po zaporedju največjega števila preferenčnih glasov, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega 10 odstotkov števila vseh glasov, oddanih za listo. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov pripada posamezni listi, se preostali mandati dodelijo kandidatom po vrstnem redu kandidatov na listi. Če sta zadnja dva kandidata z liste kandidatov, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število preferenčnih glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb (ZLV: 17. člen).

Liste kandidatov za člane občinskega sveta, ki se volijo po proporcionalnem načelu, določijo politične stranke in volivci v volilni enoti. Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor članov se voli v volilni enoti. Vsaka politična stranka v občini lahko določi po eno listo kandidatov v vsaki volilni enoti. Glede določitve liste kandidatov, ki jih določijo politične stranke in volivci, veljajo enaka pravila kot v primeru določitve kandidatov, ki kandidirajo po večinskem volilnem sistemu (ZLV: 17. člen).


14. Vsakdo lahko kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni volilni listi (ZLV: 69. člen). Za vsako kandidaturo pa je potrebno pisno soglasje kandidata, ki je nepreklicno (ZLV: 70. člen).


15. Politična stranka ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, morajo določiti kandidate oziroma kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40% kandidatur oziroma mest na kandidatni listi ter svoje kandidate oziroma kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično po spolu. Navedeno ne velja za kandidatne liste, na katerih so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, pri čemer mora biti na kandidatni listi, na katero so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, najmanj en predstavnik vsakega od spolov (ZLV: 70. a člen).


16. V skladu z ZLV se kandidature oz. liste kandidatov predložijo občinski volilni komisiji najpozneje 25. dan pred dnem glasovanja do 19. ure. Glede postopka potrjevanja kandidatur oziroma list kandidatov in njihove objave se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.


17. Kot določa ZLV se kandidate za člane občinskega sveta v posamezni volilni enoti lahko določi s podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti, če so volivci državljani druge države članice EU, ki nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa začasno prebivališče. Potrebno število podpisov je najmanj 1% od števila volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000. Če se v času do razpisa rednih volitev spremeni območje občine, če se območje občine razdeli na več volilnih enot ali pa se spremeni območje volilnih enot, ugotovi potrebno število podpisov občinska volilna komisija (ZLV: 54. člen). Listo kandidatov (kandidiranje po proporcionalnem sistemu) v volilni enoti pa lahko določi s podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti, če so volivci državljani druge države članice EU, ki nimajo prijavljenega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa začasno prebivališče. Potrebno število podpisov je najmanj 1% od števila volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000. Enako kot velja za primer kandidiranja po večinskem sistemu, v primeru spremembe območja občine ali volilnih enot do razpisa volitev ugotovi potrebno število podpisov občinska volilna komisija (ZLV: 54. člen) (ZLV: 68. člen).


18. Za večinske volitve članov občinskega sveta se v občini oblikujejo volilne enote. V primeru, da občinski svet ne šteje več kot sedem članov, se lahko vsi člani občinskega sveta volijo v občini kot eni volilni enoti. Volilne enote se oblikujejo tako, da en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev. Volilna enota obsega območje enega ali več naselij ali dela naselja. Pri večinskih volitvah se v vsaki volilni enoti praviloma voli en član občinskega sveta. Če pa je smotrno zaradi oblikovanja volilnih enot, se pa lahko v eni volilni enoti voli tudi več članov, vendar ne več kot trije. Pri proporcionalnih volitvah pa se za volitve članov občinskega sveta lahko oblikujejo volilne enote tako, da se v vsaki volilni enoti voli najmanj pet članov občinskega sveta. Če pa občina ni razdeljena na volilne enote, se za volilno enoto šteje območje občine. Območje občine je ravno tako volilna enota za volitve članov občinskega sveta - predstavnikov italijanske oz. madžarske narodne skupnosti ter predstavnikov romske skupnosti (ZLV: 19., 20., 21., 22. in 23. člen).


19. Volilni organi za lokalne volitve so samostojni in neodvisni organi občin. Funkcija članov volilnih organov pa je častna. Člani volilnih organov imajo zaradi dela v volilnih organih ob vsakih splošnih volitvah, ki obsegajo redne in predčasne volitve v občinski svet, nadomestne volitve v občinski svet, če v občini niso oblikovane volilne enote, in redne ter nadomestne volitve župana za vsak krog volitev župana, pravico do enkratnega nadomestila, in sicer: • predsednik in tajnik občinske volilne komisije v znesku, ki je enak 50 % osnovne mesečne plače za poklicno opravljanje funkcije župana v občini; • namestnik predsednika občinske volilne komisije in namestnik tajnika v znesku, ki je enak 80% nadomestila predsednika občinske volilne komisije; • člani občinske volilne komisije in njihovi namestniki v znesku, ki je enak 20% nadomestila predsednika občinske volilne komisije. Višina enkratnega nadomestila za predsednika in tajnika občinske volilne komisije se poveča glede na število volilnih upravičencev na zadnjih rednih lokalnih volitvah, in sicer: • v občini z nad 25.000 do 50.000 upravičenci za 40%; • v občini z nad 50.000 do 100.000 upravičenci za 50%; v občini z nad 100.000 upravičenci za 100% (ZLV: 45.a člen). Pravico do ustreznega nadomestila imajo tudi predsednik, namestnik predsednika, člani, tajnik in namestnik tajnika posebne volilne komisije iz tretjega odstavka 33. člena ZLV v višini 50% nadomestila, določenega v drugem odstavku 45.a člena ZLV. Ob vsakih drugih volitvah, razen iz drugega odstavka 45.a člena ZLV, so člani volilnih organov, ki sodelujejo na volitvah, upravičeni do ustreznega nadomestila, ki ga glede na obseg volilnih opravil, ob upoštevanju določbe drugega odstavka tega člena, določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta najpozneje deset dni po razpisu volitev. Merila za določitev višine nadomestila iz četrtega odstavka 45.a člena ZLV se določijo z aktom občinskega sveta. Predsednik in člani volilnih odborov ter njihovi namestniki, ki vodijo glasovanje na volišču na dan glasovanja, določenega z aktom o razpisu volitev, imajo za svoje delo na volitvah pravico do nadomestila v višini, kot je določena za volilne odbore za volitve in referendume na državni ravni. Nadomestila, ki jih določa 45.a člen ZLV, se izplačajo na podlagi akta o imenovanju volilnega organa (ZLV:45.a člen).


20. Volitve v občinske svete vodijo in izvajajo občinske volilne komisije, določene naloge pri izvedbi lokalnih volitev pa izvaja tudi Državna volilna komisija. Za volitve članov občinskega sveta - predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti se imenuje posebna volilna komisija (ZLV: 33. člen).


21. Občinsko volilno komisijo in volilno komisijo volilne enote sestavljajo predsednik in trije člani pri čemer se predsednik in njegov namestnik imenujeta izmed sodnikov ali izmed drugih diplomiranih pravnikov, ostali člani pa se imenujejo po predlogu političnih strank, drugih organizacij občanov ter občanov. V sestavi posebne volilne komisije pa morata biti vsaj en član in en namestnik pripadnika narodne oz. romske skupnosti. Občinska volilna komisija in volilna komisija volilne enote imata tajnika, ki ga imenujeta na predlog občinske uprave (ZLV: 35. člen).


22. Volilni odbor pa sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi namestniki, tako da je zagotovljena pluralna sestava volilnega odbora. Predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki se imenujejo izmed občanov, ki imajo stalno prebivališče v občini. Predloge za imenovanje predsednika in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov občinski volilni komisiji lahko podajo politične stranke, druge organizacije občanov v občini ter občani najpozneje v desetih dneh po razpisu volitev. Če predlogov ni ali jih je premalo, se za manjkajoče člane volilnega odbora in njihove namestnike določijo predlagani člani volilnih odborov iz zbirke predlaganih članov volilnih odborov iz 72.a člena ZLV. Predlagatelj mora ob vložitvi predlogov za vsakega od kandidatov za predsednika in člana volilnega odbora oziroma njune namestnike priložiti njegovo pisno izjavo, da soglaša z imenovanjem v volilni odbor, in njegovo pisno izjavo, da bo najpozneje v treh dneh po javni objavi kandidatur oziroma list kandidatov obvestil pristojno volilno komisijo o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom. ZLV namreč določa, da predsednik, član volilnega odbora in njun namestnik ne more biti zakonec, oče, mati, otrok, sestra ali brat, posvojitelj ali posvojenec kandidata v volilni enoti, v kateri je ta volilni odbor imenovan, niti ne more živeti s kandidatom v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsedniku, članu volilnega odbora in njunemu namestniku, ki je s kandidatom v sorodstvenem ali drugem razmerju, preneha funkcija v volilnem odboru, pristojna volilna komisija pa ga razreši in imenuje nadomestnega predsednika oziroma člana volilnega odbora ali njunega namestnika. Kandidat za nadomestnega predsednika volilnega odbora oziroma člana ali njunega namestnika mora priložiti pisno izjavo, da soglaša z imenovanjem v volilni odbor, in pisno izjavo o tem, da ni v sorodstvenem ali drugem razmerju (ZLV: 37. člen). Na tem mestu moramo opomniti še na določilo 114.a člena ZLV, ki določa, da se posameznik, ki v določenem roku ne obvesti pristojne volilne komisije o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom (peti odstavek 37. člena ZLV) oziroma posameznik, ki poda lažno pisno izjavo o tem, da s kandidatom ni v sorodstvenem ali drugem razmerju (sedmi odstavek 37. člena), kaznuje z globo 600 € za prekršek. Naloge prekrškovnega organa opravlja inšpektorat, pristojen za notranje zadeve. Pristojna občinska volilna komisija, ki ugotovi kršitve, pa mora prekrškovnemu organu podati predlog za uvedbo postopka o prekršku (ZLV: 114.a člen).


23. Občinsko volilno komisijo v občini imenuje občinski svet, volilne odbore pa občinska volilna komisija. občinsko volilno komisijo nove občine imenuje občinski svet oziroma občinski sveti občin, na območju katerih je bila nova občina ustanovljena. Občinska volilna komisija se imenuje za štiri leta, volilni odbor pa za vsake volitve. Če bi članom občinske volilne komisije prenehal mandat v času po razpisu volitev, se jim mandat podaljša do konca volitev. Če članom občinske volilne komisije preneha mandat pred razpisom volitev in občinski svet do objave razpisa volitev ne imenuje občinske volilne komisije, jo imenuje Državna volilna komisija (ZLV: 38. člen). Občinska volilna komisija ima tajnika, ki ga imenuje na predlog občinske uprave. Tajnik ne more biti hkrati kandidat ali predstavnik oziroma zaupnik kandidata ali liste kandidatov. Če tajnik postane kandidat ali predstavnik oziroma zaupnik kandidata ali liste kandidatov, mu preneha funkcija tajnika (ZLV: 39. člen).


24. ZLV določa volilnim organom naslednje naloge:

1. Republiška volilna komisija:

- skrbi za enotno uporabo določb zakona, ki ureja volitve v državni zbor, v delu, ki se uporabljajo tudi za lokalne volitve in se nanašajo na volilne postopke;

- daje občinskim volilnim komisijam strokovna navodila v zvezi z izvajanjem določb zakona, ki ureja volitve v državni zbor, v delu, ki se uporabljajo tudi za lokalne volitve in se nanašajo na volilne postopke;

- predpiše obrazce za izvrševanje tega zakona;

- določa enotne standarde za volilni material in druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil;

- zagotavlja enotno informacijsko podporo za redne lokalne volitve ter za predčasne volitve v občinske svete (ZLV: 40. člen).

2. Občinska volilna komisija:

- skrbi za zakonitost volitev v občinski svet;

- potrjuje posamične kandidature oziroma liste kandidatov in sestavlja sezname kandidatov oziroma list kandidatov;

- določa volišča;

- imenuje volilne odbore;

- odloča o ugovorih iz 96. in 98. člena ZLV;

- sprejme akt o izidu volitev;

- upravlja zbirko predlaganih članov volilnih enot in zbirko kandidatur oziroma list kandidatov;

- opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami;

- opravlja druge naloge, ki jih določa ZLV (ZLV: 41. člen).

3. Volilni odbor na volišču:

- vodi glasovanje na volišču,

- ugotavlja izid glasovanja na volišču (ZLV: 43. člen).


25. Pri delu občinske volilne komisije so lahko navzoči predstavniki kandidatov in list kandidatov, pri delu volilnih odborov pa zaupniki kandidatov in list kandidatov, ki jih določi predlagatelj kandidata oziroma liste kandidatov ob predložitvi kandidature občinski volilni komisiji. V skladu z ZLV lahko omenjeni predstavniki in zaupniki opozorijo predsednika volilnega organa na nepravilnosti (ZLV: 46., 47. člen).


26. Glede organizacije in dela na voliščih ter glasovanja se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah v državni zbor, če ni z ZLV drugače določeno. Volišča določi občinska volilna komisija in o dnevu glasovanja ter o volišču obvesti volivce, kjer so vpisani v volilni imenik. Volivci, ki so na dan glasovanja odsotni, lahko glasujejo na posebnem volišču na sedežu občinske komisije v roku, določenem z ZLV. Volivci, ki so oskrbovanci domov za starejše in nimajo stalnega prebivališča v domu, in volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo občinski volilni komisij najkasneje 7 dni pred dnem glasovanja. Volivci, ki pa se zaradi bolezni ne morejo sami zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo občinski volilni komisiji najkasneje 3 dni pred dnem glasovanja. Volivci glasujejo na voliščih v skladu z določili ZLV (ZLV: 75., 76., 77., 78., 79., 80., 81., 82. in 83. člen).


27. Glede ugotavljanja izida na volišču in glede ugotavljanja volilnih izidov v volilni enoti in v občini se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah v državni zbor, če ni z ZLV drugače določeno. Pri ugotavljanju volilnega izida večinskih volitev občinska volilna komisija ugotovi, koliko glasov so dobili posamezni kandidati in kateri kandidat je izvoljen. Pri ugotavljanju volilnega izida proporcionalnih volitev, pri katerih se glasuje o listah kandidatov, pa občinska volilna komisija ugotovi, koliko glasov je dobila posamezna lista kandidatov, koliko mandatov pripada posamezni listi in kateri kandidati s posamezne liste so izvoljeni. Kadar se pri proporcionalnih volitvah delijo mandati v volilni enoti in na ravni občine, občinska volilna komisija ugotovi, koliko mandatov se dodeli istoimenskim listam kandidatov na ravni občine in kateri kandidati so izvoljeni. Izid glasovanja po pošti ugotavlja občinska volilna komisija, pri čemer upošteva glasovnice, ki so prispele po pošti do 12. ure na dan po dnevu glasovanja. Ovojnice z glasovnicami morajo imeti poštni žig z datumom ali pa morajo biti ovojnicam priložene listine, iz katerih je razviden datum njihove oddaje na pošto. Glasovnice, ki so prispele po pošti, in katerih ovojnice niso opremljene na naveden način so neveljavne.

Občinska volilna komisija najpozneje deseti dan po dnevu glasovanja sprejme akt o izidu volitev v občini in ga objavi v uradnem glasilu občine. Najpozneje z dnem objave občinska volilna komisija pošlje akt o izidu volitev županu, Državni volilni komisiji ter predstavnikom kandidatur oziroma predstavnikom list kandidatov. Akt o izidu volitev vsebuje ugotovitve o izidu volitev, opredelitev do nepravilnosti iz ugovorov, ki so bili obravnavani, in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, vključno z načinom njihove odprave, ugovore, ki so bili zavrženi, ter ugotovitev, kateri kandidati so bili izvoljeni. (ZLV: 84., 85., 86., 87., 88., 89., 90. in 91. člen).


28. Naknadne volitve se razpišejo, če v volilni enoti ali na posameznem volišču ni bilo izvedeno glasovanje na dan, ki je določen za glasovanje. Naknadne volitve, ki se morajo opraviti najkasneje v 30 dneh od dneva, ki je bil določen za glasovanje na splošnih oz. nadomestnih volitev, razpiše občinska volilna komisija.

Ponovne volitve se opravijo, če so nepravilnosti (iz drugega odstavka 98. člena ZLV) takšne, da so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov. V tem primeru občinska volilna komisija s sklepom v celoti ali delno razveljavi volitve, na katerih je prišlo do nepravilnosti, odredi in določi datum ponovnih volitev, upoštevajoč z ZLV določene roke za izvedbo volitev in sklep objavi v uradnem glasilu občine. Ponovne volitve se opravijo tudi v primeru, če sodišče ugotovi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov oziroma v volilni kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem, ki so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, ali nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost volilnega postopka, ter tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi akt o izidu volitev, delno ali v celoti razveljavi volitve in odredi ponovne volitve (ZLV: 102.c člen). Ponovne volitve razpiše občinska volilna komisija in se opravijo v roku, določenem z ZLV (ZLV: 92., 93., 94. in 95. člen).


29. Zaradi nepravilnosti pri izvajanju volilnih opravil volilnih odborov ima vsak volivec, kandidat oz. predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji v dveh dneh po dnevu glasovanja. Zatrjevane nepravilnosti v ugovoru morajo biti natančno in konkretno opisane. Če se v ugovoru zatrjuje, da so pri izvajanju volilnih opravil volilnih odborov nastale nepravilnosti, ki so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, mora biti v ugovoru opisan tudi vpliv nepravilnosti na razdelitev mandatov. Če je ugovor nepopoln ali nerazumljiv, občinska volilna komisija vlagatelja ugovora takoj pozove, da ugovor v dveh dneh dopolni oziroma popravi. Vročitev poziva velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame pisanje v elektronski ali fizični obliki. Če vlagatelj ugovora poziva ne prevzame v dveh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka. Če vlagatelj ugovora v določenem roku ne dopolni oziroma popravi, se ugovor zavrže. Če občinska volilna komisija izve za nepravilnosti na drug način, kot je navedeno, po uradni dolžnosti ugotovi obstoj teh nepravilnosti. Občinska volilna komisija se do zatrjevanih nepravilnosti iz ugovorov in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, opredeli v aktu o izidu volitev (iz 90. člena ZLV), v katerem navede tudi ugovore, ki so bili zavrženi. Pri tem navede osebno ime in kraj prebivališča vlagatelja ugovora ter opredelitev do nepravilnosti iz ugovorov, ki so bili obravnavani, in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, vključno z načinom njihove odprave. Šteje se, da je z objavo akta o izidu volitev (iz 90. člena ZLV) v uradnem glasilu občine opravljena vročitev odločitve občinske volilne komisije vlagateljem ugovora. Če občinska volilna komisija na podlagi ugovora ali po uradni dolžnosti ugotovi obstoj nepravilnosti iz drugega odstavka 98. člena, jih odpravi oziroma njihovo odpravo zahteva od volilnega odbora. Volilni odbor mora nepravilnosti odpraviti nemudoma oziroma najpozneje v treh dneh od prejema zahteve. Če je volilni odbor napačno ugotovil izid glasovanja, lahko občinska volilna komisija sama ugotovi izid volitev. Če pa nepravilnosti ni mogoče odpraviti, so pa takšne, da so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, občinska volilna komisija s sklepom delno ali v celoti razveljavi volitve, na katerih je prišlo do nepravilnosti, odredi in določi datum ponovnih volitev, upoštevajoč s tem zakonom določene roke za izvedbo volitev. Sklep se objavi v uradnem glasilu občine. Pri odločanju občinska volilna komisija upošteva vse, kar vpliva ali bi lahko vplivalo na izid glasovanja, predvsem pa naravo in težo nepravilnosti in razliko v glasovih za posamezne kandidate oziroma liste kandidatov. Zoper sklep občinske volilne komisije iz šestega odstavka tega člena je mogoče vložiti tožbo. (ZLV: 96., 97., 98., 99., 100., 101. in 102. člen).


30. Pravico biti voljen za župana ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Pravico voliti župana pa ima vsak občan, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet (ZLV: 103. člen).


31. Redne volitve županov razpiše predsednik Državnega zbora Republike Slovenije in se opravijo hkrati z rednimi volitvami v občinske svete. Poleg rednih volitev župana pa ZLV za primere predčasnega prenehanja mandata župana predvideva tudi institut nadomestnih volitev. Slednje se torej opravijo, če županu preneha mandat pred potekom mandatne dobe. Nadomestne volitve pa razpiše občinska volilna komisija (ZLV: 104. člen).


32. ZLV določa, da glede določanja kandidatov za župana veljajo smiselno določbe ZLV o kandidiranju za večinske volitve v občinski svet. Kadar pa določa kandidata skupina volivcev s podpisovanjem, je potrebno število podpisov najmanj 2% od števila volivcev v občini na dan razpisa volitev, vendar ne več kot 2500 (ZLV: 106. člen)


33. Za župana je izvoljen kandidat, ki dobi večino veljavnih glasov. V primeru, da noben kandidat ne dobi zadostne večine, se opravi drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Če je več kandidatov dobilo enako najvišje število glasov ali če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za drugi krog določi z žrebom. Drugi krog volitev razpiše Državna volilna komisija, drugi krog ostalih volitev pa občinska volilna komisija. Drugi krog se opravi 14 dni po prvem krogu volitev (ZLV: 107. člen).


34. Za volitve članov svetov četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določila ZLV, ki veljajo za volitve v občinski svet, za volitve članov krajevnih skupnosti in članov svetov vaških skupnosti pa določila, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet.

Kandidate za člane krajevne, vaške oz. četrtne skupnosti lahko določi s podpisovanjem skupina najmanj desetih volivcev. Politična stranka pa določi kandidate po postopku, določenimi z njenimi pravili. Pri določanju kandidatov pa morajo sodelovati najmanj trije člani stranke, ki imajo volilno pravico.

Redne volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinske svete, razpiše pa jih župan.

Volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti vodi in izvaja občinska volilna komisija (ZLV: 109., 110., 111., 112., 113. in 114. člen).

 

Akti občinskega sveta

  • Sklep o potrditvi mandatov
  • Sklep o prenehanju mandata člana občinskega sveta Občine ...
  • Sklep o prenehanju mandata župana Občine ...
  • Sklep o imenovanju članov občinske volilne komisije Občine ...
  • Pravilnik o nadomestilih članom volilnih organov v Občini ...
Pristojnosti in naloge župana

111. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLS):

Razpisuje volitve v svete ožjih delov občine.

 

Obrazložitev: 34

Obrazložitve

1. Ustava RS v 43. členu določa, da je volilna pravica splošna in enaka. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tudi tujci.


2. Volitve v občinske svete, volitve županov in volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti ureja Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) (ZLV: 1. člen).


3. Člani svetov, župani in člani krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem (ZLV: 2. člen). Stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine, razen stroškov, ki v zvezi s tem nastanejo pri izvajanju nalog državnih organov, če ni z zakonom določeno drugače (ZLV: 3. člen).


4. ZLV določa, da ima pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta vsak državljan RS, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Enako pravico ima tudi državljan druge države članice, ki ima potrdilo o prijavi stalnega prebivanja in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ter je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Pravico voliti in biti voljen nima oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora, daljo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v času prestajanja zaporne kazni, v času, ko zaradi razlogov na njeni strani ne prestaja kazni zapora, in pet let od dne, ko je bila kazen prestana, odpuščena ali zastarana. Pravico voliti člana občinskega sveta pa imajo tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v RS in so na dan glasovanja dopolnili 18 let starosti. Volilno pravico imajo navedene osebe v občini, v katerim imajo stalno prebivališče. Volilno pravico ima volivec v občini, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče, če stalnega prebivališča nima prijavljenega v Republiki Sloveniji, pa v občini, v kateri ima zadnje prijavljeno začasno prebivališče (ZLV: 5. člen). ZLS vsebuje še posebno določilo, po katerem imajo pravico voliti in biti voljeni za člana občinskega sveta - predstavnika italijanske oz. madžarske narodne skupnosti oziroma romske skupnosti pripadniki te skupnosti, ki imajo volilno pravico (ZLV: 6. in 7. člen).


5. Volilna pravica se evidentira s splošnim občinskim volilnim imenikom, pri čemer se volilna pravica za volitve predstavnikov navedenih skupnosti evidentira s posebnim občinskim volilnim imenikom občanov - pripadnikov skupnosti. Glede vodenja volilne pravice, sestave volilnih imenikov in drugih vprašanj v zvezi z evidenco volilne pravice se smiselno uporabljajo določila zakona o evidenci volilne pravice (ZLV: 8. člen).


6. Volitve v občinske svete so splošne in predčasne. Redne volitve se opravijo vsako četrto leto, predčasne pa v primeru, če se občinski svet razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe ali če hkrati odstopi večina članov občinskega sveta. Redne volitve razpiše predsednik državnega zbora, predčasne pa občinska volilna komisija, vendar le v primeru, če večina članov občinskega sveta odstopi (ZLV: 24., 26. člen). Redne volitve v občinske svete se opravijo tretjo nedeljo v novembru, predčasne volitve v občinski svet pa se opravijo najpozneje dva meseca po razpustu občinskega sveta. Volitve v občinski svet in volitve župana nove občine se izvedejo ob prvih rednih volitvah po njeni ustanovitvi (ZLV: 25. člen).


7. Ob navedenih pa ZLV določa še nadomestne volitve za primere, ko članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen na večinskih volitvah, preneha mandat. V primeru, da pa je mandat prenehal članu, ki je bil izvoljen na proporcionalnih volitvah, postane član občinskega sveta tisti kandidat, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, razen če je odstopil prej kot v šestih mesecih od seznanitve občinskega sveta z aktom o izidu volitev, s katerim je ugotovljena njegova izvolitev. Ob navedenem se nadomestne volitve razpišejo tudi v primeru, če kandidat, ki bi postal član občinskega sveta za preostanek mandatne dobe, v roku 8 dni ne sporoči, da sprejema funkcijo člana občinskega sveta, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata z liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. Če noben od kandidatov v 8 dneh ne sporoči, da sprejema funkcijo člana občinskega sveta, se opravijo nadomestne volitve. Na nadomestnih volitvah se član izvoli za čas do izteka mandatne dobe občinskega sveta (ZLV: 29., 30., 31. in 32. člen).


8. Člani občinskih svetov se volijo po večinskem načelu (večinske volitve) ali po proporcionalnem načelu (proporcionalne volitve). ZLV določa, da se člane občinskega sveta voli po večinskem načelu, če šteje občinski svet manj kot 12 članov, če pa jih šteje več, pa se člani volijo po proporcionalnem načelu. Za ugotovitev navedenega števila članov občinskega sveta ter za določanje volilnih enot in števila članov občinskega sveta, ki se volijo v posamezni volilni enoti, se ne upošteva število članov občinskega sveta - predstavnikov italijanske oz. madžarske narodne skupnosti ter predstavnikov romske skupnosti. Člane občinskega sveta - predstavnike italijanske oz. madžarske narodne skupnosti ter predstavnike romske skupnosti se voli po večinskem načelu (ZLV: 9., 10. člen).


9. Pri volitvah o večinskem načelu se glasuje o posameznih kandidatih na način, da lahko volivec glasuje največ za toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov. V primeru, da se v volilni enoti voli en član občinskega sveta in sta dva kandidata dobila enako največje število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb. Enako se z žrebom odloči o izvolitvi kandidata v primeru, da se v volilni enoti voli več članov občinskega sveta in sta zadnja dva kandidata dobila enako število glasov (ZLV: 11., 12. člen).

Kandidate za člane občinskega sveta, ki se volijo po večinskem sistemu, določijo politične stranke v občini in volivci v volilni enoti. Tako lahko vsaka politična stranka določi kandidate za člane občinskega sveta v vsaki volilni enoti. V posamezni volilni enoti pa lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov se voli v volilni enoti (ZLV: 11., 12. člen).

Poleg navedenega pa lahko kandidate določijo tudi volivci s podpisovanjem, in sicer lahko določi kandidate v posamezni volilni enoti skupina najmanj 15 volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Vsaka skupina volivcev pa lahko v posamezni volilni enoti določi največ toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti (ZLV: 11., 12. člen).


10. Pri proporcionalnih volitvah se glasuje o listah kandidatov v volilni enoti. V primeru, da se glasuje o listah kandidatov, lahko volivec glasuje samo za eno listo kandidatov. Ob tem lahko na glasovnici pri listi kandidatov, za katero je glasoval, označi kandidata (samo enega), ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi (preferenčni glas) (ZLV: 13. člen). V primeru, da se glasuje o listah kandidatov v občini kot eni volilni enoti, se mandati dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila članov občinskega sveta (D'Hondtov sistem). Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista (ZLV: 14. člen).


11. Če se glasuje o listah kandidatov po volilnih enotah, se število mandatov, ki jih dobi posamezna lista v volilni enoti, ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v volilni enoti. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo (ZLV: 15. člen).


12. Mandati, ki niso bili razdeljeni na navedeni način, se razdelijo na ravni občine  na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bile vložene v dveh ali več volilnih enotah. Tako se za razdelitev teh mandatov najprej gotovi, koliko mandatov bi pripadlo istoimenskim listam, sorazmerno številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To se ugotovi na podlagi zaporedja najvišjih količnikov, ki se izračunajo tako, da se seštevki glasov, ki so jih dobile istoimenske liste v vseh volilnih enotah, delijo z vsemi števili od ena do skupnega števila mandatov. Navedenim istoimenskim listam se pri delitvi mandatov na ravni občine dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli po prejšnjem odstavku, in številom mandatov, ki so jih že dobile po prejšnjem členu v volilnih enotah. Mandati, ki jih dobijo istoimenske liste pri delitvi mandatov na naveden način, se dodelijo listam v volilni enoti, v kateri imajo največje ostanke glasov v razmerju do zgoraj navedenega količnika v volilni enoti (ZLV: 16. člen).


13. ZLS vsebuje tudi rešitev za primer, da sta dve listi kandidatov, ki prideta v poštev za razdelitev mandatov, dosegli enak najvišji količnik po zaporedju količnikov. V tem primeru o dodelitvi mandatov med dvema listama odloči žreb (ZLV: 17. člen).

Posamezni kandidati pa so izvoljeni po vrstnem redu na listi, razen v primeru, če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo kandidatov, oddala preferenčne glasove za posamezne kandidatne liste. V tem primeru so z liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov po zaporedju največjega števila preferenčnih glasov, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega 10 odstotkov števila vseh glasov, oddanih za listo. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov pripada posamezni listi, se preostali mandati dodelijo kandidatom po vrstnem redu kandidatov na listi. Če sta zadnja dva kandidata z liste kandidatov, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število preferenčnih glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb (ZLV: 17. člen).

Liste kandidatov za člane občinskega sveta, ki se volijo po proporcionalnem načelu, določijo politične stranke in volivci v volilni enoti. Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor članov se voli v volilni enoti. Vsaka politična stranka v občini lahko določi po eno listo kandidatov v vsaki volilni enoti. Glede določitve liste kandidatov, ki jih določijo politične stranke in volivci, veljajo enaka pravila kot v primeru določitve kandidatov, ki kandidirajo po večinskem volilnem sistemu (ZLV: 17. člen).


14. Vsakdo lahko kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni volilni listi (ZLV: 69. člen). Za vsako kandidaturo pa je potrebno pisno soglasje kandidata, ki je nepreklicno (ZLV: 70. člen).


15. Politična stranka ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, morajo določiti kandidate oziroma kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40% kandidatur oziroma mest na kandidatni listi ter svoje kandidate oziroma kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično po spolu. Navedeno ne velja za kandidatne liste, na katerih so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, pri čemer mora biti na kandidatni listi, na katero so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, najmanj en predstavnik vsakega od spolov (ZLV: 70. a člen).


16. V skladu z ZLV se kandidature oz. liste kandidatov predložijo občinski volilni komisiji najpozneje 25. dan pred dnem glasovanja do 19. ure. Glede postopka potrjevanja kandidatur oziroma list kandidatov in njihove objave se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.


17. Kot določa ZLV se kandidate za člane občinskega sveta v posamezni volilni enoti lahko določi s podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti, če so volivci državljani druge države članice EU, ki nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa začasno prebivališče. Potrebno število podpisov je najmanj 1% od števila volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000. Če se v času do razpisa rednih volitev spremeni območje občine, če se območje občine razdeli na več volilnih enot ali pa se spremeni območje volilnih enot, ugotovi potrebno število podpisov občinska volilna komisija (ZLV: 54. člen). Listo kandidatov (kandidiranje po proporcionalnem sistemu) v volilni enoti pa lahko določi s podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti, če so volivci državljani druge države članice EU, ki nimajo prijavljenega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa začasno prebivališče. Potrebno število podpisov je najmanj 1% od števila volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000. Enako kot velja za primer kandidiranja po večinskem sistemu, v primeru spremembe območja občine ali volilnih enot do razpisa volitev ugotovi potrebno število podpisov občinska volilna komisija (ZLV: 54. člen) (ZLV: 68. člen).


18. Za večinske volitve članov občinskega sveta se v občini oblikujejo volilne enote. V primeru, da občinski svet ne šteje več kot sedem članov, se lahko vsi člani občinskega sveta volijo v občini kot eni volilni enoti. Volilne enote se oblikujejo tako, da en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev. Volilna enota obsega območje enega ali več naselij ali dela naselja. Pri večinskih volitvah se v vsaki volilni enoti praviloma voli en član občinskega sveta. Če pa je smotrno zaradi oblikovanja volilnih enot, se pa lahko v eni volilni enoti voli tudi več članov, vendar ne več kot trije. Pri proporcionalnih volitvah pa se za volitve članov občinskega sveta lahko oblikujejo volilne enote tako, da se v vsaki volilni enoti voli najmanj pet članov občinskega sveta. Če pa občina ni razdeljena na volilne enote, se za volilno enoto šteje območje občine. Območje občine je ravno tako volilna enota za volitve članov občinskega sveta - predstavnikov italijanske oz. madžarske narodne skupnosti ter predstavnikov romske skupnosti (ZLV: 19., 20., 21., 22. in 23. člen).


19. Volilni organi za lokalne volitve so samostojni in neodvisni organi občin. Funkcija članov volilnih organov pa je častna. Člani volilnih organov imajo zaradi dela v volilnih organih ob vsakih splošnih volitvah, ki obsegajo redne in predčasne volitve v občinski svet, nadomestne volitve v občinski svet, če v občini niso oblikovane volilne enote, in redne ter nadomestne volitve župana za vsak krog volitev župana, pravico do enkratnega nadomestila, in sicer: • predsednik in tajnik občinske volilne komisije v znesku, ki je enak 50 % osnovne mesečne plače za poklicno opravljanje funkcije župana v občini; • namestnik predsednika občinske volilne komisije in namestnik tajnika v znesku, ki je enak 80% nadomestila predsednika občinske volilne komisije; • člani občinske volilne komisije in njihovi namestniki v znesku, ki je enak 20% nadomestila predsednika občinske volilne komisije. Višina enkratnega nadomestila za predsednika in tajnika občinske volilne komisije se poveča glede na število volilnih upravičencev na zadnjih rednih lokalnih volitvah, in sicer: • v občini z nad 25.000 do 50.000 upravičenci za 40%; • v občini z nad 50.000 do 100.000 upravičenci za 50%; v občini z nad 100.000 upravičenci za 100% (ZLV: 45.a člen).

Pravico do ustreznega nadomestila imajo tudi predsednik, namestnik predsednika, člani, tajnik in namestnik tajnika posebne volilne komisije iz tretjega odstavka 33. člena ZLV v višini 50% nadomestila, določenega v drugem odstavku 45.a člena ZLV. Ob vsakih drugih volitvah, razen iz drugega odstavka 45.a člena ZLV, so člani volilnih organov, ki sodelujejo na volitvah, upravičeni do ustreznega nadomestila, ki ga glede na obseg volilnih opravil, ob upoštevanju določbe drugega odstavka tega člena, določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta najpozneje deset dni po razpisu volitev. Merila za določitev višine nadomestila iz četrtega odstavka 45.a člena ZLV se določijo z aktom občinskega sveta. Predsednik in člani volilnih odborov ter njihovi namestniki, ki vodijo glasovanje na volišču na dan glasovanja, določenega z aktom o razpisu volitev, imajo za svoje delo na volitvah pravico do nadomestila v višini, kot je določena za volilne odbore za volitve in referendume na državni ravni. Nadomestila, ki jih določa 45.a člen ZLV, se izplačajo na podlagi akta o imenovanju volilnega organa (ZLV:45.a člen).


20. Volitve v občinske svete vodijo in izvajajo občinske volilne komisije, določene naloge pri izvedbi lokalnih volitev pa izvaja tudi Državna volilna komisija. Za volitve članov občinskega sveta - predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti se imenuje posebna volilna komisija (ZLV: 33. člen).


21. Občinsko volilno komisijo in volilno komisijo volilne enote sestavljajo predsednik in trije člani pri čemer se predsednik in njegov namestnik imenujeta izmed sodnikov ali izmed drugih diplomiranih pravnikov, ostali člani pa se imenujejo po predlogu političnih strank, drugih organizacij občanov ter občanov. V sestavi posebne volilne komisije pa morata biti vsaj en član in en namestnik pripadnika narodne oz. romske skupnosti. Občinska volilna komisija in volilna komisija volilne enote imata tajnika, ki ga imenujeta na predlog občinske uprave (ZLV: 35. člen).


22. Volilni odbor pa sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi namestniki, tako da je zagotovljena pluralna sestava volilnega odbora. Predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki se imenujejo izmed občanov, ki imajo stalno prebivališče v občini. Predloge za imenovanje predsednika in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov občinski volilni komisiji lahko podajo politične stranke, druge organizacije občanov v občini ter občani najpozneje v desetih dneh po razpisu volitev. Če predlogov ni ali jih je premalo, se za manjkajoče člane volilnega odbora in njihove namestnike določijo predlagani člani volilnih odborov iz zbirke predlaganih članov volilnih odborov iz 72.a člena ZLV. Predlagatelj mora ob vložitvi predlogov za vsakega od kandidatov za predsednika in člana volilnega odbora oziroma njune namestnike priložiti njegovo pisno izjavo, da soglaša z imenovanjem v volilni odbor, in njegovo pisno izjavo, da bo najpozneje v treh dneh po javni objavi kandidatur oziroma list kandidatov obvestil pristojno volilno komisijo o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom. ZLV namreč določa, da predsednik, član volilnega odbora in njun namestnik ne more biti zakonec, oče, mati, otrok, sestra ali brat, posvojitelj ali posvojenec kandidata v volilni enoti, v kateri je ta volilni odbor imenovan, niti ne more živeti s kandidatom v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsedniku, članu volilnega odbora in njunemu namestniku, ki je s kandidatom v sorodstvenem ali drugem razmerju, preneha funkcija v volilnem odboru, pristojna volilna komisija pa ga razreši in imenuje nadomestnega predsednika oziroma člana volilnega odbora ali njunega namestnika. Kandidat za nadomestnega predsednika volilnega odbora oziroma člana ali njunega namestnika mora priložiti pisno izjavo, da soglaša z imenovanjem v volilni odbor, in pisno izjavo o tem, da ni v sorodstvenem ali drugem razmerju (ZLV: 37. člen). Na tem mestu moramo opomniti še na določilo 114.a člena ZLV, ki določa, da se posameznik, ki v določenem roku ne obvesti pristojne volilne komisije o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom (peti odstavek 37. člena ZLV) oziroma posameznik, ki poda lažno pisno izjavo o tem, da s kandidatom ni v sorodstvenem ali drugem razmerju (sedmi odstavek 37. člena), kaznuje z globo 600 € za prekršek. Naloge prekrškovnega organa opravlja inšpektorat, pristojen za notranje zadeve. Pristojna občinska volilna komisija, ki ugotovi kršitve, pa mora prekrškovnemu organu podati predlog za uvedbo postopka o prekršku (ZLV: 114.a člen).


23. Občinsko volilno komisijo v občini imenuje občinski svet, volilne odbore pa občinska volilna komisija. občinsko volilno komisijo nove občine imenuje občinski svet oziroma občinski sveti občin, na območju katerih je bila nova občina ustanovljena. Občinska volilna komisija se imenuje za štiri leta, volilni odbor pa za vsake volitve. Če bi članom občinske volilne komisije prenehal mandat v času po razpisu volitev, se jim mandat podaljša do konca volitev. Če članom občinske volilne komisije preneha mandat pred razpisom volitev in občinski svet do objave razpisa volitev ne imenuje občinske volilne komisije, jo imenuje Državna volilna komisija (ZLV: 38. člen). Občinska volilna komisija ima tajnika, ki ga imenuje na predlog občinske uprave. Tajnik ne more biti hkrati kandidat ali predstavnik oziroma zaupnik kandidata ali liste kandidatov. Če tajnik postane kandidat ali predstavnik oziroma zaupnik kandidata ali liste kandidatov, mu preneha funkcija tajnika (ZLV: 39. člen).


24. ZLV določa volilnim organom naslednje naloge:

1. Republiška volilna komisija:

- skrbi za enotno uporabo določb zakona, ki ureja volitve v državni zbor, v delu, ki se uporabljajo tudi za lokalne volitve in se nanašajo na volilne postopke;

- daje občinskim volilnim komisijam strokovna navodila v zvezi z izvajanjem določb zakona, ki ureja volitve v državni zbor, v delu, ki se uporabljajo tudi za lokalne volitve in se nanašajo na volilne postopke;

- predpiše obrazce za izvrševanje tega zakona;

- določa enotne standarde za volilni material in druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil;

- zagotavlja enotno informacijsko podporo za redne lokalne volitve ter za predčasne volitve v občinske svete (ZLV: 40. člen).

2. Občinska volilna komisija:

- skrbi za zakonitost volitev v občinski svet;

- potrjuje posamične kandidature oziroma liste kandidatov in sestavlja sezname kandidatov oziroma list kandidatov;

- določa volišča;

- imenuje volilne odbore;

- odloča o ugovorih iz 96. in 98. člena ZLV;

- sprejme akt o izidu volitev;

- upravlja zbirko predlaganih članov volilnih enot in zbirko kandidatur oziroma list kandidatov;

- opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami;

- opravlja druge naloge, ki jih določa ZLV (ZLV: 41. člen).

3. Volilni odbor na volišču:

- vodi glasovanje na volišču,

- ugotavlja izid glasovanja na volišču (ZLV: 43. člen).


25. Pri delu občinske volilne komisije so lahko navzoči predstavniki kandidatov in list kandidatov, pri delu volilnih odborov pa zaupniki kandidatov in list kandidatov, ki jih določi predlagatelj kandidata oziroma liste kandidatov ob predložitvi kandidature občinski volilni komisiji. V skladu z ZLV lahko omenjeni predstavniki in zaupniki opozorijo predsednika volilnega organa na nepravilnosti (ZLV: 46., 47. člen).


26. Glede organizacije in dela na voliščih ter glasovanja se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah v državni zbor, če ni z ZLV drugače določeno. Volišča določi občinska volilna komisija in o dnevu glasovanja ter o volišču obvesti volivce, kjer so vpisani v volilni imenik. Volivci, ki so na dan glasovanja odsotni, lahko glasujejo na posebnem volišču na sedežu občinske komisije v roku, določenem z ZLV. Volivci, ki so oskrbovanci domov za starejše in nimajo stalnega prebivališča v domu, in volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo občinski volilni komisij najkasneje 7 dni pred dnem glasovanja. Volivci, ki pa se zaradi bolezni ne morejo sami zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo občinski volilni komisiji najkasneje 3 dni pred dnem glasovanja. Volivci glasujejo na voliščih v skladu z določili ZLV (ZLV: 75., 76., 77., 78., 79., 80., 81., 82. in 83. člen).


27. Glede ugotavljanja izida na volišču in glede ugotavljanja volilnih izidov v volilni enoti in v občini se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah v državni zbor, če ni z ZLV drugače določeno. Pri ugotavljanju volilnega izida večinskih volitev občinska volilna komisija ugotovi, koliko glasov so dobili posamezni kandidati in kateri kandidat je izvoljen. Pri ugotavljanju volilnega izida proporcionalnih volitev, pri katerih se glasuje o listah kandidatov, pa občinska volilna komisija ugotovi, koliko glasov je dobila posamezna lista kandidatov, koliko mandatov pripada posamezni listi in kateri kandidati s posamezne liste so izvoljeni. Kadar se pri proporcionalnih volitvah delijo mandati v volilni enoti in na ravni občine, občinska volilna komisija ugotovi, koliko mandatov se dodeli istoimenskim listam kandidatov na ravni občine in kateri kandidati so izvoljeni. Izid glasovanja po pošti ugotavlja občinska volilna komisija, pri čemer upošteva glasovnice, ki so prispele po pošti do 12. ure na dan po dnevu glasovanja. Ovojnice z glasovnicami morajo imeti poštni žig z datumom ali pa morajo biti ovojnicam priložene listine, iz katerih je razviden datum njihove oddaje na pošto. Glasovnice, ki so prispele po pošti, in katerih ovojnice niso opremljene na naveden način so neveljavne.

Občinska volilna komisija najpozneje deseti dan po dnevu glasovanja sprejme akt o izidu volitev v občini in ga objavi v uradnem glasilu občine. Najpozneje z dnem objave občinska volilna komisija pošlje akt o izidu volitev županu, Državni volilni komisiji ter predstavnikom kandidatur oziroma predstavnikom list kandidatov. Akt o izidu volitev vsebuje ugotovitve o izidu volitev, opredelitev do nepravilnosti iz ugovorov, ki so bili obravnavani, in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, vključno z načinom njihove odprave, ugovore, ki so bili zavrženi, ter ugotovitev, kateri kandidati so bili izvoljeni. (ZLV: 84., 85., 86., 87., 88., 89., 90. in 91. člen).


28. Naknadne volitve se razpišejo, če v volilni enoti ali na posameznem volišču ni bilo izvedeno glasovanje na dan, ki je določen za glasovanje. Naknadne volitve, ki se morajo opraviti najkasneje v 30 dneh od dneva, ki je bil določen za glasovanje na splošnih oz. nadomestnih volitev, razpiše občinska volilna komisija.

Ponovne volitve se opravijo, če so nepravilnosti (iz drugega odstavka 98. člena ZLV) takšne, da so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov. V tem primeru občinska volilna komisija s sklepom v celoti ali delno razveljavi volitve, na katerih je prišlo do nepravilnosti, odredi in določi datum ponovnih volitev, upoštevajoč z ZLV določene roke za izvedbo volitev in sklep objavi v uradnem glasilu občine. Ponovne volitve se opravijo tudi v primeru, če sodišče ugotovi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov oziroma v volilni kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem, ki so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, ali nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost volilnega postopka, ter tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi akt o izidu volitev, delno ali v celoti razveljavi volitve in odredi ponovne volitve (ZLV: 102.c člen). Ponovne volitve razpiše občinska volilna komisija in se opravijo v roku, določenem z ZLV (ZLV: 92., 93., 94. in 95. člen).


29. Zaradi nepravilnosti pri izvajanju volilnih opravil volilnih odborov ima vsak volivec, kandidat oz. predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji v dveh dneh po dnevu glasovanja. Zatrjevane nepravilnosti v ugovoru morajo biti natančno in konkretno opisane. Če se v ugovoru zatrjuje, da so pri izvajanju volilnih opravil volilnih odborov nastale nepravilnosti, ki so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, mora biti v ugovoru opisan tudi vpliv nepravilnosti na razdelitev mandatov. Če je ugovor nepopoln ali nerazumljiv, občinska volilna komisija vlagatelja ugovora takoj pozove, da ugovor v dveh dneh dopolni oziroma popravi. Vročitev poziva velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame pisanje v elektronski ali fizični obliki. Če vlagatelj ugovora poziva ne prevzame v dveh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka. Če vlagatelj ugovora v določenem roku ne dopolni oziroma popravi, se ugovor zavrže. Če občinska volilna komisija izve za nepravilnosti na drug način, kot je navedeno, po uradni dolžnosti ugotovi obstoj teh nepravilnosti. Občinska volilna komisija se do zatrjevanih nepravilnosti iz ugovorov in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, opredeli v aktu o izidu volitev (iz 90. člena ZLV), v katerem navede tudi ugovore, ki so bili zavrženi. Pri tem navede osebno ime in kraj prebivališča vlagatelja ugovora ter opredelitev do nepravilnosti iz ugovorov, ki so bili obravnavani, in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, vključno z načinom njihove odprave. Šteje se, da je z objavo akta o izidu volitev (iz 90. člena ZLV) v uradnem glasilu občine opravljena vročitev odločitve občinske volilne komisije vlagateljem ugovora. Če občinska volilna komisija na podlagi ugovora ali po uradni dolžnosti ugotovi obstoj nepravilnosti iz drugega odstavka 98. člena, jih odpravi oziroma njihovo odpravo zahteva od volilnega odbora. Volilni odbor mora nepravilnosti odpraviti nemudoma oziroma najpozneje v treh dneh od prejema zahteve. Če je volilni odbor napačno ugotovil izid glasovanja, lahko občinska volilna komisija sama ugotovi izid volitev. Če pa nepravilnosti ni mogoče odpraviti, so pa takšne, da so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, občinska volilna komisija s sklepom delno ali v celoti razveljavi volitve, na katerih je prišlo do nepravilnosti, odredi in določi datum ponovnih volitev, upoštevajoč s tem zakonom določene roke za izvedbo volitev. Sklep se objavi v uradnem glasilu občine. Pri odločanju občinska volilna komisija upošteva vse, kar vpliva ali bi lahko vplivalo na izid glasovanja, predvsem pa naravo in težo nepravilnosti in razliko v glasovih za posamezne kandidate oziroma liste kandidatov. Zoper sklep občinske volilne komisije iz šestega odstavka tega člena je mogoče vložiti tožbo. (ZLV: 96., 97., 98., 99., 100., 101. in 102. člen).


30. Pravico biti voljen za župana ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Pravico voliti župana pa ima vsak občan, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet (ZLV: 103. člen).


31. Redne volitve županov razpiše predsednik Državnega zbora Republike Slovenije in se opravijo hkrati z rednimi volitvami v občinske svete. Poleg rednih volitev župana pa ZLV za primere predčasnega prenehanja mandata župana predvideva tudi institut nadomestnih volitev. Slednje se torej opravijo, če županu preneha mandat pred potekom mandatne dobe. Nadomestne volitve pa razpiše občinska volilna komisija (ZLV: 104. člen).


32. ZLV določa, da glede določanja kandidatov za župana veljajo smiselno določbe ZLV o kandidiranju za večinske volitve v občinski svet. Kadar pa določa kandidata skupina volivcev s podpisovanjem, je potrebno število podpisov najmanj 2% od števila volivcev v občini na dan razpisa volitev, vendar ne več kot 2500 (ZLV: 106. člen)


33. Za župana je izvoljen kandidat, ki dobi večino veljavnih glasov. V primeru, da noben kandidat ne dobi zadostne večine, se opravi drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Če je več kandidatov dobilo enako najvišje število glasov ali če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za drugi krog določi z žrebom. Drugi krog volitev razpiše Državna volilna komisija, drugi krog ostalih volitev pa občinska volilna komisija. Drugi krog se opravi 14 dni po prvem krogu volitev (ZLV: 107. člen).


34. Za volitve članov svetov četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določila ZLV, ki veljajo za volitve v občinski svet, za volitve članov krajevnih skupnosti in članov svetov vaških skupnosti pa določila, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet.

Kandidate za člane krajevne, vaške oz. četrtne skupnosti lahko določi s podpisovanjem skupina najmanj desetih volivcev. Politična stranka pa določi kandidate po postopku, določenimi z njenimi pravili. Pri določanju kandidatov pa morajo sodelovati najmanj trije člani stranke, ki imajo volilno pravico.

Redne volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinske svete, razpiše pa jih župan.

Volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti vodi in izvaja občinska volilna komisija (ZLV: 109., 110., 111., 112., 113. in 114. člen).

Akti župana

  • Razpis volitev v svete ožjih delov Občine ...
Pristojnosti in naloge občinske uprave

44. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLS):

Zagotavlja pomoč volilnim organom pri njihovem delu.

 

Obrazložitev:

Obrazložitve

1. Ustava RS v 43. členu določa, da je volilna pravica splošna in enaka. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tudi tujci.


2. Volitve v občinske svete, volitve županov in volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti ureja Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) (ZLV: 1. člen).


3. Člani svetov, župani in člani krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem (ZLV: 2. člen). Stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine, razen stroškov, ki v zvezi s tem nastanejo pri izvajanju nalog državnih organov, če ni z zakonom določeno drugače (ZLV: 3. člen).


4. ZLV določa, da ima pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta vsak državljan RS, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Enako pravico ima tudi državljan druge države članice, ki ima potrdilo o prijavi stalnega prebivanja in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ter je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Pravico voliti in biti voljen nima oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora, daljo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v času prestajanja zaporne kazni, v času, ko zaradi razlogov na njeni strani ne prestaja kazni zapora, in pet let od dne, ko je bila kazen prestana, odpuščena ali zastarana. Pravico voliti člana občinskega sveta pa imajo tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v RS in so na dan glasovanja dopolnili 18 let starosti. Volilno pravico imajo navedene osebe v občini, v katerim imajo stalno prebivališče. Volilno pravico ima volivec v občini, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče, če stalnega prebivališča nima prijavljenega v Republiki Sloveniji, pa v občini, v kateri ima zadnje prijavljeno začasno prebivališče (ZLV: 5. člen). ZLS vsebuje še posebno določilo, po katerem imajo pravico voliti in biti voljeni za člana občinskega sveta - predstavnika italijanske oz. madžarske narodne skupnosti oziroma romske skupnosti pripadniki te skupnosti, ki imajo volilno pravico (ZLV: 6. in 7. člen).


5. Volilna pravica se evidentira s splošnim občinskim volilnim imenikom, pri čemer se volilna pravica za volitve predstavnikov navedenih skupnosti evidentira s posebnim občinskim volilnim imenikom občanov - pripadnikov skupnosti. Glede vodenja volilne pravice, sestave volilnih imenikov in drugih vprašanj v zvezi z evidenco volilne pravice se smiselno uporabljajo določila zakona o evidenci volilne pravice (ZLV: 8. člen).


6. Volitve v občinske svete so splošne in predčasne. Redne volitve se opravijo vsako četrto leto, predčasne pa v primeru, če se občinski svet razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe ali če hkrati odstopi večina članov občinskega sveta. Redne volitve razpiše predsednik državnega zbora, predčasne pa občinska volilna komisija, vendar le v primeru, če večina članov občinskega sveta odstopi (ZLV: 24., 26. člen). Redne volitve v občinske svete se opravijo tretjo nedeljo v novembru, predčasne volitve v občinski svet pa se opravijo najpozneje dva meseca po razpustu občinskega sveta. Volitve v občinski svet in volitve župana nove občine se izvedejo ob prvih rednih volitvah po njeni ustanovitvi (ZLV: 25. člen).


7. Ob navedenih pa ZLV določa še nadomestne volitve za primere, ko članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen na večinskih volitvah, preneha mandat. V primeru, da pa je mandat prenehal članu, ki je bil izvoljen na proporcionalnih volitvah, postane član občinskega sveta tisti kandidat, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, razen če je odstopil prej kot v šestih mesecih od seznanitve občinskega sveta z aktom o izidu volitev, s katerim je ugotovljena njegova izvolitev. Ob navedenem se nadomestne volitve razpišejo tudi v primeru, če kandidat, ki bi postal član občinskega sveta za preostanek mandatne dobe, v roku 8 dni ne sporoči, da sprejema funkcijo člana občinskega sveta, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata z liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. Če noben od kandidatov v 8 dneh ne sporoči, da sprejema funkcijo člana občinskega sveta, se opravijo nadomestne volitve. Na nadomestnih volitvah se član izvoli za čas do izteka mandatne dobe občinskega sveta (ZLV: 29., 30., 31. in 32. člen).


8. Člani občinskih svetov se volijo po večinskem načelu (večinske volitve) ali po proporcionalnem načelu (proporcionalne volitve). ZLV določa, da se člane občinskega sveta voli po večinskem načelu, če šteje občinski svet manj kot 12 članov, če pa jih šteje več, pa se člani volijo po proporcionalnem načelu. Za ugotovitev navedenega števila članov občinskega sveta ter za določanje volilnih enot in števila članov občinskega sveta, ki se volijo v posamezni volilni enoti, se ne upošteva število članov občinskega sveta - predstavnikov italijanske oz. madžarske narodne skupnosti ter predstavnikov romske skupnosti. Člane občinskega sveta - predstavnike italijanske oz. madžarske narodne skupnosti ter predstavnike romske skupnosti se voli po večinskem načelu (ZLV: 9., 10. člen).


9. Pri volitvah o večinskem načelu se glasuje o posameznih kandidatih na način, da lahko volivec glasuje največ za toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov. V primeru, da se v volilni enoti voli en član občinskega sveta in sta dva kandidata dobila enako največje število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb. Enako se z žrebom odloči o izvolitvi kandidata v primeru, da se v volilni enoti voli več članov občinskega sveta in sta zadnja dva kandidata dobila enako število glasov (ZLV: 11., 12. člen).

Kandidate za člane občinskega sveta, ki se volijo po večinskem sistemu, določijo politične stranke v občini in volivci v volilni enoti. Tako lahko vsaka politična stranka določi kandidate za člane občinskega sveta v vsaki volilni enoti. V posamezni volilni enoti pa lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov se voli v volilni enoti (ZLV: 11., 12. člen).

Poleg navedenega pa lahko kandidate določijo tudi volivci s podpisovanjem, in sicer lahko določi kandidate v posamezni volilni enoti skupina najmanj 15 volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Vsaka skupina volivcev pa lahko v posamezni volilni enoti določi največ toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti (ZLV: 11., 12. člen).


10. Pri proporcionalnih volitvah se glasuje o listah kandidatov v volilni enoti. V primeru, da se glasuje o listah kandidatov, lahko volivec glasuje samo za eno listo kandidatov. Ob tem lahko na glasovnici pri listi kandidatov, za katero je glasoval, označi kandidata (samo enega), ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi (preferenčni glas) (ZLV: 13. člen). V primeru, da se glasuje o listah kandidatov v občini kot eni volilni enoti, se mandati dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila članov občinskega sveta (D'Hondtov sistem). Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista (ZLV: 14. člen).


11. Če se glasuje o listah kandidatov po volilnih enotah, se število mandatov, ki jih dobi posamezna lista v volilni enoti, ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v volilni enoti. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo (ZLV: 15. člen).


12. Mandati, ki niso bili razdeljeni na navedeni način, se razdelijo na ravni občine  na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bile vložene v dveh ali več volilnih enotah. Tako se za razdelitev teh mandatov najprej gotovi, koliko mandatov bi pripadlo istoimenskim listam, sorazmerno številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To se ugotovi na podlagi zaporedja najvišjih količnikov, ki se izračunajo tako, da se seštevki glasov, ki so jih dobile istoimenske liste v vseh volilnih enotah, delijo z vsemi števili od ena do skupnega števila mandatov. Navedenim istoimenskim listam se pri delitvi mandatov na ravni občine dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli po prejšnjem odstavku, in številom mandatov, ki so jih že dobile po prejšnjem členu v volilnih enotah. Mandati, ki jih dobijo istoimenske liste pri delitvi mandatov na naveden način, se dodelijo listam v volilni enoti, v kateri imajo največje ostanke glasov v razmerju do zgoraj navedenega količnika v volilni enoti (ZLV: 16. člen).


13. ZLS vsebuje tudi rešitev za primer, da sta dve listi kandidatov, ki prideta v poštev za razdelitev mandatov, dosegli enak najvišji količnik po zaporedju količnikov. V tem primeru o dodelitvi mandatov med dvema listama odloči žreb (ZLV: 17. člen).

Posamezni kandidati pa so izvoljeni po vrstnem redu na listi, razen v primeru, če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo kandidatov, oddala preferenčne glasove za posamezne kandidatne liste. V tem primeru so z liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov po zaporedju največjega števila preferenčnih glasov, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega 10 odstotkov števila vseh glasov, oddanih za listo. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov pripada posamezni listi, se preostali mandati dodelijo kandidatom po vrstnem redu kandidatov na listi. Če sta zadnja dva kandidata z liste kandidatov, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število preferenčnih glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb (ZLV: 17. člen).

Liste kandidatov za člane občinskega sveta, ki se volijo po proporcionalnem načelu, določijo politične stranke in volivci v volilni enoti. Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor članov se voli v volilni enoti. Vsaka politična stranka v občini lahko določi po eno listo kandidatov v vsaki volilni enoti. Glede določitve liste kandidatov, ki jih določijo politične stranke in volivci, veljajo enaka pravila kot v primeru določitve kandidatov, ki kandidirajo po večinskem volilnem sistemu (ZLV: 17. člen).


14. Vsakdo lahko kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni volilni listi (ZLV: 69. člen). Za vsako kandidaturo pa je potrebno pisno soglasje kandidata, ki je nepreklicno (ZLV: 70. člen).


15. Politična stranka ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, morajo določiti kandidate oziroma kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40% kandidatur oziroma mest na kandidatni listi ter svoje kandidate oziroma kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično po spolu. Navedeno ne velja za kandidatne liste, na katerih so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, pri čemer mora biti na kandidatni listi, na katero so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, najmanj en predstavnik vsakega od spolov (ZLV: 70. a člen).


16. V skladu z ZLV se kandidature oz. liste kandidatov predložijo občinski volilni komisiji najpozneje 25. dan pred dnem glasovanja do 19. ure. Glede postopka potrjevanja kandidatur oziroma list kandidatov in njihove objave se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.


17. Kot določa ZLV se kandidate za člane občinskega sveta v posamezni volilni enoti lahko določi s podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti, če so volivci državljani druge države članice EU, ki nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa začasno prebivališče. Potrebno število podpisov je najmanj 1% od števila volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000. Če se v času do razpisa rednih volitev spremeni območje občine, če se območje občine razdeli na več volilnih enot ali pa se spremeni območje volilnih enot, ugotovi potrebno število podpisov občinska volilna komisija (ZLV: 54. člen). Listo kandidatov (kandidiranje po proporcionalnem sistemu) v volilni enoti pa lahko določi s podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti, če so volivci državljani druge države članice EU, ki nimajo prijavljenega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa začasno prebivališče. Potrebno število podpisov je najmanj 1% od števila volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000. Enako kot velja za primer kandidiranja po večinskem sistemu, v primeru spremembe območja občine ali volilnih enot do razpisa volitev ugotovi potrebno število podpisov občinska volilna komisija (ZLV: 54. člen) (ZLV: 68. člen).


18. Za večinske volitve članov občinskega sveta se v občini oblikujejo volilne enote. V primeru, da občinski svet ne šteje več kot sedem članov, se lahko vsi člani občinskega sveta volijo v občini kot eni volilni enoti. Volilne enote se oblikujejo tako, da en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev. Volilna enota obsega območje enega ali več naselij ali dela naselja. Pri večinskih volitvah se v vsaki volilni enoti praviloma voli en član občinskega sveta. Če pa je smotrno zaradi oblikovanja volilnih enot, se pa lahko v eni volilni enoti voli tudi več članov, vendar ne več kot trije. Pri proporcionalnih volitvah pa se za volitve članov občinskega sveta lahko oblikujejo volilne enote tako, da se v vsaki volilni enoti voli najmanj pet članov občinskega sveta. Če pa občina ni razdeljena na volilne enote, se za volilno enoto šteje območje občine. Območje občine je ravno tako volilna enota za volitve članov občinskega sveta - predstavnikov italijanske oz. madžarske narodne skupnosti ter predstavnikov romske skupnosti (ZLV: 19., 20., 21., 22. in 23. člen).


19. Volilni organi za lokalne volitve so samostojni in neodvisni organi občin. Funkcija članov volilnih organov pa je častna. Člani volilnih organov imajo zaradi dela v volilnih organih ob vsakih splošnih volitvah, ki obsegajo redne in predčasne volitve v občinski svet, nadomestne volitve v občinski svet, če v občini niso oblikovane volilne enote, in redne ter nadomestne volitve župana za vsak krog volitev župana, pravico do enkratnega nadomestila, in sicer: • predsednik in tajnik občinske volilne komisije v znesku, ki je enak 50 % osnovne mesečne plače za poklicno opravljanje funkcije župana v občini; • namestnik predsednika občinske volilne komisije in namestnik tajnika v znesku, ki je enak 80% nadomestila predsednika občinske volilne komisije; • člani občinske volilne komisije in njihovi namestniki v znesku, ki je enak 20% nadomestila predsednika občinske volilne komisije. Višina enkratnega nadomestila za predsednika in tajnika občinske volilne komisije se poveča glede na število volilnih upravičencev na zadnjih rednih lokalnih volitvah, in sicer: • v občini z nad 25.000 do 50.000 upravičenci za 40%; • v občini z nad 50.000 do 100.000 upravičenci za 50%; v občini z nad 100.000 upravičenci za 100% (ZLV: 45.a člen).

Pravico do ustreznega nadomestila imajo tudi predsednik, namestnik predsednika, člani, tajnik in namestnik tajnika posebne volilne komisije iz tretjega odstavka 33. člena ZLV v višini 50% nadomestila, določenega v drugem odstavku 45.a člena ZLV. Ob vsakih drugih volitvah, razen iz drugega odstavka 45.a člena ZLV, so člani volilnih organov, ki sodelujejo na volitvah, upravičeni do ustreznega nadomestila, ki ga glede na obseg volilnih opravil, ob upoštevanju določbe drugega odstavka tega člena, določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta najpozneje deset dni po razpisu volitev. Merila za določitev višine nadomestila iz četrtega odstavka 45.a člena ZLV se določijo z aktom občinskega sveta. Predsednik in člani volilnih odborov ter njihovi namestniki, ki vodijo glasovanje na volišču na dan glasovanja, določenega z aktom o razpisu volitev, imajo za svoje delo na volitvah pravico do nadomestila v višini, kot je določena za volilne odbore za volitve in referendume na državni ravni. Nadomestila, ki jih določa 45.a člen ZLV, se izplačajo na podlagi akta o imenovanju volilnega organa (ZLV:45.a člen).


20. Volitve v občinske svete vodijo in izvajajo občinske volilne komisije, določene naloge pri izvedbi lokalnih volitev pa izvaja tudi Državna volilna komisija. Za volitve članov občinskega sveta - predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti se imenuje posebna volilna komisija (ZLV: 33. člen).


21. Občinsko volilno komisijo in volilno komisijo volilne enote sestavljajo predsednik in trije člani pri čemer se predsednik in njegov namestnik imenujeta izmed sodnikov ali izmed drugih diplomiranih pravnikov, ostali člani pa se imenujejo po predlogu političnih strank, drugih organizacij občanov ter občanov. V sestavi posebne volilne komisije pa morata biti vsaj en član in en namestnik pripadnika narodne oz. romske skupnosti. Občinska volilna komisija in volilna komisija volilne enote imata tajnika, ki ga imenujeta na predlog občinske uprave (ZLV: 35. člen).


22. Volilni odbor pa sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi namestniki, tako da je zagotovljena pluralna sestava volilnega odbora. Predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki se imenujejo izmed občanov, ki imajo stalno prebivališče v občini. Predloge za imenovanje predsednika in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov občinski volilni komisiji lahko podajo politične stranke, druge organizacije občanov v občini ter občani najpozneje v desetih dneh po razpisu volitev. Če predlogov ni ali jih je premalo, se za manjkajoče člane volilnega odbora in njihove namestnike določijo predlagani člani volilnih odborov iz zbirke predlaganih članov volilnih odborov iz 72.a člena ZLV. Predlagatelj mora ob vložitvi predlogov za vsakega od kandidatov za predsednika in člana volilnega odbora oziroma njune namestnike priložiti njegovo pisno izjavo, da soglaša z imenovanjem v volilni odbor, in njegovo pisno izjavo, da bo najpozneje v treh dneh po javni objavi kandidatur oziroma list kandidatov obvestil pristojno volilno komisijo o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom. ZLV namreč določa, da predsednik, član volilnega odbora in njun namestnik ne more biti zakonec, oče, mati, otrok, sestra ali brat, posvojitelj ali posvojenec kandidata v volilni enoti, v kateri je ta volilni odbor imenovan, niti ne more živeti s kandidatom v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsedniku, članu volilnega odbora in njunemu namestniku, ki je s kandidatom v sorodstvenem ali drugem razmerju, preneha funkcija v volilnem odboru, pristojna volilna komisija pa ga razreši in imenuje nadomestnega predsednika oziroma člana volilnega odbora ali njunega namestnika. Kandidat za nadomestnega predsednika volilnega odbora oziroma člana ali njunega namestnika mora priložiti pisno izjavo, da soglaša z imenovanjem v volilni odbor, in pisno izjavo o tem, da ni v sorodstvenem ali drugem razmerju (ZLV: 37. člen). Na tem mestu moramo opomniti še na določilo 114.a člena ZLV, ki določa, da se posameznik, ki v določenem roku ne obvesti pristojne volilne komisije o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom (peti odstavek 37. člena ZLV) oziroma posameznik, ki poda lažno pisno izjavo o tem, da s kandidatom ni v sorodstvenem ali drugem razmerju (sedmi odstavek 37. člena), kaznuje z globo 600 € za prekršek. Naloge prekrškovnega organa opravlja inšpektorat, pristojen za notranje zadeve. Pristojna občinska volilna komisija, ki ugotovi kršitve, pa mora prekrškovnemu organu podati predlog za uvedbo postopka o prekršku (ZLV: 114.a člen).


23. Občinsko volilno komisijo v občini imenuje občinski svet, volilne odbore pa občinska volilna komisija. občinsko volilno komisijo nove občine imenuje občinski svet oziroma občinski sveti občin, na območju katerih je bila nova občina ustanovljena. Občinska volilna komisija se imenuje za štiri leta, volilni odbor pa za vsake volitve. Če bi članom občinske volilne komisije prenehal mandat v času po razpisu volitev, se jim mandat podaljša do konca volitev. Če članom občinske volilne komisije preneha mandat pred razpisom volitev in občinski svet do objave razpisa volitev ne imenuje občinske volilne komisije, jo imenuje Državna volilna komisija (ZLV: 38. člen). Občinska volilna komisija ima tajnika, ki ga imenuje na predlog občinske uprave. Tajnik ne more biti hkrati kandidat ali predstavnik oziroma zaupnik kandidata ali liste kandidatov. Če tajnik postane kandidat ali predstavnik oziroma zaupnik kandidata ali liste kandidatov, mu preneha funkcija tajnika (ZLV: 39. člen).


24. ZLV določa volilnim organom naslednje naloge:

1. Republiška volilna komisija:

- skrbi za enotno uporabo določb zakona, ki ureja volitve v državni zbor, v delu, ki se uporabljajo tudi za lokalne volitve in se nanašajo na volilne postopke;

- daje občinskim volilnim komisijam strokovna navodila v zvezi z izvajanjem določb zakona, ki ureja volitve v državni zbor, v delu, ki se uporabljajo tudi za lokalne volitve in se nanašajo na volilne postopke;

- predpiše obrazce za izvrševanje tega zakona;

- določa enotne standarde za volilni material in druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil;

- zagotavlja enotno informacijsko podporo za redne lokalne volitve ter za predčasne volitve v občinske svete (ZLV: 40. člen).

2. Občinska volilna komisija:

- skrbi za zakonitost volitev v občinski svet;

- potrjuje posamične kandidature oziroma liste kandidatov in sestavlja sezname kandidatov oziroma list kandidatov;

- določa volišča;

- imenuje volilne odbore;

- odloča o ugovorih iz 96. in 98. člena ZLV;

- sprejme akt o izidu volitev;

- upravlja zbirko predlaganih članov volilnih enot in zbirko kandidatur oziroma list kandidatov;

- opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami;

- opravlja druge naloge, ki jih določa ZLV (ZLV: 41. člen).

3. Volilni odbor na volišču:

- vodi glasovanje na volišču,

- ugotavlja izid glasovanja na volišču (ZLV: 43. člen).


25. Pri delu občinske volilne komisije so lahko navzoči predstavniki kandidatov in list kandidatov, pri delu volilnih odborov pa zaupniki kandidatov in list kandidatov, ki jih določi predlagatelj kandidata oziroma liste kandidatov ob predložitvi kandidature občinski volilni komisiji. V skladu z ZLV lahko omenjeni predstavniki in zaupniki opozorijo predsednika volilnega organa na nepravilnosti (ZLV: 46., 47. člen).


26. Glede organizacije in dela na voliščih ter glasovanja se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah v državni zbor, če ni z ZLV drugače določeno. Volišča določi občinska volilna komisija in o dnevu glasovanja ter o volišču obvesti volivce, kjer so vpisani v volilni imenik. Volivci, ki so na dan glasovanja odsotni, lahko glasujejo na posebnem volišču na sedežu občinske komisije v roku, določenem z ZLV. Volivci, ki so oskrbovanci domov za starejše in nimajo stalnega prebivališča v domu, in volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo občinski volilni komisij najkasneje 7 dni pred dnem glasovanja. Volivci, ki pa se zaradi bolezni ne morejo sami zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo občinski volilni komisiji najkasneje 3 dni pred dnem glasovanja. Volivci glasujejo na voliščih v skladu z določili ZLV (ZLV: 75., 76., 77., 78., 79., 80., 81., 82. in 83. člen).


27. Glede ugotavljanja izida na volišču in glede ugotavljanja volilnih izidov v volilni enoti in v občini se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah v državni zbor, če ni z ZLV drugače določeno. Pri ugotavljanju volilnega izida večinskih volitev občinska volilna komisija ugotovi, koliko glasov so dobili posamezni kandidati in kateri kandidat je izvoljen. Pri ugotavljanju volilnega izida proporcionalnih volitev, pri katerih se glasuje o listah kandidatov, pa občinska volilna komisija ugotovi, koliko glasov je dobila posamezna lista kandidatov, koliko mandatov pripada posamezni listi in kateri kandidati s posamezne liste so izvoljeni. Kadar se pri proporcionalnih volitvah delijo mandati v volilni enoti in na ravni občine, občinska volilna komisija ugotovi, koliko mandatov se dodeli istoimenskim listam kandidatov na ravni občine in kateri kandidati so izvoljeni. Izid glasovanja po pošti ugotavlja občinska volilna komisija, pri čemer upošteva glasovnice, ki so prispele po pošti do 12. ure na dan po dnevu glasovanja. Ovojnice z glasovnicami morajo imeti poštni žig z datumom ali pa morajo biti ovojnicam priložene listine, iz katerih je razviden datum njihove oddaje na pošto. Glasovnice, ki so prispele po pošti, in katerih ovojnice niso opremljene na naveden način so neveljavne.

Občinska volilna komisija najpozneje deseti dan po dnevu glasovanja sprejme akt o izidu volitev v občini in ga objavi v uradnem glasilu občine. Najpozneje z dnem objave občinska volilna komisija pošlje akt o izidu volitev županu, Državni volilni komisiji ter predstavnikom kandidatur oziroma predstavnikom list kandidatov. Akt o izidu volitev vsebuje ugotovitve o izidu volitev, opredelitev do nepravilnosti iz ugovorov, ki so bili obravnavani, in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, vključno z načinom njihove odprave, ugovore, ki so bili zavrženi, ter ugotovitev, kateri kandidati so bili izvoljeni. (ZLV: 84., 85., 86., 87., 88., 89., 90. in 91. člen).


28. Naknadne volitve se razpišejo, če v volilni enoti ali na posameznem volišču ni bilo izvedeno glasovanje na dan, ki je določen za glasovanje. Naknadne volitve, ki se morajo opraviti najkasneje v 30 dneh od dneva, ki je bil določen za glasovanje na splošnih oz. nadomestnih volitev, razpiše občinska volilna komisija.

Ponovne volitve se opravijo, če so nepravilnosti (iz drugega odstavka 98. člena ZLV) takšne, da so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov. V tem primeru občinska volilna komisija s sklepom v celoti ali delno razveljavi volitve, na katerih je prišlo do nepravilnosti, odredi in določi datum ponovnih volitev, upoštevajoč z ZLV določene roke za izvedbo volitev in sklep objavi v uradnem glasilu občine. Ponovne volitve se opravijo tudi v primeru, če sodišče ugotovi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov oziroma v volilni kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem, ki so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, ali nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost volilnega postopka, ter tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi akt o izidu volitev, delno ali v celoti razveljavi volitve in odredi ponovne volitve (ZLV: 102.c člen). Ponovne volitve razpiše občinska volilna komisija in se opravijo v roku, določenem z ZLV (ZLV: 92., 93., 94. in 95. člen).


29. Zaradi nepravilnosti pri izvajanju volilnih opravil volilnih odborov ima vsak volivec, kandidat oz. predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji v dveh dneh po dnevu glasovanja. Zatrjevane nepravilnosti v ugovoru morajo biti natančno in konkretno opisane. Če se v ugovoru zatrjuje, da so pri izvajanju volilnih opravil volilnih odborov nastale nepravilnosti, ki so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, mora biti v ugovoru opisan tudi vpliv nepravilnosti na razdelitev mandatov. Če je ugovor nepopoln ali nerazumljiv, občinska volilna komisija vlagatelja ugovora takoj pozove, da ugovor v dveh dneh dopolni oziroma popravi. Vročitev poziva velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame pisanje v elektronski ali fizični obliki. Če vlagatelj ugovora poziva ne prevzame v dveh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka. Če vlagatelj ugovora v določenem roku ne dopolni oziroma popravi, se ugovor zavrže. Če občinska volilna komisija izve za nepravilnosti na drug način, kot je navedeno, po uradni dolžnosti ugotovi obstoj teh nepravilnosti. Občinska volilna komisija se do zatrjevanih nepravilnosti iz ugovorov in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, opredeli v aktu o izidu volitev (iz 90. člena ZLV), v katerem navede tudi ugovore, ki so bili zavrženi. Pri tem navede osebno ime in kraj prebivališča vlagatelja ugovora ter opredelitev do nepravilnosti iz ugovorov, ki so bili obravnavani, in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, vključno z načinom njihove odprave. Šteje se, da je z objavo akta o izidu volitev (iz 90. člena ZLV) v uradnem glasilu občine opravljena vročitev odločitve občinske volilne komisije vlagateljem ugovora. Če občinska volilna komisija na podlagi ugovora ali po uradni dolžnosti ugotovi obstoj nepravilnosti iz drugega odstavka 98. člena, jih odpravi oziroma njihovo odpravo zahteva od volilnega odbora. Volilni odbor mora nepravilnosti odpraviti nemudoma oziroma najpozneje v treh dneh od prejema zahteve. Če je volilni odbor napačno ugotovil izid glasovanja, lahko občinska volilna komisija sama ugotovi izid volitev. Če pa nepravilnosti ni mogoče odpraviti, so pa takšne, da so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, občinska volilna komisija s sklepom delno ali v celoti razveljavi volitve, na katerih je prišlo do nepravilnosti, odredi in določi datum ponovnih volitev, upoštevajoč s tem zakonom določene roke za izvedbo volitev. Sklep se objavi v uradnem glasilu občine. Pri odločanju občinska volilna komisija upošteva vse, kar vpliva ali bi lahko vplivalo na izid glasovanja, predvsem pa naravo in težo nepravilnosti in razliko v glasovih za posamezne kandidate oziroma liste kandidatov. Zoper sklep občinske volilne komisije iz šestega odstavka tega člena je mogoče vložiti tožbo. (ZLV: 96., 97., 98., 99., 100., 101. in 102. člen).


30. Pravico biti voljen za župana ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Pravico voliti župana pa ima vsak občan, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet (ZLV: 103. člen).


31. Redne volitve županov razpiše predsednik Državnega zbora Republike Slovenije in se opravijo hkrati z rednimi volitvami v občinske svete. Poleg rednih volitev župana pa ZLV za primere predčasnega prenehanja mandata župana predvideva tudi institut nadomestnih volitev. Slednje se torej opravijo, če županu preneha mandat pred potekom mandatne dobe. Nadomestne volitve pa razpiše občinska volilna komisija (ZLV: 104. člen).


32. ZLV določa, da glede določanja kandidatov za župana veljajo smiselno določbe ZLV o kandidiranju za večinske volitve v občinski svet. Kadar pa določa kandidata skupina volivcev s podpisovanjem, je potrebno število podpisov najmanj 2% od števila volivcev v občini na dan razpisa volitev, vendar ne več kot 2500 (ZLV: 106. člen)


33. Za župana je izvoljen kandidat, ki dobi večino veljavnih glasov. V primeru, da noben kandidat ne dobi zadostne večine, se opravi drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Če je več kandidatov dobilo enako najvišje število glasov ali če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za drugi krog določi z žrebom. Drugi krog volitev razpiše Državna volilna komisija, drugi krog ostalih volitev pa občinska volilna komisija. Drugi krog se opravi 14 dni po prvem krogu volitev (ZLV: 107. člen).


34. Za volitve članov svetov četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določila ZLV, ki veljajo za volitve v občinski svet, za volitve članov krajevnih skupnosti in članov svetov vaških skupnosti pa določila, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet.

Kandidate za člane krajevne, vaške oz. četrtne skupnosti lahko določi s podpisovanjem skupina najmanj desetih volivcev. Politična stranka pa določi kandidate po postopku, določenimi z njenimi pravili. Pri določanju kandidatov pa morajo sodelovati najmanj trije člani stranke, ki imajo volilno pravico.

Redne volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinske svete, razpiše pa jih župan.

Volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti vodi in izvaja občinska volilna komisija (ZLV: 109., 110., 111., 112., 113. in 114. člen).

Pristojnosti in naloge občinske volilne komisije

37. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Občinski volilni komisiji lahko dajo politične stranke, druge organizacije občanov v občini ter občani najpozneje v 10 dneh po razpisu volitev svoje predloge za imenovanje predsednika in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov.

 

Obrazložitev: 20


37. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Sprejme odločbo o razrešitvi člana volilnega odbora zaradi sorodstvenega razmerja.

 

Obrazložitev: 20


38. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Imenuje volilne odbore.

 

Obrazložitev: 23


39. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Imenuje tajnika na predlog občinske uprave.

 

Obrazložitev: 17


41. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Občinska volilna komisija:

- skrbi za zakonitost volitev v občinski svet;

- potrjuje posamične kandidature oziroma liste kandidatov in sestavlja sezname kandidatov oziroma list kandidatov;

- določa volišča;

- imenuje volilne odbore;

- odloča o ugovorih iz 96. in 98. člena ZLV;

- sprejme akt o izidu volitev;

- upravlja zbirko predlaganih članov volilnih enot in zbirko kandidatur oziroma list kandidatov;

- opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami;

- opravlja druge naloge, ki jih določa ZLV.

 

Obrazložitev: 24


54., 68. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Ob spremembi območja občine določi število potrebnih podpisov podpore kandidaturi.

 

Obrazložitev: 17


76. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Določi volišča.

 

Obrazložitev: 26


77. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Obvesti volivce o dnevu glasovanja in o volišču, kjer so vpisani v volilni imenik.

 

Obrazložitev: 26


85., 86., 87. in 88. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Ugotavlja volilne izide večinskih volitev in proporcionalnih volitev.

 

Obrazložitev: 27


90. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Sprejme akt o izidu volitev v občini in ga objavi v občini v občinskem uradnem glasilu.

 

Obrazložitev: 27


91. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Izda potrdilo o izvolitvi izvoljenim kandidatom za člane občinskega sveta.

 

Obrazložitev: 27


92., 93., 94., 95., 105., 107. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Razpiše naknadne in ponovne volitve, nadomestne volitve župana, če mu je predčasno prenehal mandat po 37. a členu ZLS ter drugi krog županskih volitev, razen rednih.

 

Obrazložitev: 28


96. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Odloča o ugovoru zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja.

 

Obrazložitev: 29


96.a člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

V celoti ali deloma odpravi odločbo s katero je v postopku potrjevanja list kandidatov potrdila listo kandidatov, če sama, do roka za objavo potrjenih list kandidatov, ali na podlagi ugovora predstavnika katerekoli liste kandidatov ugotovi, da je lista kandidatov sestavljena v nasprotju z zakonom.

 

Obrazložitev: 29


98. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Odloča o ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora.

 

Obrazložitev: 29


98. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

S sklepom delno ali v celoti razveljavi volitve.

 

Obrazložitev: 29


107. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Razpiše drugi krog ostalih volitev.

 

Obrazložitev: 33


112. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Vodi in izvaja (poleg volilnih komisij teh skupnosti) volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti.

 

Obrazložitev: 34


113. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Imenuje volilno komisijo za prve volitve sveta novoustanovljene krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti.

 

Obrazložitev: 34


114.a člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV):

Inšpektoratu, pristojnemu za notranje zadeve poda predlog za uvedbo postopka o prekršku zoper:

- posameznika, ki v določenem roku ne obvesti pristojne volilne komisije o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom (peti odstavek 37. člena),

- posameznika, ki poda lažno pisno izjavo o tem, da s kandidatom ni v sorodstvenem ali drugem razmerju (sedmi odstavek 37. člena).

 

Obrazložitev: 22

Obrazložitve

1. Ustava RS v 43. členu določa, da je volilna pravica splošna in enaka. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tudi tujci.


2. Volitve v občinske svete, volitve županov in volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti ureja Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) (ZLV: 1. člen).


3. Člani svetov, župani in člani krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem (ZLV: 2. člen). Stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine, razen stroškov, ki v zvezi s tem nastanejo pri izvajanju nalog državnih organov, če ni z zakonom določeno drugače (ZLV: 3. člen).


4. ZLV določa, da ima pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta vsak državljan RS, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Enako pravico ima tudi državljan druge države članice, ki ima potrdilo o prijavi stalnega prebivanja in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ter je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Pravico voliti in biti voljen nima oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora, daljo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v času prestajanja zaporne kazni, v času, ko zaradi razlogov na njeni strani ne prestaja kazni zapora, in pet let od dne, ko je bila kazen prestana, odpuščena ali zastarana. Pravico voliti člana občinskega sveta pa imajo tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v RS in so na dan glasovanja dopolnili 18 let starosti. Volilno pravico imajo navedene osebe v občini, v katerim imajo stalno prebivališče. Volilno pravico ima volivec v občini, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče, če stalnega prebivališča nima prijavljenega v Republiki Sloveniji, pa v občini, v kateri ima zadnje prijavljeno začasno prebivališče (ZLV: 5. člen). ZLS vsebuje še posebno določilo, po katerem imajo pravico voliti in biti voljeni za člana občinskega sveta - predstavnika italijanske oz. madžarske narodne skupnosti oziroma romske skupnosti pripadniki te skupnosti, ki imajo volilno pravico (ZLV: 6. in 7. člen).


5. Volilna pravica se evidentira s splošnim občinskim volilnim imenikom, pri čemer se volilna pravica za volitve predstavnikov navedenih skupnosti evidentira s posebnim občinskim volilnim imenikom občanov - pripadnikov skupnosti. Glede vodenja volilne pravice, sestave volilnih imenikov in drugih vprašanj v zvezi z evidenco volilne pravice se smiselno uporabljajo določila zakona o evidenci volilne pravice (ZLV: 8. člen).


6. Volitve v občinske svete so splošne in predčasne. Redne volitve se opravijo vsako četrto leto, predčasne pa v primeru, če se občinski svet razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe ali če hkrati odstopi večina članov občinskega sveta. Redne volitve razpiše predsednik državnega zbora, predčasne pa občinska volilna komisija, vendar le v primeru, če večina članov občinskega sveta odstopi (ZLV: 24., 26. člen). Redne volitve v občinske svete se opravijo tretjo nedeljo v novembru, predčasne volitve v občinski svet pa se opravijo najpozneje dva meseca po razpustu občinskega sveta. Volitve v občinski svet in volitve župana nove občine se izvedejo ob prvih rednih volitvah po njeni ustanovitvi (ZLV: 25. člen).


7. Ob navedenih pa ZLV določa še nadomestne volitve za primere, ko članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen na večinskih volitvah, preneha mandat. V primeru, da pa je mandat prenehal članu, ki je bil izvoljen na proporcionalnih volitvah, postane član občinskega sveta tisti kandidat, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, razen če je odstopil prej kot v šestih mesecih od seznanitve občinskega sveta z aktom o izidu volitev, s katerim je ugotovljena njegova izvolitev. Ob navedenem se nadomestne volitve razpišejo tudi v primeru, če kandidat, ki bi postal član občinskega sveta za preostanek mandatne dobe, v roku 8 dni ne sporoči, da sprejema funkcijo člana občinskega sveta, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata z liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. Če noben od kandidatov v 8 dneh ne sporoči, da sprejema funkcijo člana občinskega sveta, se opravijo nadomestne volitve. Na nadomestnih volitvah se član izvoli za čas do izteka mandatne dobe občinskega sveta (ZLV: 29., 30., 31. in 32. člen).


8. Člani občinskih svetov se volijo po večinskem načelu (večinske volitve) ali po proporcionalnem načelu (proporcionalne volitve). ZLV določa, da se člane občinskega sveta voli po večinskem načelu, če šteje občinski svet manj kot 12 članov, če pa jih šteje več, pa se člani volijo po proporcionalnem načelu. Za ugotovitev navedenega števila članov občinskega sveta ter za določanje volilnih enot in števila članov občinskega sveta, ki se volijo v posamezni volilni enoti, se ne upošteva število članov občinskega sveta - predstavnikov italijanske oz. madžarske narodne skupnosti ter predstavnikov romske skupnosti. Člane občinskega sveta - predstavnike italijanske oz. madžarske narodne skupnosti ter predstavnike romske skupnosti se voli po večinskem načelu (ZLV: 9., 10. člen).


9. Pri volitvah o večinskem načelu se glasuje o posameznih kandidatih na način, da lahko volivec glasuje največ za toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov. V primeru, da se v volilni enoti voli en član občinskega sveta in sta dva kandidata dobila enako največje število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb. Enako se z žrebom odloči o izvolitvi kandidata v primeru, da se v volilni enoti voli več članov občinskega sveta in sta zadnja dva kandidata dobila enako število glasov (ZLV: 11., 12. člen).

Kandidate za člane občinskega sveta, ki se volijo po večinskem sistemu, določijo politične stranke v občini in volivci v volilni enoti. Tako lahko vsaka politična stranka določi kandidate za člane občinskega sveta v vsaki volilni enoti. V posamezni volilni enoti pa lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov se voli v volilni enoti (ZLV: 11., 12. člen).

Poleg navedenega pa lahko kandidate določijo tudi volivci s podpisovanjem, in sicer lahko določi kandidate v posamezni volilni enoti skupina najmanj 15 volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Vsaka skupina volivcev pa lahko v posamezni volilni enoti določi največ toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti (ZLV: 11., 12. člen).


10. Pri proporcionalnih volitvah se glasuje o listah kandidatov v volilni enoti. V primeru, da se glasuje o listah kandidatov, lahko volivec glasuje samo za eno listo kandidatov. Ob tem lahko na glasovnici pri listi kandidatov, za katero je glasoval, označi kandidata (samo enega), ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi (preferenčni glas) (ZLV: 13. člen). V primeru, da se glasuje o listah kandidatov v občini kot eni volilni enoti, se mandati dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila članov občinskega sveta (D'Hondtov sistem). Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista (ZLV: 14. člen).


11. Če se glasuje o listah kandidatov po volilnih enotah, se število mandatov, ki jih dobi posamezna lista v volilni enoti, ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v volilni enoti. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo (ZLV: 15. člen).


12. Mandati, ki niso bili razdeljeni na navedeni način, se razdelijo na ravni občine  na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bile vložene v dveh ali več volilnih enotah. Tako se za razdelitev teh mandatov najprej gotovi, koliko mandatov bi pripadlo istoimenskim listam, sorazmerno številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To se ugotovi na podlagi zaporedja najvišjih količnikov, ki se izračunajo tako, da se seštevki glasov, ki so jih dobile istoimenske liste v vseh volilnih enotah, delijo z vsemi števili od ena do skupnega števila mandatov. Navedenim istoimenskim listam se pri delitvi mandatov na ravni občine dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli po prejšnjem odstavku, in številom mandatov, ki so jih že dobile po prejšnjem členu v volilnih enotah. Mandati, ki jih dobijo istoimenske liste pri delitvi mandatov na naveden način, se dodelijo listam v volilni enoti, v kateri imajo največje ostanke glasov v razmerju do zgoraj navedenega količnika v volilni enoti (ZLV: 16. člen).


13. ZLS vsebuje tudi rešitev za primer, da sta dve listi kandidatov, ki prideta v poštev za razdelitev mandatov, dosegli enak najvišji količnik po zaporedju količnikov. V tem primeru o dodelitvi mandatov med dvema listama odloči žreb (ZLV: 17. člen).

Posamezni kandidati pa so izvoljeni po vrstnem redu na listi, razen v primeru, če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo kandidatov, oddala preferenčne glasove za posamezne kandidatne liste. V tem primeru so z liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov po zaporedju največjega števila preferenčnih glasov, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega 10 odstotkov števila vseh glasov, oddanih za listo. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov pripada posamezni listi, se preostali mandati dodelijo kandidatom po vrstnem redu kandidatov na listi. Če sta zadnja dva kandidata z liste kandidatov, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število preferenčnih glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb (ZLV: 17. člen).

Liste kandidatov za člane občinskega sveta, ki se volijo po proporcionalnem načelu, določijo politične stranke in volivci v volilni enoti. Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor članov se voli v volilni enoti. Vsaka politična stranka v občini lahko določi po eno listo kandidatov v vsaki volilni enoti. Glede določitve liste kandidatov, ki jih določijo politične stranke in volivci, veljajo enaka pravila kot v primeru določitve kandidatov, ki kandidirajo po večinskem volilnem sistemu (ZLV: 17. člen).


14. Vsakdo lahko kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni volilni listi (ZLV: 69. člen). Za vsako kandidaturo pa je potrebno pisno soglasje kandidata, ki je nepreklicno (ZLV: 70. člen).


15. Politična stranka ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, morajo določiti kandidate oziroma kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40% kandidatur oziroma mest na kandidatni listi ter svoje kandidate oziroma kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično po spolu. Navedeno ne velja za kandidatne liste, na katerih so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, pri čemer mora biti na kandidatni listi, na katero so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, najmanj en predstavnik vsakega od spolov (ZLV: 70. a člen).


16. V skladu z ZLV se kandidature oz. liste kandidatov predložijo občinski volilni komisiji najpozneje 25. dan pred dnem glasovanja do 19. ure. Glede postopka potrjevanja kandidatur oziroma list kandidatov in njihove objave se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.


17. Kot določa ZLV se kandidate za člane občinskega sveta v posamezni volilni enoti lahko določi s podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti, če so volivci državljani druge države članice EU, ki nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa začasno prebivališče. Potrebno število podpisov je najmanj 1% od števila volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000. Če se v času do razpisa rednih volitev spremeni območje občine, če se območje občine razdeli na več volilnih enot ali pa se spremeni območje volilnih enot, ugotovi potrebno število podpisov občinska volilna komisija (ZLV: 54. člen). Listo kandidatov (kandidiranje po proporcionalnem sistemu) v volilni enoti pa lahko določi s podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti, če so volivci državljani druge države članice EU, ki nimajo prijavljenega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa začasno prebivališče. Potrebno število podpisov je najmanj 1% od števila volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000. Enako kot velja za primer kandidiranja po večinskem sistemu, v primeru spremembe območja občine ali volilnih enot do razpisa volitev ugotovi potrebno število podpisov občinska volilna komisija (ZLV: 54. člen) (ZLV: 68. člen).


18. Za večinske volitve članov občinskega sveta se v občini oblikujejo volilne enote. V primeru, da občinski svet ne šteje več kot sedem članov, se lahko vsi člani občinskega sveta volijo v občini kot eni volilni enoti. Volilne enote se oblikujejo tako, da en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev. Volilna enota obsega območje enega ali več naselij ali dela naselja. Pri večinskih volitvah se v vsaki volilni enoti praviloma voli en član občinskega sveta. Če pa je smotrno zaradi oblikovanja volilnih enot, se pa lahko v eni volilni enoti voli tudi več članov, vendar ne več kot trije. Pri proporcionalnih volitvah pa se za volitve članov občinskega sveta lahko oblikujejo volilne enote tako, da se v vsaki volilni enoti voli najmanj pet članov občinskega sveta. Če pa občina ni razdeljena na volilne enote, se za volilno enoto šteje območje občine. Območje občine je ravno tako volilna enota za volitve članov občinskega sveta - predstavnikov italijanske oz. madžarske narodne skupnosti ter predstavnikov romske skupnosti (ZLV: 19., 20., 21., 22. in 23. člen).


19. Volilni organi za lokalne volitve so samostojni in neodvisni organi občin. Funkcija članov volilnih organov pa je častna. Člani volilnih organov imajo zaradi dela v volilnih organih ob vsakih splošnih volitvah, ki obsegajo redne in predčasne volitve v občinski svet, nadomestne volitve v občinski svet, če v občini niso oblikovane volilne enote, in redne ter nadomestne volitve župana za vsak krog volitev župana, pravico do enkratnega nadomestila, in sicer: • predsednik in tajnik občinske volilne komisije v znesku, ki je enak 50 % osnovne mesečne plače za poklicno opravljanje funkcije župana v občini; • namestnik predsednika občinske volilne komisije in namestnik tajnika v znesku, ki je enak 80% nadomestila predsednika občinske volilne komisije; • člani občinske volilne komisije in njihovi namestniki v znesku, ki je enak 20% nadomestila predsednika občinske volilne komisije. Višina enkratnega nadomestila za predsednika in tajnika občinske volilne komisije se poveča glede na število volilnih upravičencev na zadnjih rednih lokalnih volitvah, in sicer: • v občini z nad 25.000 do 50.000 upravičenci za 40%; • v občini z nad 50.000 do 100.000 upravičenci za 50%; v občini z nad 100.000 upravičenci za 100% (ZLV: 45.a člen).

Pravico do ustreznega nadomestila imajo tudi predsednik, namestnik predsednika, člani, tajnik in namestnik tajnika posebne volilne komisije iz tretjega odstavka 33. člena ZLV v višini 50% nadomestila, določenega v drugem odstavku 45.a člena ZLV. Ob vsakih drugih volitvah, razen iz drugega odstavka 45.a člena ZLV, so člani volilnih organov, ki sodelujejo na volitvah, upravičeni do ustreznega nadomestila, ki ga glede na obseg volilnih opravil, ob upoštevanju določbe drugega odstavka tega člena, določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta najpozneje deset dni po razpisu volitev. Merila za določitev višine nadomestila iz četrtega odstavka 45.a člena ZLV se določijo z aktom občinskega sveta. Predsednik in člani volilnih odborov ter njihovi namestniki, ki vodijo glasovanje na volišču na dan glasovanja, določenega z aktom o razpisu volitev, imajo za svoje delo na volitvah pravico do nadomestila v višini, kot je določena za volilne odbore za volitve in referendume na državni ravni. Nadomestila, ki jih določa 45.a člen ZLV, se izplačajo na podlagi akta o imenovanju volilnega organa (ZLV:45.a člen).


20. Volitve v občinske svete vodijo in izvajajo občinske volilne komisije, določene naloge pri izvedbi lokalnih volitev pa izvaja tudi Državna volilna komisija. Za volitve članov občinskega sveta - predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti se imenuje posebna volilna komisija (ZLV: 33. člen).


21. Občinsko volilno komisijo in volilno komisijo volilne enote sestavljajo predsednik in trije člani pri čemer se predsednik in njegov namestnik imenujeta izmed sodnikov ali izmed drugih diplomiranih pravnikov, ostali člani pa se imenujejo po predlogu političnih strank, drugih organizacij občanov ter občanov. V sestavi posebne volilne komisije pa morata biti vsaj en član in en namestnik pripadnika narodne oz. romske skupnosti. Občinska volilna komisija in volilna komisija volilne enote imata tajnika, ki ga imenujeta na predlog občinske uprave (ZLV: 35. člen).


22. Volilni odbor pa sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi namestniki, tako da je zagotovljena pluralna sestava volilnega odbora. Predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki se imenujejo izmed občanov, ki imajo stalno prebivališče v občini. Predloge za imenovanje predsednika in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov občinski volilni komisiji lahko podajo politične stranke, druge organizacije občanov v občini ter občani najpozneje v desetih dneh po razpisu volitev. Če predlogov ni ali jih je premalo, se za manjkajoče člane volilnega odbora in njihove namestnike določijo predlagani člani volilnih odborov iz zbirke predlaganih članov volilnih odborov iz 72.a člena ZLV. Predlagatelj mora ob vložitvi predlogov za vsakega od kandidatov za predsednika in člana volilnega odbora oziroma njune namestnike priložiti njegovo pisno izjavo, da soglaša z imenovanjem v volilni odbor, in njegovo pisno izjavo, da bo najpozneje v treh dneh po javni objavi kandidatur oziroma list kandidatov obvestil pristojno volilno komisijo o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom. ZLV namreč določa, da predsednik, član volilnega odbora in njun namestnik ne more biti zakonec, oče, mati, otrok, sestra ali brat, posvojitelj ali posvojenec kandidata v volilni enoti, v kateri je ta volilni odbor imenovan, niti ne more živeti s kandidatom v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsedniku, članu volilnega odbora in njunemu namestniku, ki je s kandidatom v sorodstvenem ali drugem razmerju, preneha funkcija v volilnem odboru, pristojna volilna komisija pa ga razreši in imenuje nadomestnega predsednika oziroma člana volilnega odbora ali njunega namestnika. Kandidat za nadomestnega predsednika volilnega odbora oziroma člana ali njunega namestnika mora priložiti pisno izjavo, da soglaša z imenovanjem v volilni odbor, in pisno izjavo o tem, da ni v sorodstvenem ali drugem razmerju (ZLV: 37. člen). Na tem mestu moramo opomniti še na določilo 114.a člena ZLV, ki določa, da se posameznik, ki v določenem roku ne obvesti pristojne volilne komisije o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom (peti odstavek 37. člena ZLV) oziroma posameznik, ki poda lažno pisno izjavo o tem, da s kandidatom ni v sorodstvenem ali drugem razmerju (sedmi odstavek 37. člena), kaznuje z globo 600 € za prekršek. Naloge prekrškovnega organa opravlja inšpektorat, pristojen za notranje zadeve. Pristojna občinska volilna komisija, ki ugotovi kršitve, pa mora prekrškovnemu organu podati predlog za uvedbo postopka o prekršku (ZLV: 114.a člen).


23. Občinsko volilno komisijo v občini imenuje občinski svet, volilne odbore pa občinska volilna komisija. občinsko volilno komisijo nove občine imenuje občinski svet oziroma občinski sveti občin, na območju katerih je bila nova občina ustanovljena. Občinska volilna komisija se imenuje za štiri leta, volilni odbor pa za vsake volitve. Če bi članom občinske volilne komisije prenehal mandat v času po razpisu volitev, se jim mandat podaljša do konca volitev. Če članom občinske volilne komisije preneha mandat pred razpisom volitev in občinski svet do objave razpisa volitev ne imenuje občinske volilne komisije, jo imenuje Državna volilna komisija (ZLV: 38. člen). Občinska volilna komisija ima tajnika, ki ga imenuje na predlog občinske uprave. Tajnik ne more biti hkrati kandidat ali predstavnik oziroma zaupnik kandidata ali liste kandidatov. Če tajnik postane kandidat ali predstavnik oziroma zaupnik kandidata ali liste kandidatov, mu preneha funkcija tajnika (ZLV: 39. člen).


24. ZLV določa volilnim organom naslednje naloge:

1. Republiška volilna komisija:

- skrbi za enotno uporabo določb zakona, ki ureja volitve v državni zbor, v delu, ki se uporabljajo tudi za lokalne volitve in se nanašajo na volilne postopke;

- daje občinskim volilnim komisijam strokovna navodila v zvezi z izvajanjem določb zakona, ki ureja volitve v državni zbor, v delu, ki se uporabljajo tudi za lokalne volitve in se nanašajo na volilne postopke;

- predpiše obrazce za izvrševanje tega zakona;

- določa enotne standarde za volilni material in druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil;

- zagotavlja enotno informacijsko podporo za redne lokalne volitve ter za predčasne volitve v občinske svete (ZLV: 40. člen).

2. Občinska volilna komisija:

- skrbi za zakonitost volitev v občinski svet;

- potrjuje posamične kandidature oziroma liste kandidatov in sestavlja sezname kandidatov oziroma list kandidatov;

- določa volišča;

- imenuje volilne odbore;

- odloča o ugovorih iz 96. in 98. člena ZLV;

- sprejme akt o izidu volitev;

- upravlja zbirko predlaganih članov volilnih enot in zbirko kandidatur oziroma list kandidatov;

- opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami;

- opravlja druge naloge, ki jih določa ZLV (ZLV: 41. člen).

3. Volilni odbor na volišču:

- vodi glasovanje na volišču,

- ugotavlja izid glasovanja na volišču (ZLV: 43. člen).


25. Pri delu občinske volilne komisije so lahko navzoči predstavniki kandidatov in list kandidatov, pri delu volilnih odborov pa zaupniki kandidatov in list kandidatov, ki jih določi predlagatelj kandidata oziroma liste kandidatov ob predložitvi kandidature občinski volilni komisiji. V skladu z ZLV lahko omenjeni predstavniki in zaupniki opozorijo predsednika volilnega organa na nepravilnosti (ZLV: 46., 47. člen).


26. Glede organizacije in dela na voliščih ter glasovanja se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah v državni zbor, če ni z ZLV drugače določeno. Volišča določi občinska volilna komisija in o dnevu glasovanja ter o volišču obvesti volivce, kjer so vpisani v volilni imenik. Volivci, ki so na dan glasovanja odsotni, lahko glasujejo na posebnem volišču na sedežu občinske komisije v roku, določenem z ZLV. Volivci, ki so oskrbovanci domov za starejše in nimajo stalnega prebivališča v domu, in volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo občinski volilni komisij najkasneje 7 dni pred dnem glasovanja. Volivci, ki pa se zaradi bolezni ne morejo sami zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo občinski volilni komisiji najkasneje 3 dni pred dnem glasovanja. Volivci glasujejo na voliščih v skladu z določili ZLV (ZLV: 75., 76., 77., 78., 79., 80., 81., 82. in 83. člen).


27. Glede ugotavljanja izida na volišču in glede ugotavljanja volilnih izidov v volilni enoti in v občini se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah v državni zbor, če ni z ZLV drugače določeno. Pri ugotavljanju volilnega izida večinskih volitev občinska volilna komisija ugotovi, koliko glasov so dobili posamezni kandidati in kateri kandidat je izvoljen. Pri ugotavljanju volilnega izida proporcionalnih volitev, pri katerih se glasuje o listah kandidatov, pa občinska volilna komisija ugotovi, koliko glasov je dobila posamezna lista kandidatov, koliko mandatov pripada posamezni listi in kateri kandidati s posamezne liste so izvoljeni. Kadar se pri proporcionalnih volitvah delijo mandati v volilni enoti in na ravni občine, občinska volilna komisija ugotovi, koliko mandatov se dodeli istoimenskim listam kandidatov na ravni občine in kateri kandidati so izvoljeni. Izid glasovanja po pošti ugotavlja občinska volilna komisija, pri čemer upošteva glasovnice, ki so prispele po pošti do 12. ure na dan po dnevu glasovanja. Ovojnice z glasovnicami morajo imeti poštni žig z datumom ali pa morajo biti ovojnicam priložene listine, iz katerih je razviden datum njihove oddaje na pošto. Glasovnice, ki so prispele po pošti, in katerih ovojnice niso opremljene na naveden način so neveljavne.

Občinska volilna komisija najpozneje deseti dan po dnevu glasovanja sprejme akt o izidu volitev v občini in ga objavi v uradnem glasilu občine. Najpozneje z dnem objave občinska volilna komisija pošlje akt o izidu volitev županu, Državni volilni komisiji ter predstavnikom kandidatur oziroma predstavnikom list kandidatov. Akt o izidu volitev vsebuje ugotovitve o izidu volitev, opredelitev do nepravilnosti iz ugovorov, ki so bili obravnavani, in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, vključno z načinom njihove odprave, ugovore, ki so bili zavrženi, ter ugotovitev, kateri kandidati so bili izvoljeni. (ZLV: 84., 85., 86., 87., 88., 89., 90. in 91. člen).


28. Naknadne volitve se razpišejo, če v volilni enoti ali na posameznem volišču ni bilo izvedeno glasovanje na dan, ki je določen za glasovanje. Naknadne volitve, ki se morajo opraviti najkasneje v 30 dneh od dneva, ki je bil določen za glasovanje na splošnih oz. nadomestnih volitev, razpiše občinska volilna komisija.

Ponovne volitve se opravijo, če so nepravilnosti (iz drugega odstavka 98. člena ZLV) takšne, da so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov. V tem primeru občinska volilna komisija s sklepom v celoti ali delno razveljavi volitve, na katerih je prišlo do nepravilnosti, odredi in določi datum ponovnih volitev, upoštevajoč z ZLV določene roke za izvedbo volitev in sklep objavi v uradnem glasilu občine. Ponovne volitve se opravijo tudi v primeru, če sodišče ugotovi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov oziroma v volilni kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem, ki so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, ali nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost volilnega postopka, ter tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi akt o izidu volitev, delno ali v celoti razveljavi volitve in odredi ponovne volitve (ZLV: 102.c člen). Ponovne volitve razpiše občinska volilna komisija in se opravijo v roku, določenem z ZLV (ZLV: 92., 93., 94. in 95. člen).


29. Zaradi nepravilnosti pri izvajanju volilnih opravil volilnih odborov ima vsak volivec, kandidat oz. predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji v dveh dneh po dnevu glasovanja. Zatrjevane nepravilnosti v ugovoru morajo biti natančno in konkretno opisane. Če se v ugovoru zatrjuje, da so pri izvajanju volilnih opravil volilnih odborov nastale nepravilnosti, ki so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, mora biti v ugovoru opisan tudi vpliv nepravilnosti na razdelitev mandatov. Če je ugovor nepopoln ali nerazumljiv, občinska volilna komisija vlagatelja ugovora takoj pozove, da ugovor v dveh dneh dopolni oziroma popravi. Vročitev poziva velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame pisanje v elektronski ali fizični obliki. Če vlagatelj ugovora poziva ne prevzame v dveh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka. Če vlagatelj ugovora v določenem roku ne dopolni oziroma popravi, se ugovor zavrže. Če občinska volilna komisija izve za nepravilnosti na drug način, kot je navedeno, po uradni dolžnosti ugotovi obstoj teh nepravilnosti. Občinska volilna komisija se do zatrjevanih nepravilnosti iz ugovorov in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, opredeli v aktu o izidu volitev (iz 90. člena ZLV), v katerem navede tudi ugovore, ki so bili zavrženi. Pri tem navede osebno ime in kraj prebivališča vlagatelja ugovora ter opredelitev do nepravilnosti iz ugovorov, ki so bili obravnavani, in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, vključno z načinom njihove odprave. Šteje se, da je z objavo akta o izidu volitev (iz 90. člena ZLV) v uradnem glasilu občine opravljena vročitev odločitve občinske volilne komisije vlagateljem ugovora. Če občinska volilna komisija na podlagi ugovora ali po uradni dolžnosti ugotovi obstoj nepravilnosti iz drugega odstavka 98. člena, jih odpravi oziroma njihovo odpravo zahteva od volilnega odbora. Volilni odbor mora nepravilnosti odpraviti nemudoma oziroma najpozneje v treh dneh od prejema zahteve. Če je volilni odbor napačno ugotovil izid glasovanja, lahko občinska volilna komisija sama ugotovi izid volitev. Če pa nepravilnosti ni mogoče odpraviti, so pa takšne, da so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, občinska volilna komisija s sklepom delno ali v celoti razveljavi volitve, na katerih je prišlo do nepravilnosti, odredi in določi datum ponovnih volitev, upoštevajoč s tem zakonom določene roke za izvedbo volitev. Sklep se objavi v uradnem glasilu občine. Pri odločanju občinska volilna komisija upošteva vse, kar vpliva ali bi lahko vplivalo na izid glasovanja, predvsem pa naravo in težo nepravilnosti in razliko v glasovih za posamezne kandidate oziroma liste kandidatov. Zoper sklep občinske volilne komisije iz šestega odstavka tega člena je mogoče vložiti tožbo. (ZLV: 96., 97., 98., 99., 100., 101. in 102. člen).


30. Pravico biti voljen za župana ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Pravico voliti župana pa ima vsak občan, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet (ZLV: 103. člen).


31. Redne volitve županov razpiše predsednik Državnega zbora Republike Slovenije in se opravijo hkrati z rednimi volitvami v občinske svete. Poleg rednih volitev župana pa ZLV za primere predčasnega prenehanja mandata župana predvideva tudi institut nadomestnih volitev. Slednje se torej opravijo, če županu preneha mandat pred potekom mandatne dobe. Nadomestne volitve pa razpiše občinska volilna komisija (ZLV: 104. člen).


32. ZLV določa, da glede določanja kandidatov za župana veljajo smiselno določbe ZLV o kandidiranju za večinske volitve v občinski svet. Kadar pa določa kandidata skupina volivcev s podpisovanjem, je potrebno število podpisov najmanj 2% od števila volivcev v občini na dan razpisa volitev, vendar ne več kot 2500 (ZLV: 106. člen)


33. Za župana je izvoljen kandidat, ki dobi večino veljavnih glasov. V primeru, da noben kandidat ne dobi zadostne večine, se opravi drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Če je več kandidatov dobilo enako najvišje število glasov ali če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za drugi krog določi z žrebom. Drugi krog volitev razpiše Državna volilna komisija, drugi krog ostalih volitev pa občinska volilna komisija. Drugi krog se opravi 14 dni po prvem krogu volitev (ZLV: 107. člen).


34. Za volitve članov svetov četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določila ZLV, ki veljajo za volitve v občinski svet, za volitve članov krajevnih skupnosti in članov svetov vaških skupnosti pa določila, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet.

Kandidate za člane krajevne, vaške oz. četrtne skupnosti lahko določi s podpisovanjem skupina najmanj desetih volivcev. Politična stranka pa določi kandidate po postopku, določenimi z njenimi pravili. Pri določanju kandidatov pa morajo sodelovati najmanj trije člani stranke, ki imajo volilno pravico.

Redne volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinske svete, razpiše pa jih župan.

Volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti vodi in izvaja občinska volilna komisija (ZLV: 109., 110., 111., 112., 113. in 114. člen).

Akti občinske volilne komisije

  • Sklep o imenovanju volilnih odborov v Občini ...
  • Sklep o imenovanju tajnika Občinske volilne komisije Občine ...
  • Sklep o določitvi števila potrebnih podpisov podpore kandidaturi
  • Sklep o določitvi volišč v Občini ...
  • Obvestilo o dnevu glasovanja in volišču
  • Poročilo o izidu volitev v Občini ...
  • Potrdilo o izvolitvi za člana občinskega sveta
  • Razpis naknadnih volitev v Občini ...
  • Razpis ponovnih volitev
  • Sklep o razveljavitvi glasovanja na volišču

Uporabnik

Vzorci občinskih aktov

  • Splošni akti občine
  • Akti poslovanja
  • Posamični akti

Naročništvo

  • Naročništvo
  • Pogoji uporabe
  • Portal Lex Localis
  • Cenik

KONTAKT

  • Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor
  • Medvedova ulica 12, 2000 Maribor
  • 031 687 788
  • info@lex-localis.info

ZBIRKE

  • Uradno glasilo slovenskih občin
  • Katalogi informacij javnega značaja
  • Pristojnosti slovenskih občin
  • Statutarna ureditev občine
  • Upravni postopki v občinah
  • Občinske gospodarske javne službe
  • Občinske negospodarske javne službe
  • Javno-zasebno partnerstvo
  • Lokalne volitve
© 2022 Lex Localis