Na podlagi 108. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Maribor (MUV, št. 11/2011, 12/2011-popr, 8/2014, 4/2015) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 30. seji dne 23. novembra 2017 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o občinskih cestah, ki obsega:

-   Odlok o občinskih cestah (MUV, št. 22/12);

-   Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah (MUV, št. 15/15);

-   Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah (MUV, št. 25/16),

-   Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah (MUV, št. 12/17).

O D L O K

o občinskih cestah  (uradno prečiščeno besedilo št. 1)

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina odloka)

Ta odlok določa:

-   občinske ceste in prometno ureditev na občinskih cestah v Mestni občini Maribor (v nadaljevanju MOM);

-   upravljanje in graditev ter vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih;

-   postopke in pogoje za poseganje v občinske ceste in druge javne površine in zagotavljanje njihovega varstva;

-   nadzorstvo nad občinskimi cestami in drugimi površinami ter sankcioniranje kršitev tega odloka;

-   višino parkirnin in prevoznin;

-   druga vprašanja v zvezi z upravljanjem občinskih cest in drugih javnih površin.

2. člen

(pristojni organ)

Upravljavec občinskih cest (v nadaljevanju: pristojni organ) je organ mestne uprave, stvarno pristojen za komunalo, promet in prostor.

3. člen

(javne ceste in javno dobro)

Občinske javne ceste (v nadaljevanju: občinske ceste) so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste in pravili cestnega prometa in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic, razen v primerih, določenih z zakonom.

Na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej, ki so namenjene opravljanju dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu, je mogoče za opravljanje takih dejavnosti (spremljajoče dejavnosti) po pogojih in postopku iz zakona in tega odloka pridobiti posebno pravico uporabe. Smiselno enako velja za druge javne površine po tem odloku.

4. člen

(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)

Občinske ceste na območju občine se načrtujejo, projektirajo, gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest, prometno signalizacijo in prometno opremo, način označevanja in zavarovanja del in ovir v prometu, cestne priključke, avtobusna postajališča, ter predpisi, ki urejajo vrste vzdrževalnih del na cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest in ta odlok.

5. člen

(smiselna uporaba zakona)

Vsa vprašanja, ki se nanašajo na javne ceste in niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi Zakona o cestah in na njem temelječih predpisih.

OBČINSKE CESTE

I. Kategorizacija občinskih cest

6. člen

(občinske ceste)

Kategorizirana občinska cesta je cesta v lasti MOM, ki jo občina v skladu z merili o kategorizaciji občinskih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi.

Nekategorizirana občinska cesta je cesta v lasti MOM, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi.

7. člen

(kategorizirane občinske ceste)

Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste, javne poti ter občinske kolesarske poti

Podkategorije lokalnih cest se določijo z Odlokom o kategorizaciji občinskih javnih cest v Mestni občini Maribor.

Kategorizirana občinska cesta je dostopna za ves promet, če ni s prometno signalizacijo določeno drugače.

8. člen

(nekategorizirane prometne površine)

Nekategorizirana cesta je vsaka prometna površina, na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu z Zakonom o cestah in predpisi, ki urejajo pravila cestnega prometa, določi lastnik ali od njega pooblaščen upravljavec.

9. člen

(postopek kategorizacije občinskih cest)

Občinske ceste določi in kategorizira Mestni svet z odlokom na predlog župana.

Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.

10. člen
(spremembe kategorizacije občinskih cest)

Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz 9. člena.

O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Mestni svet na predlog župana.

Občinska cesta, določena s sklepom Vlade republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v takšnem sklepu.

Spremembe kategorizacije občinskih cest se praviloma opravijo, kolikor je to potrebno glede na dejanske okoliščine in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.

11. člen

(novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest)

Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot nadomeščena.

12. člen

(opustitev občinske ceste)

Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.

Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljavcem te ceste.

O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela, o morebitni ukinitvi statusa javnega dobra ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Mestni svet na predlog župana.

13. člen

(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)

Za nekategorizirano cesto, po kateri poteka javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.

O prenosu nekategorizirane ceste med občinske nekategorizirane ceste odloča Mestni svet na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 9. člena tega odloka.

Nekategorizirana cesta se lahko brezplačno prenese med občinske ceste, če je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih deset let, če je minimalne dolžine 100 m ali je povezovalna, če so ob predlagani cesti vsaj tri stalno naseljena stanovanja ali stavbe, če je meja ceste urejena, če je vpisana v zemljiški kataster in zemljiško knjigo ter prosta bremen. V kolikor meja ceste ni urejena, se le ta uredi v postopku določanja meje ceste. Stroške postopka nosi predlagatelj prenosa.

14. člen

(turistične, planinske in druge poti)

Turistične poti, poti v parkovnih gozdovih, planinske poti in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti ali dostopu do planinskih koč in vrhov, dostopu do kmetijskih površin in drugih površin oziroma nepremičnin, niso javne poti po tem odloku.

Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.

II. Graditev občinskih cest

15. člen

(varstvo okolja vzdolž občinske ceste)

Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.

Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda, kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ali na drug, z zakonom določen način, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.

16. člen

(projektiranje občinskih cest)

Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja, za posebne občinske potrebe pa tudi v skladu z naknadno pridobljenimi in s strani pristojnega organa potrjenimi tehničnimi normativi.

Posamezne občinske Tehnične normative pripravlja pristojni organ tekom leta in jih enkrat letno zbere ter posreduje vzdrževalcem cest, ob naročilih za cestna in prometna projektiranja ali rekonstrukcije pa jih dostavi projektantom, kot obvezna izhodišča.

Skozi tehnične normative se rešujejo pomembni detajli, kot so odprava arhitektonskih ovir med cesto in pločniki, pri vstopih na stopnišča, v lokale,ipd., načini vodenja kolesarskih stez, postavitev stebrov javne razsvetljave na pločnikih, semaforski stebri in mestna signalizacija za vodenje prometa, izvedbe dostavnih mest, ukrepov za umirjanje hitrosti prometa in podobno.

V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti (priključki) ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.

17. člen

(upravna dovoljenja za rekonstrukcijo občinskih cest)

Za rekonstrukcijo občinske ceste ob izpolnjevanju enakih pogojev, ki jih zakon določa za rekonstrukcijo državne ceste, ni potrebno dovoljenje za poseg v prostor.

18. člen

(pridobitev zemljišč)

Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini še pred pravnomočnostjo postopka razlastitve ali druge omejitve lastninske pravica ta pravice odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.

19. člen

(gradnja obračališč za avtobuse in avtobusnih postajališč)

Obračališča za avtobuse na rednih linijah se praviloma urejajo izven vozišča. Avtobusna postajališča na glavni mestni cesti morajo biti zunaj vozišča.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni organ v soglasju z občinskim inšpektorjem pristojnim za ceste ter po posvetovanju s policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču glavne mestne ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje.

Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč in obračališč pristojni organ, ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov.

20. člen

(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)

Investitorji oziroma upravljavci infrastrukturnih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, morajo, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti, o tem obvestiti pristojni organ najmanj 30 dni pred začetkom del, da ta lahko svoja nameravana dela uskladi z gradnjo oziroma rekonstrukcijo teh objektov in naprav in mu dati na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.

Določbe prejšnjega odstavka veljajo smiselno tudi za pristojni organ, ki mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu.

21. člen

(obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste)

Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.

22. člen

(obveznost usklajevanja projektiranja)

Če se hkrati z graditvijo, obnovo ali rekonstrukcijo občinske ceste, trga ali druge javne površine predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti, trgu ali tej javni površini ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vse rešitve in vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste, trga ali javne površine.

Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka, je odgovoren pristojni organ.

Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena, krije upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav.

III. Upravljanje občinskih cest

23. člen

(plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest)

Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme Mestni svet na predlog župana, ki pripravi predlog ob sodelovanju vzdrževalca cest.

Vzdrževalec cest je dolžan vsako leto pripraviti za prihodnje leto predlog letnega plana razvoja in vzdrževanja občinskih cest za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe, najkasneje do 15.11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu.

V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe interventnih ukrepov na občinskih cestah in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor za ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.

Vzdrževalec je dolžan najkasneje do 28.02. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.

23a. člen

(tehnično spremljanje prometa)

Zaradi spremljanja prometnih razmer, nadzora nad vstopi v varovana območja za pešce in varovana območja umirjenega prometa, izboljšanja pretočnosti prometa in prometne varnosti, so javne ceste in druge javne površine na območju MOM lahko opremljene z video nadzornim sistemom.

Z video nadzornim sistemom zbrani podatki so last MOM. Z njimi se razpolaga skladno z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

24. člen

(opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste)

Strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja pristojni organ.

Te naloge obsegajo zlasti:

-   izvajanje postopkov za izbiro koncesionarja za redno vzdrževanje občinskih cest

-   priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov;

-   vodenje postopkov za določitev prometne ureditve;

-   vodenje predpisanih evidenc o občinskih in vodenje združene evidence o javnih cestah (baza cestnih podatkov oziroma kataster cest, s katastrom prometne signalizacije);

-   izdelava strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov;

-   izvajanje postopkov za oddajanje del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi predpisov o javnih naročilih;

-   vodenje postopkov za določitev mej javne ceste;

-   organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelava zbranih podatkov;

-   spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo po območju občine;

-   naloge v zvezi z obveščanjem javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih.

-   izvajanje postopkov pri izdaji dovoljenj in soglasij za posege v občinske ceste

-   izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.

Pristojni organ izvaja tudi naloge nadzora nad stanjem občinskih cest in nad izvajanjem gospodarske javne službe, če niso kot naloge inšpekcijskega nadzora prenesene na drug organ.

25. člen

(pristojnost za postavljanje prometne signalizacije)

Prometna signalizacija na občinskih cestah se postavlja in odstranjuje na podlagi izdanih odločb - odredb vzdrževalcu ceste, s strani pristojnega organa.

Postavitev prometne signalizacije na novo zgrajenih ali obnovljenih odsekih občinskih cest, se določi v tehnični dokumentaciji, h kateri je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa.

26. člen

(javna pooblastila koncesionarja, ki skrbi za vzdrževanje občinskih cest)

Koncesionar izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta, projektne pogoje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in tehnične smernice (soglasja) k projektnim rešitvam na podlagi predložene dokumentacije, in sicer:

-   smernice in mnenja izdaja na podlagi dokumentacije, ki jo določajo predpisi o urejanju prostora;

-   projektne pogoje in tehnične smernice (soglasja) izdaja na podlagi dokumentacije, ki jo določajo predpisi o graditvi objektov;

-   tehnične smernice oz. soglasja za priključitev obstoječe stavbe na cesto izdaja na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom zunanje ureditve;

-   tehnične smernice oz. soglasja za ukinitev priključka izdaja na podlagi situacije z vrisano stavbo in priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500;

-   tehnične smernice oz. soglasja k spremembam na priključku izdaja na podlagi projektov in opisov, ki se nanašajo na spremembe na priključku.

Koncesionar izdaja soglasja za intervencijske posege v cestni svet.

Sanacijo intervencijskih posegov v ceste lahko izvrši le koncesionar ali od njega pooblaščena druga oseba pri čemer lahko koncesionar v zavarovanje izvedbe sanacijskih del zahteva od investitorja ustrezno bančno garancijo ali drugi ustrezen inštrument kritja stroškov sanacijskih del.

Koncesionar izdaja soglasja v primeru poteka izrednega prevoza po občinskih in državnih cestah in dovoljenja v primeru poteka izrednega prevoza samo po občinskih cestah.

27. člen

(financiranje občinskih cest)

Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu občine.

IV. Vzdrževanje občinskih cest

28. člen

(odgovornost za stanje občinskih cest)

Kategorizirane in nekategorizirane občinske ceste po kateri poteka promet se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste, omogočajo varno odvijanje prometa.

Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest:

-   če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje prometa;

-   če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki;

-   če ne prične s pluženjem takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja vrsto vzdrževalnih del na javnih cestah;

-   če pluženja ne izvede na način ali v rokih iz predpisa, ki ureja vrsto vzdrževalnih del na javnih cestah;

-   če ne prične s posipavanjem takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji po predpisih, ki urejajo vrsto vzdrževalnih del na javnih cestah.

Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.

29. člen

(javna služba vzdrževanja občinskih cest)

Vzdrževanje občinskih javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje kategoriziranih, nekategoriziranih občinskih cest, vzdrževanje prometnih površin ter objektov oziroma naprav v naselju ob državnih cestah v skladu s 62. členom Zakona o cestah in vodenje ter organiziranje postopkov njihovega obnavljanja.

30. člen

(vzdrževanje cest ob preusmeritvah prometa)

Pristojni organ lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.

Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojni organ predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.

31. člen

(čiščenje javnih cest in izvajanje drugih javnih služb)

Za zagotovitev neoviranega prometa vozil in pešcev v prometnih konicah lahko pristojni organ določi:

-   območje najpomembnejših prometnih površin (cest, ulic, trgov) ter čas oziroma obdobje dneva, v katerem ni dovoljeno opravljati njihovega čiščenja;

-   obdobje dneva, v katerem se na določenih prometnih površinah (ulicah, trgih) ne sme opravljati zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo promet, ter izvajanje drugih javnih služb;

-   območja in/oziroma obdobja dneva omejitve dostave.

Zaradi temeljitega čiščenja javnih cest pristojni organ lahko začasno prepove parkiranje motornih vozil na delu javne ceste.

Z globo 200 eurov se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

Z globo 1000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.

V. Zimska služba

32. člen

(opredelitev pojmov)

Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, ki so potrebna za omogočanje prevoznosti cest in drugih javnih površin in varnega prometa v zimskih razmerah.

Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi snega, poledice ali drugih zimskih pojavov lahko ogroženo normalno odvijanje prometa.

33. člen

(izvajalec zimske službe)

Zimsko službo izvaja izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest.

34. člen

(izvajanje zimske službe v izrednih razmerah)

V času izrednih snežnih padavin ali velikih odjug lahko župan poleg izvajalca aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini.

V primeru iz prvega odstavka tega člena prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov zimske službe.

35. člen

(zagotavljanje varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih površin)

Upravniki ali lastniki oziroma uporabniki zgradb so dolžni na svojem objektu:

-   s streh in žlebov odstranjevati ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno zavarovati pločnik za pešce,

-   poskrbeti, da so na pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter preprečiti padanje snega s streh na javno cesto ali drugo javno površino.

Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funkcionalnih in drugih površin je prepovedano zametavati javne prometne površine. Sneg se mora odlagati na robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno odvodnjavanje, ali na mestu, kjer odstranjeni sneg ne ovira pešcev in prometa z vozili.

V primerih, kadar je kolesarska steza izvedena vzdolžno na pločniku, ali po vozišču ob pločniku poteka kolesarski pas, je dovoljeno sneg iz pločnika in cestišča odložiti na kolesarsko stezo oziroma kolesarski pas.

Odstranjevanje snega z javnih prometnih površin ali trgov, kot potreba izvedbe javne prireditve, se izvede na stroške organizatorja prireditve oziroma naročnika odstranitve.

V času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, morajo lastniki vozil odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin.

Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti dostopni ob vsakem času.

Z globo 200 eurov, se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

Z globo 1000 eurov, se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.

Upravniki ali lastniki oziroma uporabniki zgradb so dolžni:

- s streh in žlebov odstranjevati ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno zavarovati občinsko cesto oz. drugo javno površino,

- poskrbeti, da so na pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter preprečiti padanje snega s streh na javno cesto ali drugo javno površino.

Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funkcionalnih in drugih površin je prepovedano zametavati javne prometne površine. Sneg se mora odlagati na robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno odvodnjavanje, ali na mestu, kjer odstranjeni sneg ne ovira pešcev in prometa z vozili.

V primerih, kadar je kolesarska steza izvedena vzdolžno na pločniku, ali po vozišču ob pločniku poteka kolesarski pas, je dovoljeno sneg iz pločnika in cestišča odložiti na kolesarsko stezo oziroma kolesarski pas.

Odstranjevanje snega z javnih prometnih površin ali trgov, kot potreba izvedbe javne prireditve, se izvede na stroške organizatorja prireditve oziroma naročnika odstranitve.

V času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, morajo lastniki vozil odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin.

Lastniki oziroma uporabniki zemljišč ob občinskih cestah in ob ostalih javnih površinah so dolžni:

- odstraniti vse ovire ali druge posledice ravnanj, ki bi lahko škodovale cesti ali ogrožale, ovirale ali zmanjšale varnost prometa na njej;

- odstraniti veje, ki na občinsko cesto ali drugo javno površino rastejo iz zemljišč ob cestah in ostalih javnih površinah.

VI. Varstvo občinskih cest

36. člen

(omejitev uporabe občinske ceste)

Pristojni organ lahko prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep, če je občinska cesta v takšnem stanju:

-   da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,

-   da bi promet posameznih vrst vozil povzročil pospešeno propadanje te ceste ali

-   če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, zemeljskega plazu, močnega vetra, burje, nenadne poškodbe ceste ali ovire na cesti in podobno).

Pristojni organ mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka, obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste ter sredstva javnega obveščanja najmanj sedem dni pred njihovo označitvijo, slednji pa morajo javnost obvestiti najmanj tri dni pred izvedbo ukrepa.

Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih se morajo nemudoma obvestiti policija, občinski inšpektor za ceste in javnost po sredstvih javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi občinsko upravo.

Pristojni organ na posameznih občinskih cestah, ki potekajo skozi ali mimo naselja in vzporedno s katerimi potekajo občinske ceste enakih ali boljših prometno tehničnih lastnosti, določi prepovedi in omejitve prometa tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 t, razen za prevoze teh vozil v lokalnem prometu, če je to potrebno zaradi povečanja pretočnosti prometa ali varstva pred hrupom in drugimi emisijami prometa.

Ukrepe omejitve uporabe občinske ceste je dolžan izvesti izvaja lec rednega vzdrževanja ceste v okviru izvajanja te javne službe.

37. člen

 (varovalni pas ob kategorizirani občinski cesti)

Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob kategorizirani občinski cesti (v nadaljevanju občinski cesti), na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.

Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste, je dovoljena le s soglasjem pristojnega organa, kadar gre za objekte in naprave, za katere ni potrebno pridobi-  ti gradbeno dovoljenje, oziroma mnenjem pristojnega organa, kadar gre za objekte in naprave, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.

Soglasje oziroma mnenje iz prejšnjega odstavka se izda, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej ter njene širitve za- radi prihodnjega razvoja prometa.

Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej.

Varovalni pas, ki se meri od zunanjega roba cestišča, je na vsako stran občinske ceste širok:

-   pri lokalni cesti 10 m,

-   pri javni poti 5 m.

Na občinsko cesto se lahko priključujejo ceste enake ali nižje kategorije, nekategorizirane ceste in individualni ter skupinski priključki, pri čemer je treba neposredne posamične priključke združevati v skupinske priključke ali jih na občinsko cesto priključiti posredno prek ceste nižje kategorije ali nekategorizirane ceste.

Posamezen objekt ima lahko le en priključek na občinsko cesto. Izjemoma se lahko dopusti, da ima posamezen objekt tudi več dodatnih priključkov na občinsko cesto, če se s tem zagotovi izboljšanje prometne varnosti na občinski cesti ali če je to potrebno zaradi prometno tehničnih, ekonomskih, naravovarstvenih razlogov ali zaradi varstva kulturne dediščine.

Priključke na občinsko cesto se lahko izvaja na naslednji način:

-   preko bankine,

-   preko cestnega robnika,

-   preko obcestne zelenice,

-   preko pločnika,

-   preko kolesarske steze,

-   preko avtobusnih postajališč.

Če se priključek izvaja preko pločnika oziroma preko kolesarske steze, ki nista v isti višini kot vozišče, je treba prehod z višine pločnika oziroma kolesarske steze na višino vozišča izvesti s tipskimi uvoznimi elementi tako, da se prvotna višina pločnika oziroma kolesarske steze ohranja tudi na mestu priključka.

Če je potrebno zaradi priključka zmanjšati število javnih parkirnih mest ob občinski cesti, lahko pristojni organ zahteva od predlagatelja plačilo enkratnega nadomestila zaradi posega na občinsko cesto.

Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z enajstim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.

Da se preprečijo škodljivi vplivi prepogostih posegov v občinske ceste in druge javne površine, lahko pristojni organ zavrne izdajo soglasja, če se poseg načrtuje prej kot 5 let po zadnjem posegu.

38. člen

(opravljanje del ob občinski cesti in posebna uporaba javne površine)

Dovoljenje pristojnega občinskega organa je potrebno tudi za vse omejitve javne uporabe javnih cest in drugih javnih površin, kot jo zlasti terja:

-   postavitev fasadnih odrov in ograj za zavarovanje gradbišč;

-   ureditev gradbišč;

-   začasno deponiranje gradbenega in drugega materiala.

Če je zaradi gradbenih del potrebno zasesti pločnik ali drugo površino zaradi postavitve gradbenih odrov, mora izvajalec del speljati prehod za pešce pod odrom. Prehod za pešce mora biti zavarovan pred padanjem materiala, osvetljen ter urejen po veljavnih predpisih, tako da je hoja varna.

V primeru večjih prireditev ali organizacije gradbišč, tudi če so izven javnih površin, vendar vplivajo na odvijanje prometa, lahko pristojni organ na vlogo prireditelja oziroma izvajalca ter po pridobljenem mnenju izvajalca rednega vzdrževanja, začasno spremeni prometni režim ali omeji promet. Pristojni organ lahko pred izdajo dovoljenja za uporabo javne ceste oziroma javne površine od stranke zahteva predložitev strokovne študije s podrobnim predlogom začasnih rešitev.

Z globo 200 eurov se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

Z globo 1000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, njihova odgovorna oseba pa globo z 200 eurov.

39. člen

(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti)

Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti in površine, ki jih za te namene pristojni organ določi ob obstoječih cestah, ta organ na podlagi postopka določenega z zakonom, odda ponudniku za opravljanje te dejavnosti.

Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti (kioskov, prodajnih stojnic, gostinskih vrtov, cvetličnih korit, telefonskih govorilnic, avtomatov, ter podobnih enostavnih objektov) in s drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan.

Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje pristojnega organa.

Pri postavitvi objektov iz drugega odstavka tega člena, mora biti za pešce zagotovljen najmanj 1,6 m širok del pločnika ali pešpoti.

Pri postavitvi objektov iz drugega odstavka tega člena mora biti zagotovljena intervencijska pot širine najmanj 3 m.

Objekte iz drugega odstavka tega člena ni dovoljeno postaviti na vozišču občinske ceste. Izjemoma se lahko vozišče občinske ceste uporabi za postavitev gradbiščne ograje, gradbišča in objektov za izvedbo javne prireditve.

Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom.

Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez soglasja pristojnega organa ali v nasprotju s soglasjem ali najemno pogodbo postavi objekt iz drugega odstavka tega člena.

Z globo 680 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, ali brez soglasja pristojnega organa ali v nasprotju s soglasjem ali najemno pogodbo postavi objekt iz drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 120 eurov.

40. člen

(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti)

Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje je v območju občinske ceste zunaj naselja prepovedano.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni organ izda soglasje za postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje, ki so opredeljeni kot enostavni objekti:, če so obvestila

namenjena izboljšanju prometne varnosti,

Objekti za obveščanje in oglaševanje se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije.

Postavljanje elektronskih prikazovalnikov ob občinskih cestah je prepovedano.

Svetlobne vitrine, obešanke na drogovih javne razsvetljave, plakatna mesta, tristrane samostoječe panoje in transparente se lahko ob občinskih cestah v naselju postavlja zunaj vozišča občinske ceste.

Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji.

Obešanke lahko na drogove javne razsvetljave namesti samo izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest.

Ne glede na peti odstavek tega člena se soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.). Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste.

Soglasje za postavitev objektov iz drugega, tretjega, četrtek in petega odstavka tega člena, katerih gradnja oziroma postavitev je predvidena v območju občinske ceste, izda pristojni organ na podlagi predloženega elaborata za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje, razen v primeru obvestila, namenjenega izboljšanju prometne varnosti, katerega postavitev odredi pristojni organ.

Pravne ali fizične osebe, ki so lastniki ali imetniki pravice uporabe elektronskih prikazovalnikov, ki so postavljeni ob občinskih cestah, morajo le te odstraniti najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.

Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena ali brez soglasja postavi objekt za obveščanje in oglaševanje v območju občinske ceste ali ga postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja.

Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.

VII. Ukrepi za varstvo prometa na občinskih cestah

41. člen

(dovoljenja za zaporo občinske ceste)

Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste (elaborat za zaporo občinske ceste).

Stroške za pripravo predpisanega elaborata za zaporo občinske ceste, izvedbo zapore občinske ceste, obveščanje o zapori in za preusmeritev prometa zaradi zapore občinske ceste ter ostale stroške, povezane z zaporo ceste, krije njen predlagatelj.

Vlogi morajo biti priložene tehnične smernice za poseg v občinsko cesto, ki jih je investitorju izdal vzdrževalec cestnega omrežja in soglasje za poseg v občinsko cesto s strani upravljavca cest oz. sklenjena služnostna pogodba z lastnikom cestnega sveta, razen v primeru, kadar gradnjo komunalne infrastrukture financira Mestna občina Maribor.

Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami.

Z globo 200 eurov se kaznuje posameznik, ki postavi zaporo ceste brez dovoljenja pristojnega organa.

Z globo 1000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki postavi zaporo ceste brez dovoljenja pristojnega organa, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.

42. člen

(napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav)

Sanacijo obstoječih prečnih prekopov, v obdobju ko je že potekla odgovornost za solidnost gradnje (druga alineja 44. člena), lahko izvrši le koncesionar.

Pristojni organ in vzdrževalec javnih prometnih površin lahko odklonita izdajo soglasja oziroma sklenitev služnostne pogodbe iz prvega odstavka tega člena, če bi posamezni vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali njeno morebitno rekonstrukcijo.

Pristojni organ in vzdrževalec javnih prometnih površin lahko odklonita izdajo soglasja oziroma sklenitev služnostne pogodbe iz prvega odstavka tega člena, če predlagatelj za izdajo soglasja ni upošteval vseh zahtev ter pogojev oziroma ni izvedel vseh obveznosti iz soglasij, ki so mu bila v preteklosti izdana ob sklepanju služnostnih pogodb (ni saniral prekopov, ipd.).

Z globo 200 eurov se kaznuje posameznik, ki posega v območje ceste in njenega varovalnega pasu brez soglasja pristojnega organa oziroma brez sklenjene služnostne pogodbe.

Z globo 1000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni pod jetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki posega v območje ceste in njenega varovalnega pasu brez soglasja pristojnega organa oziroma brez sklenjene služnostne pogodbe, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.

43. člen

(dela na in ob občinski cesti)

Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na in ob občinski cesti (kot npr. urejanje odvodnjavanja, urejanje obcestnega parkirišča, drugačnega hišnega dovoza, deponije, zasaditve, zazelenitve, podiranje dreves...), se lahko opravljajo pod pogoji in na način, določenimi s tehničnimi smernicami za poseg v občinsko cesto, izdanimi od vzdrževalca javnih prometnih površin in z soglasjem pristojnega organa.

V soglasju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.

Sanacijo javnih prometnih površin oziroma izvajanje vzdrževalnih del, ki jih opredeljuje Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest, sme izvajati le koncesionar, izbran za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest.

Soglasje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odpraviti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste.

Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka omejiti promet po občinski cesti, mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju, obvestiti policijo.

Z globo 200 eurov se kaznuje posameznik, ki opravlja dela v območju ceste in njenega varovalnega pasu brez soglasja pristojnega organa oziroma brez sklenjene služnostne pogodbe.

Z globo 1000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja dela v območju ceste in njenega varovalnega pasu brez soglasja pristojnega organa oziroma brez sklenjene služnostne pogodbe, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.

IZDAJANJE SOGLASIJ

44. člen

(postopek za izdajo soglasij )

Vlogi za izdajo soglasja iz 42. in 43. člena mora prosilec, če z zakonom ni določeno drugače, priložiti:

-   projekt ali ustrezni del projekta oziroma drugačen grafični prikaz nameravanega posega oziroma uporabe ceste ali druge javne površine;

-   izjavo, da bo uporabljeni oziroma ogroženi del javne ceste oziroma druge javne površine povrnil v prejšnje stanje do določenega roka ter da bo prekopano javno cesto v primeru posedanja vzdrževal na svoje stroške še najmanj 5 let po zaključku izvedenih del (odgovornost za solidnost gradnje) ter

-   tehnične smernice izvajalca rednega vzdrževanja javne ceste oziroma javne površine za poseg v občinsko cesto.

Vsoglasju pristojni organ lahko ob upoštevanju vseh okoliščin primera, določi:

-   da se morajo dela opraviti neprekinjeno ali samo v nočnem času oziroma izven prometnih konic;

-   da bo namesto upoštevanja izjave iz druge alineje prvega odstavka sam, vendar na stroške prosilca poskrbel za povrnitev javne ceste oziroma druge javne površine v prejšnje stanje v skladu s pogoji podanimi s strani vzdrževalca objektov – cestne infrastrukture in pogoji podanimi v soglasju upravljavca;

- da mora upravljavec komunalne infrastrukture, ki ni v lasti MOM, vsa dela končati do pričetka zimske službe, vključno s povrnitvijo javne površine ali občinske ceste v prvotno stanje.

-   da mora prosilec po povrnitvi v prejšnje stanje pridobiti strokovno ekspertizo izvedenih del v obsegu, ki ga posebej določi pristojni organ,

-   da nadzor nad izvajanjem del vodi predstavnik vzdrževalca javnih prometnih površin, ki tudi zapisniško na podlagi kvalitetnega pregleda prevzame izvedena dela. Datum prevzema objekta šteje kot datum pričetka garancijske

-   da se poda garancija na izvedena dela oziroma za solidnost gradnje 5 let

Za večje posege v javne ceste in druge javne površine, predvsem za večja vzdolžna prekopavanja cest, lahko pristojni organ s soglasjem zahteva:

-   preplastitev celotne širine vozišča ali celotnega voznega pasu glede na širino vozišča v skladu s tehničnimi specifikacijami in tehničnimi normativi;

-   da se prečni prekopi izvajajo v skladu s tehničnimi specifikacijami in tehničnimi normativi;

-   da se pločniki in kolesarske steze pri vzdolžnih posegih asfaltirajo v celotni širini v skladu s tehničnimi specifikacijami in tehničnimi normativi.

Pred izdajo soglasja pristojni organ kot jamstvo za dobro izvedena dela lahko po presoji vseh okoliščin primera zahteva garancijo banke ali drug ustrezni instrument zavarovanja. Če prosilec ne izpolni kakršne koli obveznosti iz soglasja, potrebna dela opravi na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja javnih cest.

Vupravnih zadevah iz tega odloka odloča, razen ko je to z javnim pooblastilom preneseno na izvajalca rednega vzdrževanja, na prvi stopnji z upravno odločbo (dovoljenje, soglasje) pristojni organ, na drugi stopnji pa župan, če ni v zakonu določeno drugače.

PROMETNA UREDITEV NA OBČINSKIH CESTAH

45. člen

(ustavitev in parkiranje)

Ustavitev in parkiranje je, poleg v Zakonu o pravilih cestnega prometa in v tem odloku naštetih primerih, prepovedano tudi na javnih površinah kot so trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, drevoredi in rekreacijske površine.

Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki parkira vozilo na javni površini iz prvega odstavka tega člena.

46. člen

(ureditev mirujočega prometa)

Javne parkirne površine so:

-   parkirne površine, namenjene kratkotrajnemu parkiranju;

-   parkirne površine, na katerih ni uvedeno plačilo parkirnine;

-   parkirne površine, na katerih je uvedeno plačilo parkirnine;

-   javne parkirne hiše v lasti MOM;

-   ostale parkirne površine.

47. člen

 (pogoji za parkiranje na javnih parkirnih površinah)

Parkiranje na javnih parkirnih površinah je dovoljeno le pod pogoji, določenimi s tem odlokom in Zakonom o pravilih cestnega prometa.

Dovoljeni čas parkiranja, način parkiranja in obveznost plačila parkirnine na javnih prometnih površinah mora biti označeno s predpisano prometno signalizacijo.

Z globo 680 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 120 eurov.

48. člen

(območja kratkotrajnega parkiranja)

Pristojni organ določi območje kratkotrajnega parkiranja s predpisano prometno signalizacijo. Parkiranje v območju kratkotrajnega parkiranja je brezplačno.

Na območju kratkotrajnega parkiranja je potrebno na vidnem mestu v vozilu namestiti parkirno uro in označiti čas začetka parkiranja.

Voznik po preteku s parkirno uro označenega časa ne sme ponovno podaljšati časa parkiranja.

Uporaba parkirnih ur, ki samodejno prestavljajo čas, ni dovoljena.

Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne označi časa začetka parkiranja ali ponovno podaljša čas parkiranja po preteku s parkirno uro označenega.

Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki časa začetka parkiranja označi na način iz četrtega odstavka tega člena.

Z globo 680 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 120 eurov.

49. člen

(parkirne površine, na katerih ni uvedeno plačilo parkirnine)

Pristojni organ lahko določi parkirne površine, na katerih ni uvedeno plačilo parkirnine.

Parkirne površine iz prejšnjega odstavka tega člena so:

-   posebej urejena parkirišča izven vozišč javnih cest, ki so označena s predpisano prometno signalizacijo;

-   parkirišča na in ob voziščih javnih cest in drugih javnih površinah, označena s predpisano prometno signalizacijo;

-   začasno urejena parkirišča kot posebej urejena parkirišča izven vozišč javnih cest.

Parkirne površine iz prve in druge alineje drugega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo.

Z globo 680 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 120 eurov.

50. člen

(parkirne površine, na katerih je uvedeno plačilo parkirnine)

Pristojni organ določi parkirne površine, na katerih je uvedeno plačilo parkirnine. Višino parkirnine določi Mestni svet MOM v skladu z določili Zakona o financiranju občin – ZFO-1 (Ur. l.

RS, št: 123/06).

Pristojni organ določi parkirne površine, na katerih je uvedeno plačilo parkirnine. Višino parkirnine za parkirišča iz prve in druge alineje drugega odstavka tega člena določi Mestni svet MOM v skladu z določili Zakona o financiranju občin – ZFO1 ((Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15  ZUUJFO, 71/17, 21/18–popr., 80/20 – ZIUOOPE in 189/20 – ZFRO).

Parkirne površine iz prejšnjega odstavka tega člena so:

- posebej urejena parkirišča izven vozišč javnih cest, na katerih se parkira pod pogoji upravitelja parkirišča;

- parkirne površine na/ob voziščih javnih cest.

Na javnih parkirnih površinah, za uporabo katerih je določeno plačilo parkirnine, je parkiranje dovoljeno za čas, za katerega je plačana parkirnina. Zavezanec za plačilo parkirnine je uporabnik javne parkirne površine.

Na parkirnih površinah iz druge alineje drugega odstavka tega člena, kjer se plačuje parkirnina, mora uporabnik iz prejšnjega odstavka tega člena parkirni listek ali račun namestiti na armaturno ploščo za vetrobranskim steklom v vozilu tako, da je ta viden v celoti in vozilo po izteku časa, za katerega je bila plačana parkirnina, odpeljati.

Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena parkirnega listka ali računa ni potrebno namestiti v vozilu, v kolikor je parkirnina bila plačana v sistemu mobilnega plačevanja parkirnin.

Za dokazilo o plačilu parkirnine se šteje tudi ustrezno dokazilo iz elektronske evidence plačil.

Sistem mobilnega plačevanja parkirnine je informacijsko podprt način plačevanja parkirnine s prenosnimi telekomunikacijskimi napravami. Izvajalec upravljanja s sistemom je dolžan voditi elektronsko evidenco plačil parkirnine na javnih parkirnih površinah na in ob vozišču občinske ceste.

Izvajalec upravljanja s sistemom mobilnega plačevanja parkirnine o ugotovitvah neplačila parkirnine obvesti uporabnika in zoper njega poda predlog za uvedbo postopka o prekršku neplačila parkirnine občinskemu redarstvu, prisojnemu za izvajanje nadzora nad spoštovanjem določil tega odloka.

Parkirne površine iz prvega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo.

Z globo 680 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z desetim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 120 evrov.

50. a člen

 (brezplačno parkiranje v času ustavitve javnega potniškega prometa)

Na javnih parkirnih površinah na/ob voziščih javnih cest (bela cona), za uporabo katerih je določeno plačilo parkirnine, je parkiranje za v času ustavitve javnega potniškega prometa brezplačno za dosedanje redne uporabnike javnega potniškega prometa.

Dokazilo o redni uporabi javnega potniškega prometa je potrdilo izvajalca javnega potniškega prometa da je:

-    posameznik imetnik letne vozovnice v letu 2020 za javni potniški promet;

-    posameznik imetnik mesečne vozovnice za mesec november v letu 2020;

-    posameznik imetnik kuponske vozovnice in jo je v mesecu novembru v letu 2020 uporabil najmanj 10 krat.

Na parkirnih površinah iz prvega odstavka tega člena, kjer se plačuje parkirnina, mora upravičenec do brezplačnega parkiranja, potrdilo izvajalca iz drugega odstavka tega člena namestiti na armaturno ploščo za vetrobranskim steklom v vozilu tako, da je to vidno v celoti.

Voznik mora na vidnem mestu s parkirno uro označiti čas začetka parkiranja, saj je brezplačno parkiranje omejeno na 12 ur.

51. člen

 (dovoljenje za parkiranje)

Na parkirnih površinah na in ob voziščih javnih cest, lahko za potrebe parkiranja vozil stanovalcev s stalnim prebivališčem na območju, na katerem je uvedeno plačilo parkirnine, službenih vozil pravnih oseb, službenih vozil in vozil za službene potrebe samostojnih podjetnikov-posameznikov, posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost ter službenih vozil državnih organov, ki imajo svoj sedež ali sedež poslovne enote na območju, kjer je uvedeno plačilo parkirnine, pristojni organ na podlagi vloge in proti plačilu izda dovoljenje za parkiranje. Vlogo za podaljšanje dovoljenja za parkiranje je potrebno podati vsaj 15 dni pred potekom dovoljenja. Hkrati z dovoljenjem izda pristojni organ tudi dovolilnico za parkiranje, ki jo je imetnik dolžan namestiti na vidno mesto v vozilu pod vetrobranskim steklom.

Za službena vozila organov lokalne skupnosti se dovoljenje izda samo na podlagi vloge. V dovoljenju se določijo pogoji za uporabo te parkirne površine. Hkrati z dovoljenjem izda pristojni organ tudi dovolilnico za parkiranje, ki jo je imetnik dolžan namestiti na vidno mesto v vozilu pod vetrobranskim steklom

Za parkiranje vozil, ki za pogon uporabljajo izključno električno energijo, na vseh parkirnih površinah iz druge alineje drugega odstavka 50. člena tega odloka, lahko pristojni organ, na podlagi vloge in proti plačilu parkirnine, izda dovoljenje. Hkrati z dovoljenjem izda pristojni organ tudi dovolilnico za parkiranje, ki jo je imetnik dolžan namestiti na vidno mesto v vozilu pod vetrobranskim steklom. Vlogo za podaljšanje dovoljenja za parkiranje je potrebno podati vsaj 15 dni pred potekom dovoljenja.

Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne namesti dovolilnice iz tega člena na vidno mesto v vozilu pod vetrobranskim steklom tako, da je ta vidna v celoti.

Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki namesti na vidno mesto v vozilu neveljavno dovolilnico.

Neupravičeno uporabljeno dovolilnico občinski redar odvzame in jo pošlje pristojnemu organu. O odvzemu izda potrdilo.

52. člen

(ostale parkirne površine)

Pristojni organ lahko določi, da se posamezne parkirne površine uporabljajo izključno za parkiranje:

-   službenih vozil organov lokalne skupnosti,

-   službenih vozil državnih organov in tujih diplomatskih predstavništev,

-   hotelskih gostov.

Za uporabo parkirnih prostorov iz prejšnjega odstavka se plača parkirnina, razen za parkirne prostore iz prve alineje prejšnjega odstavka ter parkirne prostore za parkiranje specialnih in intervencijskih vozil. Višino parkirnine določi Mestni svet MOM v skladu z določili Zakona o financiranju občin – ZFO-1 (Ur. l. RS, št: 123/06).

Parkirne površine iz prvega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo.

Parkiranje vozil na parkirnih površinah iz prve alineje prvega odstavka tega člena je dovoljeno z dovolilnicami za parkiranje, ki jo je imetnik dolžan namestiti na vidno mesto v vozil pod vetrobranskim steklom.

Parkiranje vozil na parkirnih površinah iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem za parkiranje, ki ga na podlagi vloge in proti plačilu izda pristojni organ. V dovoljenju se določijo pogoji za uporabo te parkirne površine. Hkrati z dovoljenjem izda pristojni organ tudi dovolilnico za parkiranje, ki jo je imetnik dolžan namestiti na vidno mesto v vozil pod vetrobranskim steklom.

Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik vozila, ki ne namesti dovolilnice iz četrtega in petega odstavka tega člena na vidno mesto v vozilu pod vetrobranskim steklom, tako da je vidna v celoti.

Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki namesti na vidno mesto v vozilu neveljavno dovolilnico iz četrtega in petega odstavka tega člena.

Neupravičeno uporabljeno dovolilnico občinski redar odvzame in jo pošlje pristojnemu organu. O odvzemu izda potrdilo.

52. a člen

(parkirne površine za kratkotrajno parkiranje vozil staršev otrok v vzgojno varstvenih ustanovah in osnovnih šolah)

Pristojni organ lahko določi, da se posamezne parkirne površine uporabljajo izključno za parkiranje vozil voznikov, ki prevažajo otroke v in iz vzgojno-varstvenih ustanov in osnovnih šol.

Dovoljeni čas parkiranja na parkirnih prostorih iz prejšnjega odstavka je največ 20 minut.

Za parkiranje na površinah iz prejšnjega odstavka tega člena se parkirnina ne plača.

Parkirne površine iz prvega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo.

52. b člen

(parkirne površine za bivalna vozila in bivalne priklopnike)

Pristojni organ lahko določi, da se posamezne parkirne površine uporabljajo izključno za parkiranje bivalnih vozil in /ali bivalnih priklopnikov. Takšne parkirne površine so lahko na oziroma ob vozišču javne ceste ali na posebej urejenih parkiriščih izven vozišča javnih cest, na katerih se parkira pod pogoji upravitelja parkirišča.

Uporaba parkirnih površin iz prejšnjega odstavka je lahko brezplačna ali pa je potrebno plačati parkirnino. Višino parkirnine določi Mestni svet MOM v skladu z določili Zakona o financiranju občin – ZFO-1 (Ur. l. RS, št: 123/06).

Parkirne površine iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti ustrezno označene s predpisano prometno signalizacijo.

53. člen

(parkiranje tovornih vozil, priklopnih vozil, vozil za mobilno oglaševanje in avtobusov)

Parkiranje tovornih vozil, priklopnih vozil, vozil za mobilno oglaševanje in avtobusov na javnih prometnih površinah je prepovedano.

Pristojni organ lahko določi, da se posamezne parkirne povr šine uporabljajo izključno za potrebe parkiranja tovornih vozil, priklopnih vozil in avtobusov.

Parkirne površine iz drugega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo.

Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik vozila, ki ravna v nasprotju z določili prvega odstavka tega člena.

Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 200 eurov.

54. člen

(parkiranje koles, koles z motorjem in motornih koles)

Pristojni organ lahko določi, da se posamezne parkirne površine uporabljajo izključno za potrebe parkiranja koles, koles z motorjem in motornih koles.

Parkirne površine iz prvega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo.Parkiranje na teh površinah je brezplačno.

55. člen

(posebna prometna ureditev)

Na občinski cesti lahko pristojni organ določi posebno prometno ureditev, ki obveže udeležence cestnega prometa k ravnanju, ki omogoča prednost posameznim udeležencem cestnega prometa (prednostna uporaba voznega pasu za kolesarje, pešce, avtobuse in podobno).

Prometne površine iz prvega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo.

56. člen

(dostavna mesta)

Pristojni organ lahko določi potrebno število dostavnih mest, namenjenih izključno za potrebe izvajanja dostave do poslovnih subjektov z dostavnimi vozili in opravljanje servisnih ter drugih storitvenih dejavnosti z vozili.

Površine iz prvega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo.

Posamezna dostavna mesta se lahko namenijo izključno dostavi tovornih vozil.

Na dostavnih mestih iz prvega odstavka tega člena je dovoljeno parkiranje za čas do 20 minut, oziroma za čas, ki je potreben, da se naloži ali razloži tovor, ki je predmet dostave.

Dostava se od dostavnega mesta do objekta v katerega se dostavlja opravlja z vozički, električnimi vozički in podobno.

Dostava na javnih prometnih površinah ne sme ovirati ali onemogočiti normalnega poteka prometa in mora biti opravljena brez odlašanja in hitro. Po naložitvi ali razložitvi blaga je potrebno cesto temeljito očistiti.

57. člen

(parkirna mesta za avto-taksi vozila)

Pristojni organ lahko določi potrebno število parkirnih mest, namenjenih izključno uporabi za potrebe parkiranja avto-taksi vozil.

Ustavitev in parkiranje na teh mestih je dovoljeno le za avtotaksi vozila, označena z nalepko, izdano v skladu z določbami odloka, ki ureja avtotaksi prevoze na območju MOM, v času izvajanja avtotaksi dejavnosti.

Za parkiranje na površinah iz prejšnjega odstavka tega člena  se parkirnina ne plača, ampak se plača taksa po odloku, ki ureja avto-taksi prevoze na območju MOM.

Parkirne površine iz prvega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo, ki lahko določa tudi pogoje parkiranja.

Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik vozila, ki na površini iz prvega odstavka ustavi ali parkira avtotaksi vozilo, ki ni označeno z nalepko, izdano v skladu z določbami odloka, ki ureja avtotaksi prevoze na območju MOM.

Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik avtotaksi vozila iz drugega odstavka tega člena, ki na površini iz prvega odstavka parkira avtotaksi vozilo v času, ko ne opravlja avtotaksi dejavnosti.

Vozilo iz prejšnjega odstavka tega člena predstavlja oviro v cestnem prometu in se zanj odredi odstranitev po postopku iz 67. člena tega odloka.

58. člen

(parkirna mesta za invalide)

Pristojni organ lahko določi potrebno število parkirnih mest, namenjenih izključno uporabi za potrebe parkiranja vozil invalidov. Parkiranje na tako označenih mestih je za imetnike parkirne karte iz 66. člena Zakona o pravilih cestnega prometa brezplačno.

Parkirne površine iz prvega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo.

Z globo 680 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 120 evrov.

59. člen

(parkirna mesta za električna vozila in vozila na stisnjen zemeljski plin)

Pristojni organ lahko določi potrebno število parkirnih mest, namenjenih izključno uporabi za potrebe parkiranja električnih vozil in vozil na stisnjen zemeljski plin.

Parkirne površine iz prvega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo, ki lahko določa tudi pogoje parkiranja.

59.a člen

(ureditev parkiranja vozil na električni pogon, ki se oddajajo v najem po sistemu »souporabe avtomobila«)

Pristojni organ lahko določi, da se posamezni parkirni prostori, na javnih parkirnih površinah na in ob vozišču občinske ceste ter na posebej urejenih parkiriščih izven vozišč javnih cest, na katerih se parkira pod pogoji upravitelja parkirišča, uporabijo za parkiranje vozil na električni pogon, ki se oddajajo v najem po sistemu »souporabe avtomobila«.

Za parkiranje vozil na površinah iz prejšnjega odstavka, pristojni organ, na podlagi vloge izda dovoljenje za čas enega leta. Hkrati z dovoljenjem izda tudi dovolilnico za parkiranje, ki jo je imetnik dolžan namestiti na vidno mesto v vozilu pod vetrobranskim steklom.

Souporaba avtomobila je storitev, ki jo opravlja gospodarski subjekt, ki nudi storitev souporabe osebnih vozil uporabnikom s pomočjo aplikativne informacijske rešitve za telekomunikacijske naprave na način, da uporabnik z njeno pomočjo rezervira in aktivira vozilo ter opravi plačilo storitve.

Gospodarski subjekt iz prejšnjega odstavka tega člena je za vezanec za plačilo takse za uporabo parkirnih prostorov iz prvega odstavka tega člena.

Za parkiranje vozil na površinah iz prvega odstavka tega člena se ne plačuje parkirnina.

Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

60. člen

(prehod za vozila)

Kdor si želi zagotoviti nemoteno uporabo priključka za prehod vozil, v primeru da mora pri tem prečkati javni pločnik ali da ga sicer pri uporabi priključka ovirajo morebiti parkirana vozila na občinski cesti, lahko pridobi dovoljenje pristojnega organa za enotno označitev zakonito urejenega priključka z napisom »prehod za vozila« in ustrezno signalizacijo, ki mu zagotavlja tako nemoteno prečkanje pločnika, kot prepoveduje parkiranje vseh vozil oziroma onemogočanje prehoda vozil na območju priključka.

Pristojni organ, na podlagi vloge stranke - naročnika, javnemu vzdrževalcu občinskih cest, izda odločbo - odredbo za postavitev prometnega znaka »prehod za vozila«. V vlogi mora stranka opredeliti problem. Plačnik nabave, postavitve in vzdrževanja prometnega znaka je naročnik prometnega znaka. Vzdrževalec javnih prometnih površin stranki na podlagi izdane odredbe - odločbe izda predračun na podlagi katerega naročnik poravna strošek nabave, postavitve in morebitnega vzdrževanja prometnega znaka.

Z globo 200 eurov se kaznuje posameznik, ki označi prehod za vozila, brez dovoljenja pristojnega organa.

Z globo 1000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki označi prehod za vozila, brez dovoljenja pristojnega organa, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.

61. člen

(območje za pešce)

Pristojni organ določi območja za pešce in s predpisano prometno signalizacijo.

V območju za pešce imajo pešci prednost pred drugimi udeleženci cestnega prometa.

Vozniki morajo v območju za pešce voziti posebno previdno, še zlasti pa morajo biti pozorni na otroke, ki jim je dovoljena igra v tem območju.

Območja za pešce so lahko varovana s premičnimi ali nepremičnimi fizičnimi zaporami, ki preprečujejo vožnjo vozil.

Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, če ravna v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka tega člena.

Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki v območju za pešce ravna v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka tega člena.

62. člen

(pogoji za vstop v območje za pešce)

V območje za pešce smejo poleg vozil, ki so navedena v 32. členu Zakona o pravilih cestnega prometa, zapeljati tudi:

-  vozila za potrebe izvajanja dostave in za potrebe vzdrževanja ali obnavljanja objektov;

-  vozila za potrebe izvajanja kurirskih storitev, servisne dejavnosti in izvajanje varovanja premoženja v območju za pešce, ki za pogon uporabljajo plin in je njihova okoljevarstvena oznaka najmanj EURO 6 ali električni pogon;

-  vozila lastnikov ali najemnikov garaž, poslovnih prostorov in stanovanj znotraj območja za pešce, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone;

-  vozila javnih gospodarskih služb, ko opravljajo javno službo z vozili, ki za pogon uporabljajo plin in je njiho va okoljevarstvena oznaka najmanj EURO 6 ali električni pogon;

-  vozila za potrebe izvajanja prireditve, katerih organizatorka je MOM;

-  vozila izvajalca gospodarske javne službe mestnega linijskega prevoza potnikov, na električni pogon;

-  vozila gostov hotela, ki je lociran v območju za pešce in ima lastno parkirišče;

-  vozila za potrebe izvajanja protokolarnih aktivnosti.

V območju za pešce sme pričeti in končati vožnjo kočija s konjsko vprego (na Trgu svobode).

Vozila iz prvega in drugega odstavka tega člena, razen tistih, ki jih določa Zakon o pravilih cestnega prometa, smejo zapeljati v območje za pešce le, če imajo dovoljenje pristojnega organa.

Dovoljenje iz prejšnjega odstavka tega člena izda pristojni organ na podlagi popolne vloge, ki jo je vlagatelj dolžan vložiti pri organu vsaj 15 dni pred namenom vstopanja v območje za pešce.

Skupaj z dovoljenjem se upravičencu izda dovolilnica, ki jo je imetnik dolžan namestiti na vidno mesto v vozilu, neposredno pod vetrobranskim steklom tako, da je v celoti vidna z zunanje strani vozila.

Za vstop v območje za pešce se plačuje prevoznina, razen za vozila, ki so navedena v 32. členu Zakona o pravilih cestnega prometa in za:

-  vozila v dostavnem času, katerih največja dovoljena masa ne presega 5t;

-  vozila, ki izvajajo dostavo za izvedbo javne prireditve, ki jo organizira MOM ali javni zavod, katerega ustanoviteljica je MOM;

-  vozila za potrebe izvedbo dostave za izvajanje investicijskih vzdrževalnih del na objektih v lasti MOM in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je MOM, kadar je investitor del MOM;

-  vozila iz tretje, četrte, pete, šeste, sedme in osme alineje prvega odstavka tega člena;

-  vprežno vozilo iz drugega odstavka tega člena.

Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki mu je upravni organ izdal dovoljenje iz četrtega odstavka tega člena, dovolilnice iz petega odstavka tega člena pa ni namestil na vidno mesto v vozilu, neposredno pod vetrobranskim steklom tako, da je v celoti vidna z zunanje strani vozila.

Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki namesti na vidno mesto v vozilu neveljavno dovolilnico iz petega odstavka tega člena ali dovolilnico, ki je bila izdana za drugo vozilo.

Neupravičeno uporabljeno dovolilnico iz četrtega odstavka tega člena občinski redar odvzame in jo pošlje pristojnemu organu.

O odvzemu se izda potrdilo.

Premične fizične zapore, ki preprečujejo vožnjo vozil, so lahko povezane v sistem, ki omogoča elektronsko upravljanje. V tem primeru upravičenec do vstopa v območje za pešce pri pristojnem organu pridobi elektronsko kartico za upravljanje premičnih zapor. Za izdajo elektronske kartice se plača strošek izdelave kartice.

Ne glede na določila prejšnjega odstavka, se strošek izdelave elektronske vstopne kartice ali njej enakovredne elektronske naprave ne plača za potrebe vstopanja vozil nujne medicinske

pomoči, gasilskih vozil, vozil zaščite in reševanja, vozil policije, vozil v lasti ali uporabi Mestne uprave MOM.

Pristojni organ lahko z odločbo odloči o preklicu dovoljenja in odvzemu dovolilnice ter spremembi pravic na elektronski vstopni kartici:

-  če se ta uporablja v nasprotju z določili tega odloka;

-  če se ta uporablja v nasprotju s pogoji iz dovoljenja pristojnega organa;

-  če imetnik dovolilnice omogoči uporabo te dovolilnice za drugo vozilo.

Imetnik dovolilnice mora v osmih dneh po prejemu odločbe iz prejšnjega odstavka tega člena, pristojnemu organu vrniti dovolilnico.

Vlagatelj, kateremu je bilo dovoljenje preklicano na podlagi

13.  odstavka tega člena, v obdobju 12 mesecev ne more pridobiti novega dovoljenja iz tretjega odstavka tega člena.

Pristojni organ lahko izjemoma zaradi posebej utemeljenih razlogov za vozila invalidov in vozila invalidskih organizacij  izda dovoljenje in dovolilnico za uvoz v območje za pešce. Upravičenost izdaje dovoljenja na podlagi meril potrdi komisija, ki jo imenuje župan in je sestavljena iz predstavnikov invalidskih organizacij, sveta invalidov in pristojnega organa.

63. člen

(dostava v območju za pešce)

Dostava v območju za pešce se opravlja v dostavnem času med 05.00 in 10.00 uro. Vožnja v območju za pešce izven dostavnega časa je dovoljena za vozila, ki so navedena v 32. členu Zakona o pravilih cestnega prometa in vožnjo:

-  vozil za izvajanje kurirske dejavnosti, z največ enim vozilom upravičenca, na električni pogon;

-  vozil za izvajanje varovanja premoženja, z največ enim vozilom upravičenca, na električni pogon;

-  vozil za izvedbo intervencije;

-  vozil lastnikov ali najemnikov garaž znotraj območja za pešce, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5t;

-  vozil lastnikov ali najemnikov poslovnih prostorov ali stanovanj znotraj območja za pešce, če imajo zagotovljen parkirni prostor, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5t;

-  vozil za izvajanje gospodarske javne službe mestnega linijskega prevoza potnikov iz 62. člena tega odloka;

-  vprežnih vozil iz 62. člena tega odloka;

-  vozila za potrebe izvajanja protokolarnih aktivnosti.

V območju za pešce je v dostavnem času dovoljena vožnja in ustavitev vozil do 5 ton največje dovoljene mase. Prekoračitev največje dovoljene mase 5 ton je dovoljena za dostavo gradbenega materiala ali drugih izdelkov, ki imajo takšno dimenzijo, maso in obliko, da jih ni mogoče dostaviti drugače, le s posebnim dovoljenjem za prevoz, ki ga na podlagi vloge in proti plačilu izda pristojni organ.

Za izvajanje dostave, smejo vozila v območje za pešce zapeljati do 9.30 ure, čas od 9.30 do 10.00 ure je namenjen izključno njihovemu izvozu iz območja za pešce.

Zaradi prevoza, nakladanja in razkladanja tovora ne sme biti ogrožen ali oviran promet pešcev oziroma poškodovana javna površina.

Pristojni organ lahko izjemoma zaradi posebej utemeljenih razlogov izda dovoljenje in dovolilnico za uvoz v območje za pešce tudi izven dostavnega časa.

Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna   v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena.

V primeru ravnanja v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim tega člena, lahko pristojni organ z odločbo odloči o odvzemu pravic iz dovoljenja iz 62. člena tega odloka.

64. člen

(območje umirjenega prometa)

Pristojni organ določi območja umirjenega prometa s predpisano prometno signalizacijo.

Območja umirjenega prometa so lahko tudi varovana s premičnimi ali nepremičnimi fizičnimi zaporami.

65. člen

(pogoji za vstop v varovano območje umirjenega prometa)

V območje umirjenega prometa, ki je varovano s premičnimi fizičnimi zaporami smejo na podlagi dovoljenja pristojnega organa zapeljati:

-  avtotaksi vozila;

-   turistični vlak;

-   dostavna vozila;

-   motorna kolesa in kolesa z motorjem;

-   vozila lastnikov oz. najemnikov stanovanj, garaž ali poslovnih prostorov;

V območju umirjenega prometa sme z dovoljenjem pristojnega organa pričeti in končati vožnjo turistični vlak ( na južni strani  Partizanske c.)

V območje umirjenega prometa smejo z dovoljenjem in dovolilnico pristojnega organa zapeljati in parkirati avtotaksi vozila na prostih parkirnih prostorih rezerviranih za avtotaksi vozila.

Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se vlagatelju izda za čas veljavnosti licence za opravljanje avtotaksi prevozov in za vozila, za katera je bilo izdano dovoljenje na podlagi določil odloka, ki ureja avtotaksi prevoze na območju MOM.

V kolikor kateremu od vozil iz prejšnjega odstavka dovoljenje, izdano na podlagi določil odloka, ki ureja avtotaksi prevoze na območju MOM poteče oziroma ga prevoznik ne podaljša, se dovoljenje iz tretjega odstavka tega člena za takšno vozilo prekliče.

Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena izda pristojni organ na podlagi popolne vloge, ki jo je vlagatelj dolžan vložiti pri organu vsaj 15 dni pred namenom vstopanja v območje umirjenega prometa. Skupaj z dovoljenjem se upravičencu izda dovolilnica, ki jo je imetnik dolžan namestiti na vidno mesto v vozilu, neposredno pod vetrobranskim steklom tako, da je z zunanje strani vozila vidna v celoti.

Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s šestim odstavkom tega člena.

Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki namesti na vidno mesto v vozilu neveljavno dovolilnico.

Neupravičeno uporabljeno dovolilnico občinski redar odvzame in jo pošlje pristojnemu organu. O odvzemu izda potrdilo.

66. člen

(dostava v varovanem območju umirjenega prometa)

Dostava v varovanem območju umirjenega prometa je dovoljena v dostavnem času za vozila do 5t največje dovoljene mase vsak dan  med 05.00 in 10.00 uro iz označenih dostavnih mest. Ustavitev in parkiranje vozila izven dostavnega mesta je prepovedano. Pristojni organ izda upravičencem do dostave pravila dovoza-dovoljenje, v katerem navede pogoje. Izjemoma je dostava dovoljena tudi za vozila nad 5t največje dovoljene mase, s tem, da se za takšna vozila zaračunava prevoznina.

Višino prevoznine določi Mestni svet MOM v skladu z določili Zakona o financiranju občin – ZFO-1 (Ur. l. RS, št: 123/06).

Prevoznina je taksa za vožnjo v območju iz tega člena.

Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki vrši dostavo izven dostavnega časa.

V varovano območje umirjenega prometa smejo zapeljati vozila lastnikov oz. najemnikov stanovanj, garaž ali poslovnih prostorov. Kolikor imajo zagotovljen parkirni prostor na dvorišču so upravičeni do vstopa v območje umirjenega prometa 24 ur na dan, v nasprotnem primeru pa lahko vršijo samo dostavo v dostavnem času iz dostavnih mest. Pristojni organ izda upravičencem pravila dovoza-dovoljenje, v katerem navede pogoje.

Ne glede na določila prejšnjega odstavka, se strošek izdelave elektronske vstopne kartice ali njej enakovredne elektronske naprave ne plača za potrebe vstopanja vozil nujne medicinske pomoči, gasilskih vozil, vozil zaščite in reševanja, vozil policije, vozil v lasti ali uporabi Mestne uprave MOM.

Premične fizične zapore, ki preprečujejo vožnjo vozil, so lahko povezane v sistem, ki omogoča elektronsko upravljanje. V tem primeru upravičenec do vstopa v območje umirjenega prometa pri pristojnem organu pridobi elektronsko kartico za upravljanje premičnih zapor. Za izdajo elektronske kartice se plača strošek izdelave kartice.

Pristojni organ z odločbo odloči o odvzemu dovolilnice in preklicu elektronske kartice, če se ta uporablja:

-   v nasprotju z določili tega odloka in

-   v nasprotju s pogoji iz dovoljenja pristojnega organa.

Imetnik dovolilnice mora v osmih dneh po prejemu odločbe iz osmega odstavka tega člena pristojnemu organu vrniti dovolilnico.

                                                                    66.a člen
                   (vstop v varovana območja umirjenega prometa s prilagojenim režimom)
Varovana območja umirjenega prometa s prilagojenim režimom so:
- Območje Tržnice na Vodnikovem trgu in Pristaniški ulici;
- Območje na Pohorski ulici v bližini objekta Pohorske vzpenjače.
V varovana območja iz prejšnjega odstavka smejo zapeljati vozil iz 32. člena Zakona o pravilih cestnega prometa in:
- vozila stanovalcev;
- vozila pravnih oseb in najemnikov poslovnih prostorov;
- vozila s katerimi se izvaja dostava kot oskrba subjektov iz prve in druge alineje tega člena;
- vozila za izvajanje dostave za potrebe izvajanja javnih prireditev,
- službena vozila MOM.
V varovano območje tržnice smejo zapeljati tudi:
- vozila za potrebe izvajanja dostave za izvajanje tržnične dejavnosti;
- vozila izvajalca gospodarske javne službe mestnega linijskega prevoza potnikov, ki so na električni pogon.
V varovano območje na Pohorski ulici smejo zapeljati tudi:
- vozila izvajalca gospodarske javne službe mestnega linijskega prevoza potnikov;
- avtotaksi vozila z dovoljenjem za opravljanje avtotaksi dejavnosti na območju MOM;
- električna vozila, ki se oddajajo v najem po sistemu »souporaba vozila«;
- vozila, potrebna za izvajanje upravljanja z žičniškimi napravami ter površinami za šport in rekreacijo;
- avtodomi, ki bodo koristili postajališče za avtodome.
Razen vozil iz 32. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, službenih vozil MOM in vozil iz četrtega odstavka tega člena, smejo vozila v varovano območje zapeljati na podlagi dovoljenja pristojnega organa.
Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena.
Premične fizične zapore, ki preprečujejo vožnjo vozil, so lahko povezane v sistem, ki omogoča elektronsko upravljanje. V tem primeru upravičenec do vstopa v varovano območje umirjenega prometa pri pristojnem organu pridobi elektronsko kartico za upravljanje premičnih zapor. Za izdajo elektronske kartice se plača strošek izdelave kartice.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka, se strošek izdelave elektronske vstopne kartice ali njej enakovredne elektronske naprave ne plača za potrebe vstopanja vozil nujne medicinske pomoči, gasilskih vozil, vozil zaščite in reševanja, vozil policije, vozil v lasti ali uporabi Mestne uprave MOM.
Vprimeru ne upravičene uporabe elektronske vstopne kartice, ali ugotovljenih kršitev uporabe prostora za izvajanje dostave, ki bi pomenile zamudo v javnem potniškem prometu, lahko pristojni organ z odločbo odloči o odvzemu pravic iz dovoljenja iz tega člena ali spremembe pravic na elektronski vstopni kartici.

VIŠINA PARKIRNIN IN PREVOZNIN

66.č člen

(varovano območje skupnega prometnega prostora)

Varovana območja skupnega prometnega prostora so:

-  Cafova ulica

-  Glavni trg in Koroška cesta med krožiščem pri Glaven mostu do krožišča pri Vodnikovem trgu.

V varovana območje skupnega prometnega prostora iz prejšnjega odstavka smejo zapeljati vozila iz 32. člena Zakona o pravilih cestnega prometa in:

-  vozila za potrebe izvajanja dostave in za potrebe vzdrževanja ali obnavljanja objektov;

-  vozila za potrebe izvajanja kurirskih storitev, servisne dejavnosti in izvajanje varovanja premoženja v območju za pešce, ki za pogon uporabljajo plin in je njihova okoljevarstvena oznaka najmanj EURO 6 ali električni pogon;

-  vozila lastnikov ali najemnikov garaž, poslovnih prostorov in stanovanj znotraj območja, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone;

-  vozila uporabnikov garaž, ki so znotraj območja skupnega prometnega prostora

-  vozila javnih gospodarskih služb, ko opravljajo javno službo z vozili, ki za pogon uporabljajo plin in je njihova okoljevarstvena oznaka najmanj EURO 6 ali električni pogon;

-  vozila za potrebe izvajanja prireditve, katerih organizatorka je MOM;

-  vozila izvajalca gospodarske javne službe mestnega linijskega prevoza potnikov;

-  vozila gostov hotela, ki je lociran v območju in ima lastno parkirišče;

-  vozila za potrebe izvajanja protokolarnih aktivnosti;

-  gasilska vozila in vozila gasilcev ob intervenciji.

Vozila iz prvega odstavka tega člena, razen tistih, ki jih določa Zakon o pravilih cestnega prometa, smejo zapeljati v varovano območje skupnega prometnega prostora, če imajo dovoljenje pristojnega organa.

Dovoljenje iz prejšnjega odstavka tega člena izda pristojni organ na podlagi popolne vloge, ki jo je vlagatelj dolžan vložiti pri organu vsaj 15 dni pred namenom vstopanja v območje za pešce.

Skupaj z dovoljenjem se upravičencu izda dovolilnica, ki jo je imetnik dolžan namestiti na vidno mesto v vozilu, neposredno pod vetrobranskim steklom tako, da je v celoti vidna z zunanje strani vozila

Za vstop v varovano območje skupnega prometa se plačuje prevoznina, razen za vozila, ki so navedena v 32. členu Zakona o pravilih cestnega prometa in za:

-  vozila v dostavnem času, katerih največja dovoljena masa ne presega 5t;

-  vozila za potrebe izvedbo dostave za izvajanje investicijskih vzdrževalnih del na objektih v lasti MOM in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je MOM, kadar je investitor del MOM;

-  vozila iz tretje, četrte, pete, šeste, sedme, osme, devete in deste alineje prvega odstavka tega člena.

Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki mu je upravni organ izdal dovoljenje iz četrtega odstavka tega člena, dovolilnice iz petega odstavka tega člena pa ni namestil na vidno mesto v vozilu, neposredno pod vetrobranskim steklom tako, da je v celoti vidna z zunanje strani vozila.

Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki namesti na vidno mesto v vozilu neveljavno dovolilnico iz petega odstavka tega člena ali dovolilnico, ki je bila izdana za drugo vozilo.

Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki zapelje v varovano območje skupnega prometnega prostora brez dovoljenja iz četrtega odstavka tega člena.

Neupravičeno uporabljeno dovolilnico iz četrtega odstavka tega člena občinski redar odvzame in jo pošlje pristojnemu organu.

O odvzemu se izda potrdilo.

Premične fizične zapore, ki preprečujejo vožnjo vozil, so lahko povezane v sistem, ki omogoča elektronsko upravljanje. V tem primeru upravičenec do vstopa v območje pri pristojnem organu pridobi elektronsko kartico za upravljanje premičnih zapor. Za izdajo elektronske kartice se plača strošek izdelave kartice.

Ne glede na določila prejšnjega odstavka, se strošek izdelave elektronske vstopne kartice ali njej enakovredne elektronske naprave ne plača za potrebe vstopanja vozil nujne medicinske

pomoči, gasilskih vozil, vozil zaščite in reševanja, vozil policije, vozil v lasti ali uporabi Mestne uprave MOM.

Pristojni organ lahko z odločbo odloči o preklicu dovoljenja in odvzemu dovolilnice ter spremembi pravic na elektronski vstopni kartici:

-  če se ta uporablja v nasprotju z določili tega odloka;

-  če se ta uporablja v nasprotju s pogoji iz dovoljenja pristojnega organa;

-  če imetnik dovolilnice omogoči uporabo te dovolilnice za drugo vozilo.

Imetnik dovolilnice mora v osmih dneh po prejemu odločbe iz prejšnjega odstavka tega člena, pristojnemu organu vrniti dovolilnico.

Vlagatelj, kateremu je bilo dovoljenje preklicano na podlagi

14.  odstavka tega člena, v obdobju 12 mesecev ne more pridobiti novega dovoljenja iz tretjega odstavka tega člena.

Pristojni organ lahko izjemoma zaradi posebej utemeljenih razlogov za vozila invalidov in vozila invalidskih organizacij  izda dovoljenje in dovolilnico za uvoz v območje za pešce. Upravičenost izdaje dovoljenja na podlagi meril potrdi komisija, ki  jo imenuje župan in je sestavljena iz predstavnikov invalidskih organizacij, sveta invalidov in pristojnega organa.

66.d člen

(dostava v varovanem območju skupnega prometnega prostora)

Dostava v območju se opravlja v dostavnem času med 05.00 in 10.00 uro. Vožnja v območju izven dostavnega časa je dovoljena za vozila, ki so navedena v 32. členu Zakona o pravilih cestnega prometa in vožnjo:

-  vozil za izvajanje kurirske dejavnosti, z največ enim vozilom upravičenca, na električni pogon;

-  vozil za izvajanje varovanja premoženja, z največ enim vozilom upravičenca, na električni pogon;

-  vozil za izvedbo intervencije;

-  vozil lastnikov ali najemnikov garaž znotraj območja za pešce, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5t;

-  vozil lastnikov ali najemnikov poslovnih prostorov ali stanovanj znotraj varovanega območja skupnega prometnega prostora, če imajo zagotovljen parkirni prostor, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5t;

-  vožnja uporabnikov javnih garaž znotraj varovanega območja skupnega prometa

-  vozil za izvajanje gospodarske javne službe mestnega linijskega prevoza potnikov;

-  vozila za potrebe izvajanja protokolarnih aktivnosti;

-  gasilskih vozil in vozil gasilcev ob intervenciji.

V varovanem območju skupnega prometa je v dostavnem času dovoljena vožnja in ustavitev vozil do 5 ton največje dovoljene mase. Prekoračitev največje dovoljene mase 5 ton je dovoljena za dostavo gradbenega materiala ali drugih izdelkov, ki imajo takšno dimenzijo, maso in obliko, da jih ni mogoče dostaviti drugače, le s posebnim dovoljenjem za prevoz, ki ga na podlagi vloge in proti plačilu izda pristojni organ.

Za izvajanje dostave, smejo vozila v območje zapeljati do 9.30 ure, čas od 9.30 do 10.00 ure je namenjen izključno njihovemu izvozu iz območja.

Zaradi prevoza, nakladanja in razkladanja tovora ne sme biti ogrožen ali oviran promet pešcev oziroma poškodovana javna površina.

Pristojni organ lahko izjemoma zaradi posebej utemeljenih razlogov izda dovoljenje in dovolilnico za uvoz v območje tudi izven dostavnega časa.

Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna   v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.

V primeru ravnanja v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, lahko pristojni organ z odloč   bo odloči o odvzemu pravic iz dovoljenja iz 66.b člena tega odloka.

66.e člen

66.f člen

66.g člen

Za vozilo, ki za pogon uporablja izključno električno energijo in je parkirano na posebej označenem parkirnem mestu za parkiranje električnih vozil ali posebej označenem mestu za polnjenje električnih vozil, parkirnine ni potrebno plačati., če se takšno mesto nahaja na parkirni površini iz druge alineje drugega odstavka 50. člena tega odloka.

Za vozilo, ki za pogon uporablja stisnjen zemeljski plin (CNG-METAN) in je parkirano na posebej označenem mestu za parkiranje takšnih vozil, parkirnine ni potrebno plačati., če se takšno mesto nahaja na parkirni površini iz druge alineje drugega odstavka 50. člena tega odloka.

66.h člen

Za službena vozila državnih organov in tujih diplomatskih predstavništev se parkirnina za uporabo parkirnih prostorov iz 52. člena tega odloka plača:

-   za do dva parkirna prostora v znesku 55,00 eurov za vsak parkirni prostor mesečno,

-   za do devet parkirnih prostorov v znesku 60,00 eurov za vsak parkirni prostor mesečno,

-   za največ petnajst parkirnih prostorov v znesku 65,00 eurov za vsak parkirni prostor mesečno.

Za vozila hotelskih gostov se parkirnina za uporabo parkirnih prostorov iz 52. člena tega odloka plača:

-   za do dva parkirna prostora v znesku 55,00 eurov za vsak parkirni prostor mesečno,

-   za do štiri parkirne prostore v znesku 60,00 eurov za vsak parkirni prostor mesečno,

-   za do največ šest parkirnih prostorov v znesku 65,00 eurov za vsak parkirni prostor mesečno.

-    

66.i člen

Plačilo prevoznine za vozila, določena v 62. in 66. členu tega odloka se določi kot plačilo dnevne prevoznine ali plačilo letne prevoznine.

Določeni zneski prevoznine vključujejo davek na dodano vrednost.

Dnevna prevoznina se plača v višini:

-   20,00 eurov za vozila do 5t največje dovoljene mase,

-   200,00 eurov za vozila od 5t do 10t največje dovoljene mase,

-   300,00 eurov za vozila od 10t do 15t največje dovoljene mase,

-   400,00 eurov za vozila od 15t do 20t največje dovoljene mase,

-   500,00 eurov za vozila nad 20t največje dovoljene mase.

Letna prevoznina se plača v višini:

-   500,00 eurov za vozila do 5t največje dovoljene mase,

-   1500,00 eurov za vozila od 5t do 10t največje dovoljene mase,

-   2000,00 eurov za vozila od 10t do 15t največje dovoljene mase,

-   3000,00 eurov za vozila od 15t do 20t največje dovoljene mase,

-   4000,00 eurov za vozila nad 20t največje dovoljene mase.

Investitorje iz tretje alineje prvega odstavka, 21. člena Odloka o rabi javnih površin (MUV, št. 9/12, s spremembami in dopolnitvami) se za obdobje dveh mesecev, oprosti plačila prevoznine za vožnjo z vozili, katerih največja dovoljena masa ne presega 5 ton, v območju za pešce, kadar ti dostavljajo opremo za postavitev gradbenih odrov in vzpostavitev gradbišč na javni površini.

66.j člen

Za uporabo parkirnih prostorov iz 59.a člena tega odloka se plača taksa, ki za posamezno parkirno mesto znaša 100,00 evrov.

66.l člen

Zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in delavci invalidskih organizacij smejo ob obiskih oskrbovancev (bolnikov, ostarelih, onemoglih in invalidov) na domu zaradi nujnih in neodložljivih storitev, potrebnih za njihovo zdravje in življenje, za največ dve uri brezplačno parkirati na parkiriščih na in ob voziščih javnih, ki so označena s predpisano prometno signalizacijo (bela cona). Na način iz prejšnjega stavka lahko parkirajo tudi osebe iz prvega odstavka 66. člena Zakona o pravilih cestnega prometa.

Vozilo mora biti označeno z veljavno parkirno karto iz 66. člena Zakona o pravilih cestnega prometa.

RAVNANJE Z NEPRAVILNO PARKIRANIMI IN ZAPUŠČENIMI VOZILI

67. člen

(pogoji in način odstranitve in hrambe nepravilno parkiranih vozil)

Občinski redar odredi odstranitev oziroma odvoz vozila s pajkom v skladu s pogoji in načinom, določenim v Zakonu o pravilih cestnega prometa in tem odloku. Poleg primerov, določenih v Zakonu o pravilih cestnega prometa lahko občinski redar odredi odstranitev nepravilno parkiranega ali zapuščenega vozila tudi, če je vozilo parkirano:

-   na mestu, kjer zakriva postavljeno prometno signalizacijo ali napravo, ki daje svetlobne signale;

-   na prehodu za pešce ali v razdalji, manjši od 5 m pred prehodom;

-   na križišču ali v razdalji, manjši od 15 m od najbližjega roba vozišča prečne ceste;

-   na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu;

-   tako, da onemogoča promet intervencijskih vozil;

-   na posebej označenem delu ceste, kjer sta parkiranje in ustavitev izrecno prepovedana s predpisano označbo na vozišču in prometnim znakom z dopolnilno tablo, na kateri je simbol vozila za odvoz nepravilno parkiranih vozil; kadar označba na vozišču zaradi njegove površinske lastnosti ni mogoča, pa le s predpisanim prometnim znakom z dopolnilno tablo, na kateri je simbol vozila za odvoz nepravilno parkiranih vozil;

-   na območju pasov za razvrščanje pred križiščem;

-   na cesti z dvema ali več prometnimi pasovi;

-   na posebnem prometnem pasu za vozila mestnega javnega prevoza potnikov;

-   na postajališču ali obračališču mestnega linijskega prevoza potnikov;

-   na posebej označenem delu javne površine, kjer vozilo ovira namensko rabo te površine;

-   na parkirni površini, ki ni namenjena parkiranju tovrstnih vozil;

-   na trgu, zelenici, v drevoredu ali parku, razen če gre za vozila javnih gospodarskih služb, ki opravljajo svoje naloge;

-   v območju umirjenega prometa na mestu, ki ni izrecno določen s prometno signalizacijo, da je ustavitev ali parkiranje dovoljeno.

Občinski redar izda pisno odredbo za odvoz vozila s pajkom, ki jo namesti na vozilo tako, da jo voznik zlahka opazi.

Odredba za odvoz vozila mora vsebovati:

-   registrsko številko vozila,

-   znamko in tip vozila,

-   kraj prekrška,

-   datum in čas prekrška.

68. člen

(izvajalec odvoza)

Odvoz zapuščenega ali nepravilno parkiranega vozila iz prejšnjega člena tega odloka opravi izbrani izvajalec

Izvajalec je dolžan vozilo, ki je nepravilno parkirano in ogroža varnost cestnega prometa, odstraniti v najkrajšem možnem času.

Odvoz vozila se opravi na stroške lastnika oziroma uporabnika vozila.

69. člen

(hramba vozil)

Izvajalec opravlja dejavnost hrambe in varovanja vozil na za to določenem in urejenem prostoru. Na poslovnem prostoru mora biti na vidnem mestu označena firma izvajalca, čas poslovanja in cenik.

Izvajalec mora zagotoviti, da se lahko vozilo prevzame kadarkoli.

70. člen

(odgovornost izvajalca)

Izvajalec odgovarja za morebitne poškodbe ali tatvino vozila od začetka izvajanje odredbe, s katero je bil odrejen odvoz vozila do prevzema vozila.

Odredba se začne izvajati z nameščanjem opreme za odvoz vozila.

71. člen

(stroški odvoza)

Voznik oziroma uporabnik vozila mora plačati izvajalcu 50 % višine stroškov, določenih za odvoz vozila, če želi prevzeti vozilo na kraju prekrška potem, ko je občinski redar že napisal odredbo za odvoz vozila, izvajalec pa s kraja prekrška vozila še ni odpeljal.

Voznik oziroma uporabnik vozila mora plačati stroške iz prejšnjega odstavka takoj na kraju prekrška, sicer se šteje, da voznik ne želi prevzeti vozila na kraju prekrška.

Šteje se, da je vozilo odpeljano, ko pajek spelje z mesta, kjer je naložil vozilo.

72. člen

(vrnitev odstranjenega vozila)

Izvajalec vrne odstranjeno vozilo na mestu hrambe, ko lastnik ali uporabnik vozila predloži dokazila o plačilu stroškov odvoza in varovanja vozila.

Če lastnik ali uporabnik vozila ne prevzame vozila v 30 dneh od dneva odvoza vozila, se šteje, da je to vozilo zapuščeno, izvajalec pa ravna z vozilom po postopku, določenem za zapuščena vozila.

73. člen

(ravnanje z zapuščenimi vozili)

Občinski redar ravna z zapuščenimi vozili skladno z določili Zakona o pravilih cestnega prometa.

Postopek ravnanja z zapuščenim vozilom se uporablja tudi za vozila iz 72. člena tega odloka.

74. člen

(odredba za odstranitev)

Odredba za odstranitev mora vsebovati:

 - znamko, tip in barvo vozila,

-   lokacijo zapuščenega vozila,

-   datum zaznave zapuščenega vozila,

-   številko in datum izdaje pisne odredbe,

-   morebitne identifikacijske oznake vozila (številka šasije, številka motorja, itd.).

75. člen

(varovanje prevzetih zapuščenih vozil)

Izvajalec zagotovi 24-urno hrambo in varovanje prevzetih vozil pred poškodbami in tatvinami ter škodno zavarovanje za čas hrambe.

Na poslovnem prostoru izvajalca rednega vzdrževanja cest mora biti na vidnem mestu označena firma ter čas poslovanja in postopek izdajanja zapuščenih vozil.

76. člen

(evidenca prevzetih zapuščenih vozil)

Izvajalec vodi evidenco prevzetih zapuščenih vozil, ki mora obsegati podatke iz drugega odstavka 74. člena tega odloka in datum ter uro prevzema zapuščenega vozila.

77. člen

(predaja zapuščenega vozila)

Izvajalec preda vozilo lastniku na podlagi listine, s katero dokaže, da je lastnik zapuščenega vozila. Lastnik vozila mora pred prevzemom plačati stroške odvoza in hrambe.

78. člen

(uničenje zapuščenega vozila)

Če lastnik zapuščenega vozila ne prevzame v roku treh mesecev od izdaje odredbe, se vozilo uniči po določbah predpisov, ki urejajo ravnanje z zapuščenimi predmeti.

79. člen

 (obveščanje)

Po preteku treh mesecev ali po lastnikovem prevzemu zapuščenega vozila izvajalec obvesti odredbodajalca o morebitnih identifikacijskih oznakah odstranjenega zapuščenega vozila, zaradi nadaljnjega vodenja postopka o prekršku zoper lastnika vozila.

Z globo 680 eurov se kaznuje izvajalec rednega vzdrževanja cest, če ravna v nasprotju z določbami prvega odstavka tega člena, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja cest pa se kaznuje z globo 120 eurov.

80. člen

(odgovornost lastnika vozila)

Če je prekršek po tem odloku storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se za prekršek kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil.

Če je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz prejšnjega odstavka, pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek odgovorna oseba.

NADZORSTVO OBČINSKIH CEST

81. člen

(opravljanje nadzorstva)

Izvajanje tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira občinski organ inšpekcijskega nadzorstva in občinsko redarstvo.

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima inšpektor za ceste pravice in dolžnosti kot jih ima po zakonu o cestah in drugih predpisih.

Zaradi spremljanja prometnih razmer, nadzora nad spoštovanjem prometnih predpisov, izboljšanja pretočnosti prometa in prometne varnosti so ceste na območju MOM lahko opremljene z nadzornimi sistemi (sistem za video nadzor, za ugotavljanje prekoračitve hitrosti, za ugotavljanje prevoza rdeče luči). Z nadzornim sistemom zbrani podatki so last MOM, s katerimi se razpolaga skladno z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

81a. člen

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

82. člen

(komisija za tehnično urejanje prometa)

Župan imenuje in razrešuje izmed strokovnjakov člane Komisije za tehnično urejanje prometa, ki strokovno proučuje razmere in presoja predloge ukrepov s področja urejanja prometa, predvsem glede tehničnega urejanja cest, signalizacije in drugih vprašanj, ki se nanašajo na urejanje cest v treh mesecih po uveljavitvi odloka. Komisija nudi svoja strokovna stališča županu, pristojnemu organu in drugim telesom pred sprejemom ustreznih odločitev.

V treh mesecih po uveljavitvi odloka imenuje župan tudi komisijo iz 35. člena ZCes-1.

83. člen

(objekti brez pisnega soglasja)

V roku 6. mesecev po uveljavitvi tega odloka, morajo vsi lastniki oziroma uporabniki objektov, ki so postavljeni, brez pisnega dovoljenja, na javnih površinah v lasti MOM te objekte odstraniti oziroma pridobiti pisno dovoljenje.

84. člen

(obstoječe omejitve uporabe občinske ceste)

Določbe tega odloka se ne nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka.

85. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati:

-   Odlok o občinskih cestah na območju mestne občine Maribor (MUV št. 14/2000)

-   Odlok o ureditvi cestnega prometa (MUV št. 20/07, 9/10 in  2/11)

86. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih cestah (Medobčinski uradni vestnik št. 15/15) vsebuje naslednjo končno določbo:

38. člen

Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih cestah (Medobčinski uradni vestnik št. 25/16) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

8. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka, prenehajo veljati vsi sklepi Mestnega sveta MOM, ki so bili v preteklosti sprejeti v sklopu določitve komunalnih cen in so vsebinsko urejali ali posegali v področje določanja cene parkirnin, prevoznin in drugih z njimi povezanih stroškov.

9. člen

Vsi posamični pravni akti, izdani pred uveljavitvijo tega odloka, ostanejo v veljavi in uporabi do poteka veljave.

10. člen

Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih cestah (Medobčinski uradni vestnik št. 12/1) vsebuje naslednjo končno določbo:

7. člen

Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah v Mestni občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 9/2018) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
                                                                 10. člen
Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah v mestni občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 15/2019) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cesta v mestni občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 21/2019) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah v Mestni občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 22/2020) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

12. člen

Pravne in fizične osebe, ki so lastniki ali imetniki pravice namestitve ograj, zapornih verig in zapornih stebričkov v območju občinske ceste, morajo le te odstraniti najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi tega odloka.

Pristojni urad mestne občine Maribor obvesti lastnike ali imetnike pravice o obvezi odstranitve iz prejšnjega odstavka takoj po uveljavitvi tega odloka.

13. člen

Vozila iz druge in četrte alineje 62. člena morajo za pogon uporabljati plin ali električni pogon najpozneje v treh letih od začetka veljave tega odloka.

14. člen

Vozila iz druge in četrte alineje 66.b člena morajo za pogon uporabljati plin ali električni pogon najpozneje v treh letih od začetka veljave tega odloka.

15. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah v mestni občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 28/2020) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

2. člen

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 29/2020) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

2. člen

3. člen