Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) ureja občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti ter določa njihovo organizacijo, pristojnosti, organe in financiranje. Občine samostojno opravljajo lokalne zadeve javnega pomena, sprejemajo svoje predpise, upravljajo premoženje in izvajajo naloge na področjih javnih služb, prostorskega razvoja, sociale, kulture, športa, varstva okolja, prometa in drugih lokalnih dejavnosti. Zakon določa organizacijo občinskih organov, predvsem občinskega sveta, župana in nadzornega odbora, ter ureja sodelovanje občanov pri lokalnem odločanju preko volitev, referendumov in ljudske iniciative. Posebej ureja ustanavljanje mestnih občin in ožjih delov občin, financiranje občin, nadzor nad zakonitostjo njihovega delovanja ter razmerje med državo in lokalnimi skupnostmi pri prenosu državnih nalog na občine.
Pravilnik o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine določa vsebino, obliko in način priprave poročil, ki jih nadzorni odbor občine izdaja pri nadzoru nad razpolaganjem s premoženjem občine, nad izvajanjem občinskega proračuna ter nad finančnim poslovanjem porabnikov proračunskih sredstev. Pravilnik natančno opredeljuje obvezne sestavine poročila: predmet nadzora, cilje in namen nadzora, pravno podlago, opis izvedenih nadzornih postopkov, ugotovitve, oceno pravilnosti in smotrnosti poslovanja ter priporočila za odpravo nepravilnosti. Določa tudi obveznost navedbe odzivnega poročila nadzorovanega subjekta ter končno mnenje nadzornega odbora. Pravilnik zagotavlja enotnost, preglednost in primerljivost nadzornih poročil ter omogoča učinkovit nadzor nad porabo občinskih sredstev in odgovorno ravnanje občinskih organov.
10. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
S predpisom določi grb in zastavo občine.
Obrazložitev: 5
18. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Obrazložitev: 15
19.c člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Določi kateri pravni posli in v kakšni višini, ki jih sklene ožji del občine so veljavni brez predhodnega soglasja župana.
Obrazložitev: 17
25. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Lahko sproži spor pred arbitražo glede višine sredstev potrebnih za opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti (prenesenih nalog).
Obrazložitev: 21
29. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Sprejema statut občine.
Obrazložitev: 23
Sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna.
Odloča o pridobitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom drugače določeno.
Odloča o odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom drugače določeno.
Odloča o na občino prenesenih zadevah, če zakon ne določa drugače.
30. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Obrazložitev: 30
32. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Obravnava poročilo nadzornega odbora ter upošteva njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
Obrazložitev: 40
34.a člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
S svojim aktom določi merila za izplačilo sejnin za člane občinskih svetov, člane delovnih teles občinskega sveta in člane drugih občinskih organov. S svojim aktom lahko določi tudi merila za izplačilo sejnin članom svetov ožjih delov občin.
Obrazložitev: 22
37.a člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Sprejme ugotovitveni sklep o predčasnem prenehanju mandata člana občinskega sveta, župana in podžupana.
Obrazložitev: 28
36. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Sprejme svoj poslovnik.
Obrazložitev: 29
46. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Razpiše naknadni referendum in svetovalni referendum.
Obrazložitev: 44
46.b člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Sprejme akt o razpisu referenduma.
47.a, 48. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Odloči o ljudski iniciativi in izda ali razveljavi splošni akt ali drugo odločitev iz svoje pristojnosti.
47.a člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Lahko zahteva, da o vsebini vložene zahteve za razpis referenduma odloči ustavno sodišče.
49. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Ustanavlja organe skupne občinske uprave in skupne službe občin.
Obrazložitev: 45
50.a člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Ustanovi občinske inšpekcije in določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati občinski inšpektorji.
Obrazložitev: 47
50.b člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Z odlokom določi, da se za opravljanje posameznih upravnih nalog iz izvirne pristojnosti občine podeli javno pooblastilo.
Obrazložitev: 48
51.b člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Odloči o načinu sporazumne razdelitve premoženja.
Obrazložitev: 51
50.c člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
V občinski upravi ustanovi občinsko odvetništvo.
Obrazložitev: 49
Skupaj z drugimi občinami ustanovi medobčinsko odvetništvo.
Z odlokom organizaciji in delovnem področju občinske uprave lahko določi, da naloge občinskega odvetništva opravlja občinski odvetnik.
61. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
S splošnim aktom določi javne službe.
Obrazložitev: 54
62. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Predpiše način in pogoje opravljanja lokalnih javnih služb.
Zaradi gospodarnejšega in učinkovitejševa zagotavljanja javnih služb lahko skupaj z drugimi občinami ustanovi javni zavod ali javno podjetje.
Za uresničevanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb ustanovi skupaj z občinskimi sveti drugih občin svet ustanoviteljic oziroma svet koncedentov.
86. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Sprejme akt o ustanovitvi interesne zveze občin.
Obrazložitev: 59
86.a člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Sprejme akt o ustanovitvi združenja občin.
Obrazložitev: 60
94. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Sprejme in posreduje mnenje državnemu zboru glede zakonov in drugih predpisov, ki se v skladu z ustavo tičejo koristi občin.
Obrazložitev: 64
1. Ustava RS vsebuje določila, ki se nanašajo na ureditev lokalne samouprave že v splošnih določbah, kjer je v 9. členu določeno, da je v Slovenji zagotovljena lokalna samouprava, še posebej pa v posebnem podpoglavju z naslovom "Lokalna samouprava", kjer se na lokalno samoupravo nanaša 7 členov, in sicer:
- 138. člen Ustave RS določa, da prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih.- po določbah 139. člena Ustave RS je občina samoupravna lokalna skupnost, katere območje obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Občina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Zakon tudi določi območje občine.- 140. člen Ustave RS opredeljuje delovno področje samoupravnih lokalnih skupnosti. V pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. Po predhodnem soglasju občine ali širše samoupravne lokalne skupnosti lahko država z zakonom prenese na občino ali širšo samoupravno lokalno skupnost opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi sredstva. V zadevah, ki jih je na organe lokalne skupnosti prenesla država, opravljajo državni organi tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.- 141. člen Ustave RS obravnava mestno občino. Mesto lahko dobi po postopku in ob pogojih, ki jih določa zakon, status mestne občine. Mestna občina opravlja kot svoje tudi z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest.- 142. člen Ustave RS določa, da se občina financira iz lastnih virov. Občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanja svojih nalog, država v skladu z zakonsko določenimi načeli in merili zagotovi dodatna sredstva.- po določbah 143. člena Ustave RS, ki obravnava pokrajine. Kot določa navedeni člen je pokrajina samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena. Pokrajine se ustanovijo z zakonom, s katerim se določi tudi njihovo območje, sedež in ime. Zakon sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. V postopku za sprejem zakona pa mora biti zagotovljeno sodelovanje občin. Ustava RS še določa, da država z zakonom prenese na pokrajine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, pri tem pa jim mora za to zagotoviti potrebna sredstva.- po 144. členu Ustave RS državni organi nadzorujejo zakonitost dela organov lokalnih skupnosti.
2. Občine, kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti ureja Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) (ZLS: 1. člen). Občine v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni (ZLS: 2. člen).
3. Kot določa ZLS so občine osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja (ZLS: 7. člen). Financirajo se iz lastnih virov. Občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti izvajanja z zakonom določenih nalog, zagotovi potrebna sredstva država (ZLS: 8. člen).
4. Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so člani (občani) občine. Občani v občinah odločajo o zadevah lokalne samouprave preko svetov, sestavljenih iz članov, ki jih volijo svobodno in tajno na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice. Ob navedenem pa občani odločajo o zadevah občine tudi neposredno - na svojih zborih, referendumih in preko ljudske iniciative (ZLS: 11. člen).
5. Ime in sedež vsake občine je določen v zakonu, volja prebivalcev o tem pa se pred tem ugotovi z referendumom. Ime občine se določi po imenu središčnega ali drugega naselja v občini ali po krajinskem imenu, pri tem pa se upoštevajo zgodovinski in prometni vidiki ter ustaljene splošne krajinske oznake. Kot sedež občine se praviloma določi središčno naselje (ZLS: 9. člen). Občina ima tudi pravico do uporabe lastnega grba in zastave, ki ju določi s predpisom, ima pa tudi svoj žig, ki mora vsebovati označbo in ime občine (ZLS: 10. člen).
6. Občine med seboj prostovoljno sodelujejo zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. V ta namen ustanavljajo zveze, lahko združujejo sredstva in v skladu z zakonom ustanavljajo skupne organe ter organe skupne občinske uprave, ustanavljajo in upravljajo sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove. Zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov se povezujejo v združenja. Občine, njihove zveze in združenja lahko sodelujejo tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti (ZLS: 6. člen).
7. ZLS pozna načeloma tri vrste občin: 1. navadne oz. vaške občine, 2. mestne občine in 3. občine s posebnim statusom.
8. Območje občine obsega območje naselja ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi občine. Pri tem je po zakonodaji naselje »strnjena ali nestrnjena skupina stavb, ki sestavljajo naseljeno zemljepisno enoto (mesto, trg, vas, industrijsko ali rudarsko naselje, zdravilišče in podobno), ki ima skupno ime, lastni sistem oštevilčenja stavb ter določeno območje, ki ga tvori eden ali več statističnih okolišev«. Območje občine je določeno z zakonom o ustanovitvi občine. Z navedenim zakonom se določi tudi območje občine, ime in sedež, število članov prvega občinskega sveta in druge zadeve, pomembne za konstituiranje občine (ZLS: 12. člen).
9. Občina mora imeti najmanj 5000 prebivalcev. Ob ustanovitvi ima lahko občina manj kot 5000 prebivalcev, če gre za ustanovitev nove občine z združitvijo dveh ali več občin (ZLS: 13. a člen). V tej zvezi naj še opomnimo, da mora biti občina sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivacev in izpolnjevati druge naloge v skladu z zakonom (ZLS: 13. člen).
10. Z zakonom se lahko občini dodeli status mestne občine, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15000 delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja (ZLS: 16. člen). Mesto pa je večje urbano naselje, ki se po velikosti, ekonomski strukturi, gostoti naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij. Mesto ima več kot 3.000 prebivalcev, naselje pa dobi status mesta z odločitvijo vlade (ZLS: 15.a člen).
11. Kot vrsta občin so predvidene še občine s posebnim statusom, ki se jim lahko podeli, kadar je izražen poseben interes države za ohranitev in razvoj posameznih območij. Država zagotavlja takšnim občinam posebna sredstva za razvoj. Sicer pa mora pogoje za pridobitev posebnega statusa in funkcije, ki jih taka občina opravlja poleg siceršnjih funkcij občine, predpisati zakon (ZLS: 26., 27. člen).
12. V skladu z določilom 139. člena Ustave RS se občina ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju.
13. Kot določa ZLS se z odlokom o razpisu referenduma za ustanovitev občine oziroma spremembo območja občine se določi referendumsko območje oziroma več referendumskih območij, besedilo vprašanja na posameznem območju, dan razpisa referenduma in dan glasovanja. Pravico glasovati na referendumu ima vsak, ki ima na referendumskem območju volilno pravico za volitve v občinski svet. Referendum se opravi v skladu z zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo, kolikor ni z ZLS določeno drugače. Postopek za izvedbo referenduma vodijo republiška volilna komisija, volilne komisije referendumskih območih, ki jih imenuje republiška voliln komisija in volilni odbori. Republiška volilna komisija lahko za izvedbo referendua pooblasti občinsko volilno komisijo. Kot določa ZLS se glede oblikovanja in dela volilnih organov se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja lokalne volitve (ZLS: 14.b člen).
14. Nova občina se konstituira in začne opravljati svoje naloge s prvim dnem proračunskega leta, ki sledi letu, v katerem so bile opravljene volitve (ZLS: 15.b člen).
Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri se seznani z izidom volitev v občini, pod pogojem, da je v aktu o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, ugotovljena izvolitev več kot polovice članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan, prvo sejo občinskega sveta nove občine pa predsednik občinske volilne komisije. Prva seja se opravi najpozneje v 14 dneh po objavi akta o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, vodi pa jo najstarejši član občinskega sveta. Izvoljeni kandidat za člana občinskega sveta pridobi mandat z dnem izvolitve, izvrševati pa ga začne, ko se novi občinski svet seznani z aktom o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, s katerim je ugotovljena njegova izvolitev. Izvoljeni kandidat za župana pridobi mandat z dnem izvolitve, izvrševati pa ga začne, ko se novi občinski svet seznani z aktom o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, s katerim je ugotovljena njegova izvolitev. (ZLS: 15.c člen)
Če iz akta o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, ni mogoče ugotoviti izvolitve župana, opravlja funkcijo župana od prve seje novega občinskega sveta do seznanitve novega občinskega sveta z aktom o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, s katerim je ugotovljena izvolitev župana, najstarejši član občinskega sveta. (ZLS: 15.č člen)
15. ZLS vsebuje dokaj obsežne določbe o ožjih delih občine – krajevnih, vaških ali četrtnih skupnostih. O notranji členitvi odloča občinski svet s statutom, pri tem pa upošteva interes prebivalcev, zgodovinske, gospodarske, upravne, kulturne in druge značilnosti območja. Kot določa ZLS lahko občinski svet s spremembo statuta ukine ožji del občine ali spremeni njegovo območje. Sprememba statuta, s katero se ukine ožji del občine oziroma spremeni njegovo področje, pa lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta ožjega dela občine. Pobudo za ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali s statutom določeno število prebivalcev dela občine, občinski svet pa mora pobudo obvezno obravnavati. Ob tem naj še opomnimo, da mora občinski svet pred ustanovitvijo ožjih delov občine ali pred spremembo njihovih območij na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bili ustanovljeni ožji deli občine. Ugotavljanje interesa pa se nanaša na ime in območje ožjega dela občine (ZLS: 18. člen).
16. Organ ožjega dela občine je svet, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju ožjega dela občine. Način izvolitve članov ožjega dela občine določa zakon. Na tem mestu naj opomnimo, da član sveta ožjega dela občine ne more biti župan, podžupan, član nadzornega odbora občine in javni uslužbenec v občinski upravi. Statut občine lahko določi, da ožji del občine nima sveta. Če s statutom niso ustanovljeni ožji deli občine ali če statut določi, da ti deli nimajo sveta, lahko občinski svet ustanovi odbore kot svoja delovna telesa (ZLS: 19. člen).
17. Statut občine lahko določi, da je ožji del občine pravna oseba javnega prava. V tem primeru nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s statutom občine oz. odlokom, s katerim se določijo naloge, ki se prenesejo v izvajanje na ožji del občine. V primeru, da je ožji del občine oseba javnega prava, odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za navedene obveznosti ožjega dela občine subsidiarno odgovarja občina V primeru, da ožji del občine ni pravna oseba, lahko statut občine določi, da v okviru nalog ožjega dela in v okviru s proračunom določenih sredstev za izvajanje teh nalog občino pri izvajanju odločitev sveta ožjega dela občine zastopa svet ožjega dela občine ali njegov predsednik (ZLS: 19.c člen).
S statutom občine se lahko določijo naloge ožjih delov občine, ki imajo svet Z odlkom se podrobneje določijo naloge in način izvajanja navedenih nalog, ki se prenesejo v izvajanje svetu ožjega dela občine (ZLS: 19.b člen).
18. Ustavni koncept lokalne samouprave v Republiki Sloveniji izhaja iz popolne ločitve občine in države - občine opravljajo zgolj lokalne zadeve. Ostra ločnica med državno oblastjo in lokalno samoupravo (za razliko od ureditve v evropskih državah, kjer se naloge države in lokalne samouprave na različne načine prepletajo) pa je postavljena tudi s tem, ker občini brez njenega soglasja ni mogoče dodeliti prav nobenih državnih nalog.
Tako občine v Sloveniji v tem trenutku opravljajo samo svoje izvirne naloge. Te so posebej navedene v 21. členu ZLS. Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev samostojno opravlja zlasti naslednje naloge:
- upravlja občinsko premoženje,
- omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva,
- načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči,
- ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj,
- v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe,
- pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
- skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja,
- ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte,
- ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvalitetno življenje njenih prebivalcev,
- pospešuje vzgojno-izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem območju,
- pospešuje razvoj športa in rekreacije,
- pospešuje kulturno umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
- gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
- v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva,
- opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,
- organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini,
- skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
- lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov,
- organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
- organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe,
- določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
- sprejema statut občine in druge splošne akte,
- organizira občinsko upravo,
- ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
19. Ob navedenih nalogah pa opravlja še statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov (ZLS: 21.a člen).
20. Posebej je treba opozoriti, da so konkretne naloge in pristojnosti občin določene predvsem z zakoni, ki urejajo posamezna področja (na primer Zakon o varstvu okolja, Zakon o gospodarskih javnih službah, Zakon o graditvi objektov idr.) in z občinskimi statuti.
21. Poleg 'lastnih' nalog občine oziroma tistih, ki predstavljajo izvirne naloge oziroma pristojnosti občine, lahko opravlja občina tudi 'prenesene' naloge, to je posamezne naloge iz državne pristojnosti, ki se lahko racionalneje in učinkoviteje opravljajo v občini in ki jih lahko država z zakonom prenese na občino. Za prenesene naloge zagotavlja država občini tudi ustrezna sredstva za njihovo opravljanje. Z navedenim zakonom se lahko določi, da se opravljanje posameznih nalog prenese na vse občine, na mestne občine, na občine na določenem območju ali na posamezno občino (ZLS: 24. člen). V tej zvezi moramo še opomniti na določilo 25. člena ZLS, po katerem lahko občina, sproži spor pred arbitražo glede višine navedenih sredstev, ki jih mora ob prenosu nalog zagotoviti država. Arbitražo sestavlja enako število predstavnikov občine in vlade. Če spora ni mogoče rešiti pred arbitražo je za meritorno odločitev pristojno Vrhovno sodišče RS.
22. ZLS določa, da so organi občine: občinski svet, župan in nadzorni odbor (ZLS: 28. člen). Člani občinskega sveta, župan in podžupan občine so občinski funkcionarji. Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. V soglasju z županom pa se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno, ali do plačila za opravljanje funkcije, če funkcijo opravljajo nepoklicno. Plača za poklicne občinske funkcionaje je določena z zakonom, ki ureja plače v javnem sektorju. Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo. Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo največ v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Višino plačila določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo. Ob navedenem moramo opomniti, da članu občinskega sveta, razen podžupanu, pripada sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta ali seji delovnega telesa občinskega sveta. Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 7,5 % plače župana. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo. Merila za izplačilo sejnin za člane občinskih svetov, člane delovnih teles občinskega sveta in člane drugih občinskih organov določi občinski svet s svojim aktom. S slednjim lahko določi tudi merila za izplačilo sejnin članom svetov ožjih delov občine (ZLS: 34.a člen).
23. Osrednji organ lokalne samouprave v občini je občinski svet, ki je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Mandat članov občinskega sveta je 4 leta. V okviru svojih pristojnosti občinski svet:
- sprejema statut občine;
- sprejema odloke in druge občinske akte;
- sprejema prostorske in druge plane razvoja občine;
- sprejema občinski proračun in zaključni račun;
- daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino;
- imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta;
- nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
- imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote;
- odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom drugače določeno;
- imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
- odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine (ZLS: 29. člen).
24. Najpomembnejši splošni pravni akt, ki ga sprejme občinski svet, je statut, ki določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini. Statut sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov (ZLS: 64. člen). Poleg statuta ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti predvsem z odloki ter z odredbami, pravilniki in navodili (ZLS: 65. člen). Sicer pa morajo biti vsi splošni akti objavljeni v uradnem glasilu in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Nekatere občine objavljajo svoje predpise v Uradnem listu Republike Slovenije, nekatere (oziroma več občin skupaj) pa objavljajo predpise v svojih uradnih glasilih (ZLS: 66. člen).
25. Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Občinski svet pa lahko razpiše tudi posvetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena iz občinske pristojnosti, da se ugotovi volja občanov (ZLS: 46. člen). Sicer pa zakon še posebej obravnava področje neposrednih oblik sodelovanja občanov pri odločanju – to je zbor občanov, referendum in ljudsko iniciativo (ZLS: 44. člen).
26. Občinski svet šteje od 7 do 45 članov (ZLS: 38. člen). Na tem mestu naj opomnimo, da imata narodni skupnosti, na narodnostno mešanih občinah, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, v občinskih svetih najmanj po enega predstavnika. S statutom v teh občinah se določi neposredna zastopanost narodnih skupnosti tudi v drugih organih občine. V teh občinah se tudi ustanovi komisija za narodnostna vprašanja, v kateri imajo pripadniki narodne skupnosti polovico članov. Ob navedenem naj opomnimo, da imajo na območjih, kjer živi avtohtono naseljena romska skupnost, Romi v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika. Občine Beltinci, Cankova, Črenšovci, Črnomelj, Dobrovnik, Grosuplje, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Puconci, Rogaševci, Semič, Šentjernej, Tišina, Trebnje in Turnišče pa so dolžne zagotoviti pravico v občini naseljene romske skupnosti do enega predstavnika v občinskem svetu. Če katera izmed navedenih občin ne zagotovi romski skupnosti pravice do enega predstavnika v občinske svetu do vsakokratnega razpisa rednih lokalnih volitev, izvede te volitve Državna volilna komisija na podlagi zakona, ki ureja lokalne volitve. Izvedbo teh volitev financira državni proračun na račun občine (ZLS: 39. člen).
27. Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. Volitve v občinski svet so podrobneje urejene z zakonom, ki ureja lokalne volitve. Aktivno volilno pravico, to je pravico voliti, imajo volivci (državljani RS in tudi tujci), ki imajo v občini stalno prebivališče in so stari 18 let. Pravico biti voljen pa imajo le polnoletni državljani Republike Slovenije.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do seje novo izvoljenega sveta. Do prve seje novoizvoljenega sveta traja tudi: • mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah po razpustitvi prejšnjega občinskega sveta ali odstopu večine članov občinskega sveta, • mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah, če je bila občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah, mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete (ZLS: 41. člen)
28. ZLS ureja tudi prenehanje mandata članu občinskega sveta (enaki razlogi veljajo tudi za prenehanje mandata županu in podžupanu, kot članu občinskega sveta), in sicer: • če izgubi volilno pravico, • če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, • če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, • če nastopi funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana, • če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, • če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po seznanitvi občinskega sveta z aktom o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, s katerim je ugotovljena njegova izvolitev, ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37.b člena tega zakona ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana, • če občinska volilna komisija na podlagi odločbe upravnega sodišča sprejme nov akt o izidu volitev v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve, iz katerega izhaja, da je bil namesto njega izvoljen drug kandidat
Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu, županu pa, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave. Če župan v navedenem roku ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v roku 15 dni od poteka navedenega roka vloži tožbo na vrhovno sodišče. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen.
Če je župan imenovan: • na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave, • za načelnika upravne enote, ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na katere območju je občina, • na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave, mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
Če župan opravlja navedeno funkcijo ali delo, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana, ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini (ZLS: 37. a člen).
29. Občinski svet ureja svoje delo s statutom in poslovnikom (slednjega sprejme z dvotretjinsko večino navzočih članov občinskega sveta (ZLS: 36. člen)). Občinski svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Župan ni član občinskega sveta in zato nima pravice glasovanja.
Občinski svet predstavlja župan, ki tudi sklicuje in vodi seje občinskega sveta. Župan lahko za vodenje pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta občine in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno, sklicati pa jo mora (v 15 dneh), če to zahteva najmanj ¼ članov sveta – če seje ne skliče v roku 7 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali (ZLS: 35. člen ZLS).
30. Kot določa ZLS ima občinski svet komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta. Občinski svet pa lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore, kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov pa imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delovno telo občinskega sveta pa vodi član občinskega sveta. (ZLS: 30. člen) Na tem mestu naj opomnimo, da komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Komisija in odbori občinskega sveta pa lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana (ZLS: 31. člen).
31. Kot določa ZLS se lahko občinski svet predčasno razpusti, če: • ne izvršuje odločb ustavnega sodišča, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje; • v letu, za katero ni bil sprejet proračun, tudi za prihodnje leto ne sprejme v skladu z zakonom predloženega in pripravljenega proračuna, ki bi lahko začel veljati v začetku leta ali • če se v posameznem koledarskem letu po najmanj štirikratnem sklicu sploh ne sestane na sklepčni seji. V primeru predčasne razpustitve občinskega sveta državni zbor razpiše predčasne volitve v občinski svet. Na tem mestu naj opomnimo, da o razpustitvi občinskega sveta odloča državni zbor na predlog vlade. Preden izda sklep o razpustitvi občinskega sveta, mora državni zbor opozoriti občinski svet na njegovo nezakonito ravnanje ter mu predlagati, da v primernem roku te nezakonitosti odpravi. Če občinski svet ravna v skladu z opozorilom, državni zbor postopek o razpustitvi občinskega sveta s sklepom ustavi. Državni zbor pa razpusti občinski svet, če ugotovi, da razlogi niso bili odpravljeni, da so bili uporabljeni vsi nujni ukrepi in je predčasna razpustitev občinskega sveta oziroma razrešitev župana v danem primeru primeren in nujen ukrep za zagotovitev lokalne samouprave v občini. Na tem mestu naj še opomnimo, da lahko občinski svet v 30 dneh po prejemu odločitve državnega zbora vloži zahtevo za presojo ustavnosti sklepa državnega zbora. Če zahteva ni vložena v roku oziroma, če ji ni ugodeno, je občinski svet razpuščen z dnem objave odločitve državnega zbora oziroma ustavnega sodišča (ZLS: 90.c člen).
32. Če je občinski svet razpuščen, opravlja nujne naloge iz njegove pristojnosti v času do izvolitve novega občinskega sveta župan. Slednji mora svoje odločitve predložiti v potrditev novoizvoljenemu občinskemu svetu takoj, ko se ta sestane na prvi seji. Če pa je ob razrešitvi občinskega sveta razrešen tudi župan imenuje vlada začasnega upravitelja, ki do izvolitve novih občinskih organov opravlja nujne naloge. Začasni upravitelj pa mora svoje odločitve predložiti v potrditev novoizvoljenemu občinskemu svetu takoj, ko se ta sestane na prvi seji (ZLS: 90.č člen).
33. Temeljne naloge župana so zlasti, da predstavlja in zastopa občino, predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter da skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta. Župan predstavlja občinski svet, sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. Župan usmerja in nadzira občinsko upravo, katere delo pa vodi tajnik občine oziroma direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Tajnik občine oziroma direktor občinske uprave je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev. Župan določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi in odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi.
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine. V okviru njegove skrbi za zakonitost dela ima pravico zadržati objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom (ZLS: 33. člen).
34. Mandatna doba župana traja štiri leta. Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah (ZLS: 42. člen). Volitve se opravijo hkrati z volitvami v občinski svet. Pravico voliti in biti voljen za župana ima vsak občan, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet. Župana lahko kandidirajo politične stranke in volivci (najmanj 50 volivcev). Za župana je izvoljen kandidat, ki dobi večino oddanih glasov volivcev. Župan se torej voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu (če noben kandidat ni dobil večine v prvem krogu, se opravi drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila v prvem krogu največ glasov). Glede prenehanja mandata župana se primerno uporabljajo določbe zakona o prenehanju mandata članu občinskega sveta.
35. ZLS posebej določa tudi, s katerimi drugimi funkcijami in dejavnostmi funkcija župana ni združljiva, kot na primer s funkcijo člana občinskega sveta, članstvom v občinskem nadzornem odboru, z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, če tako določa zakon (ZLS: 37.b člen).
36. Občina mora imeti najmanj enega podžupana, ki ga imenuje župan izmed članov občinskega sveta, lahko pa ga tudi razreši. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. V primeru odsotnosti župana ga nadomešča podžupan, ki ga določi župan, opravlja pa tekoče naloge iz pristojnosti župana in naloge, za katere ga pooblasti župan (ZLS: 33.a člen).
37. Kot smo že navedli, ureja ZLS tudi prenehanje mandata župana in podžupana (enaki razlogi veljajo tudi za prenehanje člana občinskega sveta), in sicer: • če izgubi volilno pravico, • če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, • če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, • če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, • če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, • če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta. Županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Na tem mestu naj opomnimo, da lahko župan oziroma podžupan, ki mu je prenehal mandat, zoper odločitev občinskega sveta v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki pa mora o njej odločiti v 30 dneh. O morebitni pritožbi zoper odločitev upravnega sodišča pa odloča vrhovno sodišče. Postopki za izvolitev župana oziroma imenovanje podžupana se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča. Če je župan imenovan: • na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave, • za načelnika upravne enote, ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na katere območju je občina, • na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave, mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo. Če župan opravlja katero izmed navedenih funkcij ali delo, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana, ali še naprej katero izmed navedenih funkcij ali delo, je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini (ZLS: 37.a člen).
38. Kot določa ZLS, se lahko župan predčasno razreši, če: • ne izvršuje odločb ustavnega sodišča ali pravnomočnih odločb sodišča, pristojnega za upravne spore, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje. V primeru razrešitve župana mora državni zbor razpisati nadomestne volitve župana (90. b člen ZLS). Enako kot velja za razpustitev občinskega sveta tudi o razrešitvi župana odloča državni zbor na predlog vlade. Preden izda sklep o razpustitvi občinskega sveta oziroma razrešitvi župana, mora državni zbor opozoriti župana na njegovo nezakonito ravnanje ter mu predlagati, kako naj v primernem roku te nezakonitosti odpravi. Če župan ravna v skladu z opozorilom, državni zbor postopek o razrešitvi s sklepom ustavi. Državni zbor pa razreši župana, če ugotovi, da razlogi niso odpravljeni, da so bili uporabljeni vsi milejši zakoniti ukrepi in je predčasna razrešitev župana v danem primeru primeren in nujen ukrep za zagotovitev lokalne samouprave v občini. Župan lahko v tridesetih dneh po prejemu vloži zahtevo za presojo ustavnosti sklepa državnega zbora. Če zahteva ni vložena v roku oziroma če ji ni ugodeno, je župan razrešen z dnem objave odločitve državnega zbora oziroma ustavnega sodišča (ZLS: 90.c člen).
39. V primeru, da je župan razrešen, opravlja nujne naloge iz njegove pristojnosti do izvolitve novega župana podžupan oziroma član občinskega sveta, ki je v skladu z ZLS določen za začasno opravljanje funkcije župana, če je ta predčasno razrešen (ZLS: 90.č člen).
40. Kot določa ZLS je nadzorni odbor najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
- opravlja nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine,
- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja občinskih organov ter organizacij, ki so porabniki občinskega proračuna, in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor mora svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdelati poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan in uporabniki pa so dolžni to poročilo obravnavati ter upoštevati priporočila in predloge. Če pa nadzorni odbor ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o tem v roku 15 dni obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. Nadzorni odbor izdela o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev pa so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi. Obvezne sestavine poročila nadzornega odbora je določil minister, pristojne za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance s Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine (ZLS: 32. člen).
41. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet, najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji, največkrat pa so v nadzorni odbor imenovani občani, ki imajo ustrezna strokovna znanja. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Glede razrešitve člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi, ki jih ZLS določa za razrešitev mandata člana občinskega sveta, župana oziroma podžupana (ZLS: 37.a člen). Razrešitev pa opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru pa preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe člana sveta (ZLS: 32.a člen).
42. Neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: • zbor občanov, • referendum, • ljudska iniciativa (ZLS: 44. člen).
43. Občani na zboru občanov obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali odločajo o posameznih vprašanjih. Zbor se lahko skliče za vso občino ali njen posamezen del. Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine, če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma v njenem posameznem delu, lahko pa se ga skliče na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta ožjega dela občine (ZLS: 45. člen).
44. Na referendumu se občani lahko odločajo o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe. Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta, mora pa razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. Na osnovi predloga oziroma pobude (zakon točno predpisuje postopanje v primeru podane pobude volivcev, to je predvsem, kako dajejo občani podporo zahtevi za razpis referenduma) za razpis referenduma, kar je treba podati v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. Če je sprejeti splošni akt na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če pa je sprejeti splošni akt na referendumu zavrnjen, se ne objavi, odločitev volivcev na referendumu pa zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata (ZLS: 46. člen). Na tem mestu naj opomnimo, da lahko občani na referendumu odločajo tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon (ZLS: 46.a člen). Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma da lahko vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Statut občine lahko določi, da mora biti pobuda podprta s podpisi določenega števila volivcev na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča. Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu z navedenim ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu navedenega obvestila zahteva naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. Če upravno sodišče ugotovi, da je odločitev neutemeljena, jo razveljavi. Sodišče odloči v tridesetih dneh. Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem. O načinu dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma. Osebno podpisovanje se izvaja na upravni enoti, na območju katere je občina, v kateri se zbirajo podpisi v podporo zahtevi za razpis referenduma. Upravna enota preveri in potrdi tudi pravilnost navedbe osebnih podatkov volivca na seznamu in njegovo volilno pravico. Glede postopka dajanja podpore zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo. Volivci lahko dajo svojo podporo zahtevi za razpis referenduma tudi preko enotnega državnega portala eUprava s kvalificiranim elektronskim podpisom. Za oddajo podpore zahtevi preko enotnega državnega portala eUprava se uporabljajo določbe zakona, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo. Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev (ZLS: 47. člen).
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. Če občinski svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko vloži od dne vložitve zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma. Ustavno sodišče pa odloči o zahtevi občinskega sveta v roku 15 dni.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vsebino vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu, ter določi dan, ki se šteje za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja. Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je določen s statutom občine za objavo splošnih aktov občine (ZLS: 47.a člen).
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. Podrobneje določi postopek za izvedbo referenduma statut občine v skladu z zakonom. Splošni akt in njegove posamezne določbe so na referendumu zavrnjeni, če proti glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti splošnemu aktu ali njegovim posameznim določbam glasuje najmanj petina vseh volivcev. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine (ZLS: 47.b člen).
Zakon o lokalni samoupravi pa pozna tudi svetovalni referendum. Z njim občinski svet ugotovi voljo občanov pred odločanjem o posameznem vprašanju. Odločitev volivcev na takem referendumu (pravno) ne zavezuje občinskih organov (ZLS: 46.b člen).
Ob navedenem moramo opomniti, da lahko občina v postopku priprave proračuna določi višino sredstev, namenjeno financiranju projektov, ki jih predlagajo občani. O predlaganih projektih občina izvede posvetovanja z občani najkasneje do predložitve proračuna občinskemu svetu v sprejem (ZLS: 48.a člen).
45. Občinska uprava občine opravlja upravne naloge strokovne, pospeševalne in razvojne naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo. Župan določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi. O sklenitvi delovnega razmerja odloča župan oziroma druga oseba po njegovem pooblastilu.
Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi tajnik občine (direktor občinske uprave), ki ga imenuje in razrešuje župan. Tajnik (s splošnim aktom se lahko za tajnika občine določi naziv direktor-ica) je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev. O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan (ZLS: 49. člen). Izobrazba tajnika občine oz. direktorja občinske uprave se določi s splošnim aktom o organizaciji in delovnem področju organov občinske uprave ter v aktu o sistemizaciji delovnih mest (ZLS: 49.d člen). Kot določa ZLS podrobnejšo notrano organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan (ZLS: 50. člen).
46. Občinska uprava odloča v upravnih stvareh na prvi stopnji, zoper njene odločbe pa je dovoljena pritožba na župana. Proti dokončnim upravnim odločbam župana je predviden upravni spor, v katerem odloča Upravno sodišče.
47. Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Za opravljanje navedenega nadzorstva lahko občina v okviru občinske uprave ustanovi občinsko inšpekcijo. Zakon posebej določa, da inšpekcijsko nadzorstvo v okviru pristojnosti občine neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (ZLS: 50. a člen).
48. Z občinskim predpisom se lahko določi, da se za opravljanje posameznih upravnih nalog iz izvirne pristojnosti občine podeli javno pooblastilo javnemu podjetju, javnemu zavodu, javni agenciji, javnemu skladu, drugi pravni osebi ali posamezniku, če se s tem omogoči učinkovitejše in smotrnejše opravljanje nalog zlasti, če se v celoti ali pretežno financirajo s plačili uporabnikov. Če navedeni predpis dopušča, da za pridobitev javnega pooblastila kandidira več pravnih oseb ali posameznikov, se izbira opravi po javnem natečaju. Pri izvajanju javnega pooblastila imajo njihovi nosilci pravice in dolžnosti občinske uprave. O izločitvi uradnih oseb nosilca javnega pooblastila odloči župan (ZLS: 50. b).
49. Občina lahko v občinski upravi ustanovi občinsko odvetništvo. Dve ali več občin lahko v skladu z določbami ZLS, ki urejajo skupni organ občinske uprave, ustanovi medobčinsko odvetništvo. Če občina ne ustanovi občinskega odvetništva ali medobčinskega odvetništva, lahko določi z odlokom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, da naloge občinskega odvetništva opravlja občinski odvetnik. Občinsko odvetništvo zastopa občino pred sodišči in drugimi državnimi organi. Po pooblastilu lahko občinsko odvetništvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina. Naloge občinskega odvetništva opravljajo vodja občinskega odvetništva oziroma vodja medobčinskega odvetništva in občinski odvetniki. Način izbire vodje medobčinskega odvetništva uredijo občine ustanoviteljice z odlokom o ustanovitvi medobčinskega odvetništva v skladu z zakonom, ki ureja javne uslužbence. Za vodjo občinskega odvetništva ali vodjo medobčinskega odvetništva je lahko imenovan kdor izpolnjuje pogoje za občinskega odvetnika. Kot določa ZLS je za občinskega odvetnika lahko imenovan, kdor poleg pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja javne uslužbence, izpolnjuje tudi naslednje pogoje: • da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino izobraževanju in priloženem mnenju o izobraževanju ali z odločbo o priznanju izobraževanja za namen zaposlitve ali z odločbo o nostrifikaciji; • da je opravil pravniški državni izpit in • ima najmanj tri leta delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem izpitu. Glede položaja in statusa občinskega odvetništva v sodnih, upravnih in drugih postopkih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja odvetništvo. Glede položaja, pravic in obveznosti vodje občinskega ali medobčinskega odvetništva in občinskega odvetnika pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne uslužbence, če zakon ne določa drugače (ZLS: 50.c člen).
50. Dve ali več občin se lahko odloči, da ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave ali skupno službo občin za opravljanje posameznih nalog. Odločitev o tem sprejmejo občinski sveti, višino sredstev za delo organa zagotavljajo posamezne občine v odvisnosti od števila prebivalcev. Organ skupne občinske uprave vodi predstojnik (uradnik na položaju), ki ga imenujejo in razrešujejo župani občin, ki so tak organ ustanovile (ZLS: 49.a člen). Za finančno poslovanje organa skupne občinske uprave se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance o neposrednih uporabnikih občinskih proračunov. Organ skupne občinske uprave pa je neposredni uporabnik občinskega proračuna tiste občine, v kateri ima sedež (ZLS: 49.b člen). Na tem mestu naj še opomnimo, da občine zagotavljajo sredstva in druge materialne pogoje za skupno opravljanje nalog občinske uprave v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin, za katere se opravljajo, če ni z odlokom določeno drugače (ZLS: 49.č člen).
51. Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Odločitev o odsvojitvi delov premoženja sprejme občinski svet. Za odločanje o pridobitvi in odsvojitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja se lahko s statutom ali z odlokom občinskega sveta pooblasti župan (ZLS: 51. členv).
52. Lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve. Lastni viri občine so: 1. davki in druge dajatve in 2. dohodki iz njenega premoženja. ZLS še določa, da država zagotavlja občinam, ki ne morejo financirati lokalnih zadev javnega pomena v primerni višini iz lastnih virov, dodatna sredstva, katerih višino in način zagotavljanja določa zakon, ki ureja financiranje občin (ZLS: 52. člen).
53. Na tem mestu naj še opomnimo, da se lahko občna zadolži pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja financiranje občin (ZLS: 55. člen).
54. Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom določi s svojim splošnim aktom, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe). Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina: • neposredno v okviru občinske uprave; • z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij; • z dajanjem koncesij; • na drug način, določen v skladu z zakonom. Dvoje ali več občin lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje. Občine lahko za izvajanje javne službe podelijo skupno koncesijo. Občinski sveti občin ustanovijo za uresničevanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem navedenih javnih služb svet ustanoviteljic oziroma svet koncedentov, ki ga sestavljajo župani. Akt o ustanovitvi sveta ustanoviteljic oziroma sveta koncedentov mora določati njegove naloge, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami. Svet ustanoviteljic in svet koncedentov opravljata svoje naloge v imenu in za račun občin, ki so ga ustanovile. Sedež sveta ustanoviteljic je v občini, v kateri je sedež javnega zavoda ali javnega podjetja. Sedež sveta koncedentov je v občini, ki jo določi koncesijski akt. Strokovne naloge za svet ustanoviteljic oziroma svet koncedentov opravlja občinska uprava občine, v kateri je njegov sedež, če z aktom o ustanovitvi sveta ustanoviteljic oziroma sveta koncedentov ni določeno, da te naloge opravlja organ skupne občinske uprave. Če je za javne službe, ki jih občine zagotavljajo skupaj z drugimi občinami, ustanovljena zveza občin, opravlja naloge sveta ustanoviteljic svet zveze občin (ZLS: 61. člen).
55. Občina sprejme svoj statut, s katerim določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, razen glede organov občinske uprave, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon. Zadeve iz svoje pristojnosti ureja z odloki, odredbami, pravilniki in navodili, zadeve iz prenesene pristojnosti pa z odloki in drugimi predpisi, določenimi z zakoni. Navedeni predpisi morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno (ZLS: 64., 65. in 66. člen).
56. Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon drugače ne določa (ZLS: 67. člen).
57. Organi občine in nosilci javnih pooblastil odločajo v upravnih stvareh in o drugih pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij v upravnem postopku. O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča pristojni državni organ, ki ga določa zakon (ZLS: 68. člen).
58. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov organov občine odloča v upravnem sporu pristojno sodišče (ZLS: 69. člen).
59. Dve ali več občin lahko zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov z aktom o ustanovitvi ustanovijo enonamensko ali večnamensko zvezo občin, ki je oseba javnega prava. Zveza občin ima svet, ki ga sestavlja z aktom o ustanovitvi zveze občin določeno število predstavnikov občinskih svetov občin ustanoviteljic. Posamezna občina ima v svetu zveze občin tolikšen delež glasov, kot ima prebivalcev v razmerju do števila prebivalcev vseh občin, vključenih v zvezo občin, če z aktom o ustanovitvi zveze občin ni določeno drugače. Zveza občin ima izvršilni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. Zvezo občin zastopa eden od županov. Način njegovega imenovanja in vrednost glasu posameznega župana pri sprejemanju odločitev izvršilnega organa zveze občin določijo ustanoviteljice z aktom o ustanovitvi zveze občin. Akt o ustanovitvi zveze občin, ki ga kot pogodbo sklenejo župani ter z odloki potrdijo občinski sveti občin ustanoviteljic, vsebuje vsaj:
- ime in sedež zveze občin,
- delovno področje, pristojnosti in naloge zveze občin,
- predpise in druge akte iz pristojnosti občinskih organov, za katere sprejemanje bo po ustanovitvi zveze občin pristojen svet zveze občin,
- pristojnosti, sestavo, organizacijo in način odločanja sveta zveze občin,
- pristojnosti, organizacijo in način dela izvršilnega organa zveze občin,
- zastopanje zveze občin kot pravne osebe javnega prava,
- zagotavljanje sredstev za delovanje in izvajanje nalog zveze občin,
- poslovanje zveze občin ter njene pravice, obveznosti in odgovornosti,
- začetek delovanja in prenehanja zveze občin,
- pravice, obveznosti in odgovornosti ustanoviteljic ter načela urejanja medsebojnih premoženjskih in drugih razmerij,
- pridobitev lastnosti ustanoviteljice in izstop iz ustanoviteljstva.
Za finančno poslovanje zveze občin se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje posrednih uporabnikov občinskega proračuna, in zakona, ki ureja financiranje občin, in se nanašajo na javne zavode, katerih ustanoviteljica je občina. Akt o ustanovitvi zveze občin začne veljati z dnem uveljavitve zadnjega izmed odlokov, s katerim so občinski sveti potrdili akt o ustanovitvi (ZLS: 86. člen).
60. Dve ali več občin lahko zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov ustanovi združenje.
Z aktom o ustanovitvi združenja določijo ustanoviteljice ime in sedež združenja, cilje in naloge združenja, pravice, obveznosti in odgovornosti združenja v pravnem prometu, zastopanje združenja, pravice in obveznosti članic, način včlanjevanja oziroma prenehanja članstva, organe združenja, financiranje združenja, nadzor nad poslovanjem in prenehanje.
Združenje lahko v imenu združenja uporabi ime "Slovenija", izpeljanko ali kratico imena Republike Slovenije, če za to pridobi dovoljenje vlade. Akt o ustanovitvi združenja predložijo ustanoviteljice v hrambo ministrstvu, pristojnemu za lokalno samoupravo. Zahtevi za hrambo priloži pooblaščena oseba združenja sklepe občinskih svetov o članstvu v združenju in statut združenja. Ministrstvo izda odločbo o hrambi. Akt o ustanovitvi združenja, statut združenja in izrek odločbe o hrambi objavi združenje v Uradnem listu Republike Slovenije. Združenje občin je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi. Združenje pridobi status pravne osebe javnega prava z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Združenje predstavlja interese svojih članic pred državnimi organi, kadar ti oblikujejo ali sprejemajo zakone ali druge predpise, s katerimi se določajo naloge, pravice, obveznosti in odgovornosti občin, ali se s predpisi kako drugače posega v njihove koristi. Če ni v aktih združenj določeno drugače, združenje zastopa eden od županov občin članic, člani organov upravljanja in nadzora pa so lahko poleg županov tudi drugi funkcionarji občin članic. Združenje lahko ustanovi strokovne službe za opravljanje strokovnih nalog za združenje, opravljanje informacijskih in izobraževalnih nalog in zagotavljanje strokovne pomoči občinam in zvezam občin. Združenje lahko ustanovi skupne strokovne službe, ki po pooblastilu izvajajo naloge za članice združenj. Združenje lahko pridobi lastnost reprezentativnosti. Reprezentativno združenje je združenje, v katerega je včlanjenih najmanj 30 odstotkov občin, v primeru združenja mestnih občin pa najmanj polovica mestnih občin. Reprezentativnost združenja se ugotovi v odločbi iz tretjega odstavka 86.a člena ZLS (ZLS: 86.a člen).
61. Državni organi nadzorujejo zakonitost dela organov občin v zadevah, ki jih na občine prenese država, pa opravljajo državni organi tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. ZLS obravnava državni nadzor nad delom organov občine, ki ga izvršujejo vlada in ministrstva (ZLS: 88. člen). Sicer pa pridejo nad delovanjem občine in njenih organov v poštev tudi druge oblike nadzora, ki jih sicer pozna zakonodaja – predvsem sodni nadzor, nadzor s strani Računskega sodišča.
Sicer pa načeloma državni organi zagotavljajo ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
Ministrstvo (resorno) mora opozoriti organ občine, za katerega meni, da je izdal akt, ki ni v skladu z ustavo in zakonom, in mu predlagati ustrezne rešitve oziroma ukrepe. Če občinski organ ne uskladi svojega splošnega akta, mora resorno ministrstvo predlagati vladi, da zahteva pred ustavnim sodiščem začetek postopka za oceno skladnosti splošnega akta občine z ustavo in zakonom. Vlada lahko predlaga ustavnemu sodišču, da zadrži izvrševanje splošnega akta občine, za katerega meni, da bi z njegovo izvršitvijo lahko nastale večje motnje v izvrševanju nalog občine in bi zato nastale škodljive posledice za zdravje ali življenje ljudi, ali večja gospodarska škoda, ali pa bi izvrševanje takega akta pomenilo kršitev z ustavo in zakonom zagotovljenih pravic in svoboščin občanov.
Po zakonu ima država možnost ukrepati tudi v primeru, če občina ne izvaja svojih predpisanih nalog. Če občina ne izvaja prenesenih nalog ali nalog na podlagi javnih pooblastil, ji pristojno ministrstvo naloži izpolnitev naloge z odločbo, v primeru, da odločbe občina ne upošteva, pa sprejme ministrstvo potrebne ukrepe na stroške občine.
Če občina ne opravlja ali v nasprotju z zakonom opravlja z zakonom določene naloge iz svoje izvirne pristojnosti, mora pristojno ministrstvo opozoriti pristojni občinski organ in mu predlagati način izvršitve posamezne naloge ter določiti rok. Če se občina ne ravna v skladu z opozorilom in predlogom, pristojno ministrstvo ugotovi, da občina ne zagotavlja skupnih potreb in interesov svojih prebivalcev in bi utegnile nastati škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje, mora pristojno ministrstvo občini naložiti izvedbo naloge z odločbo. Če pa občina ne izvrši odločbe v določenem roku, jo izvrši ministrstvo v skladu z določbami zakona, ki ureja upravno izvršbo (ZLS: 90.a člen).
Dodajmo, da po drugi strani zakonodaja omogoča občini, da vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine - ta zahteva se vloži pri Ustavnem sodišču.
Posebej pa zakon določa obveznost, da mora Državni zbor pred sprejemom zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občin, pridobiti njihovo mnenje. Vlada (smiselno pa tudi posamezni ministri) pa mora pred sprejetjem predpisov oziroma pred predložitvijo državnemu zboru v sprejem zagotoviti ustrezno sodelovanje združenj občin, seveda če gre za predpis, ki zadeva pristojnosti, delovanje in financiranje občin.
62. Občina oz. pokrajina lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti (ZLS: 91. člen). Ob navedenem lahko v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor (ZLS: 92. člen).
63. Občina oziroma pokrajina ima v postopku, v katerem se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov in organizacij pred državnimi organi, položaj stranke, če so s temi akti neposredno prizadete njene pravice in koristi, določene z ustavo in zakoni (ZLS: 93. člen).
64. Državni zbor mora pred sprejemom zakonov in drugih predpisov, ki se v skladu z ustavo tičejo koristi samoupravnih lokalnih skupnosti, pridobiti njihovo mnenje. Če se predpis nanaša na posamezno samoupravno lokalno skupnost in posega v njene koristi, jo je treba seznaniti z namenom takšnega predpisa pred njegovim sprejemom. Vlada mora pred sprejetjem predlogov zakonov oziroma preden jih predloži državnemu zboru v sprejem in pred sprejetjem drugih predpisov iz svoje pristojnosti, ki zadevajo pristojnosti, delovanje in financiranje občin, zagotoviti ustrezno sodelovanje združenj občin. Navedeno pa se smiselno uporablja tudi, kadar posamezen minister sprejema predpis iz svoje pristojnosti (ZLS: 94. člen).
33. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Predstavlja in zastopa občino.
Obrazložitev: 33
33.a člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Imenuje in razrešuje podžupana.
Obrazložitev: 36
Predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje.
Obrazložitev: 33, 29
33., 35. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Predlaga proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
33., 66. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.
Obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo o odstopu člana občinskega sveta.
Obrazložitev: 37
Pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo o svojem odstopu.
Obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo o njegovem imenovanju v funkcije določene z devetim odstavkom 37.a člena ZLS ter o njegovi odločitvi ali bo opravljal funkcijo župana ali funkcijo v katero je bil imenovan.
45. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Sklicuje zbore občanov.
Obrazložitev: 43
46., 47. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Postopa in odloča v postopkih za razpis referenduma.
47. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS): Z aktom s katerim odloči o načinu dajanja podpore volivcev zahtevi za razpis referenduma določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem. Obrazložitev: 44 48.a člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS): V postopku priprave proračuna lahko določi višino sredstev, namenjeno financiranju projektov, ki jih predlagajo občani. O predlaganih projektih izvede posvetovanja z občani najkasneje do predložitve proračuna občinskemu svetu v sprejem. Obrazložitev: 44 49. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS): Predlaga ustanovitev občinske uprave, notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave. Obrazložitev: 45 49. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS): Usmerja in nadzira občinsko upravo. Obrazložitev: 45 49. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS): Imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave. Obrazložitev: 45 49. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS): V soglasju z drugimi župani občin ustanoviteljic imenuje in razrešuje predstojnika skupnega organa občinske uprave. Obrazložitev: 45 49. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS): Odloča o sporih o pristojnosti med organi občinske uprave. Obrazložitev: 45 49.a člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS): Z župani drugih občin se lahko dogovori, da se naloge skupnega organa občinske uprave ali skupne službe opravljajo v eni od občinskih uprav. Obrazložitev: 45 50. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS): Določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi. Obrazložitev: 45 50.b člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS): Odloči o izločitvi uradnih oseb nosilca javnega pooblastila. Obrazložitev: 48 50.c člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS): Imenuje in razrešuje vodjo občinskega odvetništva. Obrazložitev: 49 50.c člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS): Z župani občin ustanoviteljic soglasno imenuje vodjo medobčinskega odvetništva. Obrazložitev: 49 49. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS): Imenuje in razrešuje tajnika občine oz. direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske uprave. Obrazložitev: 45 51. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS): Odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja in o pridobitvi nepremičnega premoženja. Obrazložitev: 51 51.b, 100. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS): Sklene sporazum (z drugimi župani) o razdelitvi premoženja. Obrazložitev: 67. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS): Odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na 2. stopnji. Obrazložitev: 56 91., 92. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS): Vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države pri Ustavnem sodišču RS, s katerim se posega v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti in v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo nadzor in opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Obrazložitev: 62
47. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Z aktom s katerim odloči o načinu dajanja podpore volivcev zahtevi za razpis referenduma določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem.
48.a člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
V postopku priprave proračuna lahko določi višino sredstev, namenjeno financiranju projektov, ki jih predlagajo občani. O predlaganih projektih izvede posvetovanja z občani najkasneje do predložitve proračuna občinskemu svetu v sprejem.
Predlaga ustanovitev občinske uprave, notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave.
Usmerja in nadzira občinsko upravo.
Imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave.
V soglasju z drugimi župani občin ustanoviteljic imenuje in razrešuje predstojnika skupnega organa občinske uprave.
Odloča o sporih o pristojnosti med organi občinske uprave.
49.a člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Z župani drugih občin se lahko dogovori, da se naloge skupnega organa občinske uprave ali skupne službe opravljajo v eni od občinskih uprav.
50. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi.
Odloči o izločitvi uradnih oseb nosilca javnega pooblastila.
Imenuje in razrešuje vodjo občinskega odvetništva.
Z župani občin ustanoviteljic soglasno imenuje vodjo medobčinskega odvetništva.
Imenuje in razrešuje tajnika občine oz. direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske uprave.
51. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja in o pridobitvi nepremičnega premoženja.
51.b, 100. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Sklene sporazum (z drugimi župani) o razdelitvi premoženja.
Obrazložitev:
67. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na 2. stopnji.
Obrazložitev: 56
91., 92. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države pri Ustavnem sodišču RS, s katerim se posega v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti in v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo nadzor in opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Obrazložitev: 62
35. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Opravlja strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta.
32.a člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS):
Daje strokovno in administrativno pomoč nadzornemu odboru.
Obrazložitev: 41
Opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
Opravlja strokovne naloge za svet ustanoviteljic oziroma svet koncedentov.
Odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji.
