Na podlagi 19. člena Statuta Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 38/96) je Občinski svet občine Turnišče na 15. seji dne 9. 7. 1996 sprejel

P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Turnišče

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta poslovnik določa organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov sveta (v nadaljevanju: svetniki).

2. člen

Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov.
Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi s poslovniki delovnih teles.

3. člen

Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.

4. člen

Delo sveta in njegovih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi samo, če je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov tako predpisano z zakonom, iz drugih razlogov ali če tako sklene občinski svet.

5. člen

Svet dela na rednih in izrednih sejah.
Svet ima redne seje praviloma enkrat na mesec oziroma najmanj enkrat na tri mesece.

6. člen

Svet in njegova delovna telesa pri svojem delu uporabljajo pečat Občine Turnišče, ki je okrogle oblike z napisom “Turnišče” v sredini in “Občina Turnišče” na obodu pečata.

II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA

7. člen

Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče predsednik sveta preteklega mandata najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče najstarejši novoizvoljeni svetnik nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.

8. člen

Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo sveta najstarejši prisotni svetnik. Na njegov predlog lahko svet odloči, da vodi sejo drugi član sveta.
Na prvi seji izvoli svet izmed svetnikov na predlog najmanj četrtine svetnikov, komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pregleda, kateri svetniki so po poročilu volilne komisije bili izvoljeni in predlaga verifikacijo mandatov za svetnike in župana.

9. člen

Na prvi seji svet obravnava poročilo o izidu volitev v občini in verificira mandate izvoljenih svetnikov ter mandat župana. Mandate svetnikov in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso sporni, posebej pa o vsakem spornem mandatu.
Svet odloča posebej o mandatu župana.

III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV

1. Splošne določbe

10. člen

Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom in tem poslovnikom.

11. člen

Svetniki imajo pravico in dolžnost:
– udeleževati se sej sveta,
– sodelovati pri delu delovnih teles, katerih člani so, udeležujejo se lahko tudi sej drugih delovnih teles in na njih razpravljajo, ne morejo pa glasovati,
– postavljati vprašanja županu in občinski upravi ter zahtevati informacije o delu organov občine (župana, občinske uprave, delovnih teles) in druge informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu.
Če svetnik to zahteva, se mu mora odgovoriti na vprašanje oziroma posredovati informacijo tudi v pisni obliki.

2. Vprašanja in pobude svetnikov

12. člen

Na vsaki redni seji je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov.

13. člen

Vprašanje oziroma pobuda svetnika mora biti kratko in postavljeno tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru mora svetnik na opozorilo predsednika vprašanje oziroma pobudo dopolniti.

14. člen

Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov mora biti obvezno prisoten župan. Če je župan zadržan, določi, kdo ga bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja svetnikov.

15. člen

Svetnik ima pravico postaviti vprašanje županu ali delovnemu telesu. Vprašanje se lahko postavi pisno ali ustno na seji sveta.
Pisno postavljeno vprašanje sveta mora predsednik takoj posredovati tistemu, na katerega se nanaša. Odgovor mora biti podan v pisni obliki na prvi naslednji seji.
Če svetnik zahteva pisni odgovor na ustno vprašanje, se mora podati pisni odgovor najkasneje v petnajstih dneh po tem, ko je bilo vprašanje postavljeno, razen če svet v posameznih primerih ne določi drugačnega roka.

16. člen

Na ustno ali pisno postavljena vprašanja na sami seji se odgovori ustno na isti seji sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno.
Ustno se odgovori na seji sveta tudi na vsa pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo, pa svetnik, ki je postavil vprašanje ni zahteval pisnega odgovora.
Če tisti, na katerega je bilo vprašanje postavljeno, obrazloži, da nanj ne more odgovoriti takoj, mora nanj odgovoriti pisno najmanj tri dni pred prvo naslednjo sejo.
Na dobljeni odgovor na vprašanje ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje.

17. člen

Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava v občinskem svetu. Predsednik uvrsti to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.

18. člen

Svetnik ima pravico dati pobudo predsedniku sveta, županu, delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Svetnik lahko da pobudo ustno ali pisno na seji občinskega sveta.

19. člen

Pisno pobudo pošlje predsednik sveta županu, občinski upravi ali delovnemu telesu, ki morajo odgovoriti najkasneje v 30.dneh od dneva, ko je bila pobuda podana.
Če se pobuda nanaša na delo občinskega sveta, mora predsednik sveta na njo odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje. Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem.

3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles

20. člen

Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti predsednika sveta, v njegovi odsotnosti pa tajnika sveta oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje.
Svetnik, ki prisotnosti zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti o odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je mogoče.

21. člen

Če predsednik sveta oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neupravičeno.
Če svetnik brez opravičila večkrat ne pride na sejo sveta, mora predsednik sveta na to opozoriti svet in tudi politično stranko, katere član je svetnik, ki se brez opravičenih razlogov večkrat ne udeleži sej sveta.
O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava tudi v okviru točke dnevnega reda seje sveta.

IV. SEJE SVETA

1. Program dela, sklicevanje sej, posredovanje in udeležba na seji

22. člen

Seje sveta sklicuje predsednik sveta.
Predsednik sveta sklicuje redne seje sveta v skladu s programom dela sveta, po sklepu sveta, na predlog župana ali na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine.

23. člen

Okvirni program dela za posamezno leto pripravi predsednik sveta po posvetovanju s podpredsednikom, županom in predsedniki delovnih teles.
V okvirnem programu dela se upošteva program dela župana in občinske uprave, predloge delovnih teles in druge predloge za razpravo in določanje v svetu.
Okvirni program mora biti sprejet najkasneje do konca januarja za tekoče leto.

24. člen

Izredno sejo sveta skliče predsednik na svojo pobudo, na zahtevo župana, delovnega telesa sveta ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
Če predsednik sveta na pisno zahtevo upravičenega predlagatelja ne skliče seje sveta v roku 10 dni po prejemu zahteve, lahko skliče sejo tisti, ki je sklic zahteval, vabilu pa hkrati priloži tudi ustrezno gradivo.

25. člen

Vabilo za sklic seje sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj 5 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se svetnikom pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev gradiva na dnevni red. Izredno sejo sveta lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem roku.
Vabilo za sklic seje sveta skupaj z gradivom se pošlje tudi županu.

26. člen

Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma predsednik sveta. Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je zaradi nemotenega procesa dela na seji potrebna. Po odločitvi predsednika sveta so lahko na sejo povabljene tudi druge osebe.

27. člen

Predlog dnevnega reda seje pripravi predsednik sveta, ki se pri tem posvetuje z županom. Predlog dnevnega reda lahko predsedniku sveta predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje.
Na predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni vsi pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo.

28. člen

Svet ne mora odločati o zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo izročeno gradivo in h katerim ni dal svojega mnenja oziroma ni zavzel stališča župan ali pristojno delovno telo sveta, kadar le-ta nista predlagatelja.

29. člen

Seji sveta predseduje predsednik. Kadar je predsednik sveta zadržan, predseduje seji sveta podpredsednik. Po pooblastilu predsednika lahko vodi posamezno sejo sveta podpredsednik, čeprav je predsednik sveta na seji navzoč.
Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne moreta udeležiti niti predsednik niti podpredsednik, vodi sejo najstarejši navzoči svetnik.

30. člen

Župan ima pravico udeleževati se sej sveta in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Župan lahko predlaga razpravo tudi o drugih vprašanjih, ki niso na dnevnem redu. O uvrstitvi takšne točke na dnevni red odloči svet z glasovanjem.

31. člen

Kadar svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, določi, kdo je poleg svetnikov lahko navzoč na seji.

2. Potek seje

32. člen

Ko predsednik začne sejo, obvesti svet o zadržanosti svetnikov, nato ugotovi sklepčnost.
Predsednik sveta obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnilo v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.

33. člen

Preden svet preide k obravnavi ostalih točk dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb in dopolnitev zapisnika odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj ni bilo pripomb, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.

34. člen

Svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov.
Zadeve, za katere župan tako predlaga, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.

35. člen

Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.

36. člen

Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega svetnika praviloma ne sme biti daljša kot 10 minut. Svet lahko sklene, da posamezni svetnik iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa.

37. člen

Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se svetnik ne drži dnevnega reda oziroma prekorači čas za razpravo, ga predsednik opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z govorom, mu predsednik lahko vzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
Določbe o vodenju oziroma poteku seje, dolžini razprave, vzdrževanja reda idr. veljajo oziroma se smiselno uporabljajo tudi za vse druge, ki sodelujejo na seji sveta.

38. člen

Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Nato poda predsednik pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako, popravil navedbo, ki po njegovem mnjenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po posebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 5 minut.

39. člen

Ko predsednik ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsednik lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitvi dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsednik določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko to sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.

40. člen

Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako svet lahko odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.

41. člen

Predsednik sveta konča sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda.

3. Vzdrževanje reda na seji

42. člen

Za red na seji skrbi predsednik sveta. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsednik ne da besede.
Predsednik skrbi da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na dnevni red ali mu seže v besedo le predsednik.

43. člen

Za kršitev reda na seji sme predsedujoči izreči ukrepe
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje, če s tem soglaša večina prisotnih svetnikov.

44. člen

Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega sogovorniku v besedo ali če na kak drug način krši red seje.
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.

45. člen

Svetnik, ki se mu izreče ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.

46. člen

Predsednik lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča potek seje.
Če je red hudo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.

47. člen

Če predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine.

4. Odločanje

48. člen

Svet veljavno odloča (je sklepčen), če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina vseh svetnikov, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh svetnikov.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejni sobi.

49. člen

Navzočnost svetnikov na seji se ugotavlja na začetku seje, pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.

50. člen

Svet praviloma sklepa z javnim glasovanjem.
Svet sprejema odločitev s tajnim glasovanjem, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju.

51. člen

Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.

52. člen

Pri javnem glasovanju lahko posameznik glasuje “za” sprejem predlagane odločitve, “proti” sprejemu predlagane odločitve ali pa glasuje “vzdržan”.

53. člen

Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsednika ali četrtine članov sveta.
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči kliče po seznamu svetnike, vsak pa se izreče z besedo “za”, “proti” ali “vzdržan”.

54. člen

Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom sveta.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev “ZA” in “PROTI”. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “ZA” ali “PROTI”.

55. člen

Tajno glasovanje vodi predsednik s pomočjo dveh svetnikov, ki ju izvoli svet na predlog predsednika. Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja tajnik sveta
Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi predsednika, glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri svetniki so dvignili glasovnico. Ko svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.

56. člen

Ko je glasovanje končano, predsednik in izvoljena svetnika ugotovijo izid glasovanja.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “ZA” in “PROTI” oziroma pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali pa predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen. O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.

57. člen

Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov sveta, razen če ni v zakonu ali statutu občine drugače določeno. Predlagana odločitev je sprejeta, če je večina navzočih članov izrekla “ZA” za njen sprejem.

58. člen

Če svetniki ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja poteku in ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog predsednika.

5. Zapisnik seje sveta

59. člen

Celotni potek seje sveta se snema s tonsko snemalno napravo. Na osnovi tako posnete seje se naredi zapisnik, ki vsebuje prisotnost, imena razpravljalcev, izide glasovanja o posameznih zadevah in sklepe, ki so bili sprejeti.
Svetnik lahko zahteva, da se določena njegova izjava ali razprava dobesedno navede v zapisnik.

60. člen

Predlog zapisnika podpišejo: predsedujoči in sekretar sveta.
Odpravek sklepov je treba posredovati predlagateljem posameznih gradiv in drugim pristojnim v čim krajšem roku po končani seji.

61. člen

Za pravočasnost sestavitve zapisnika, pravilnost podatkov v njem in hrambo zapisnika je odgovoren tajnik sveta.
Zapisniki in vso gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hranijo v arhivu občinske uprave.

6. Predsednik in podpredsednik sveta

62. člen

Predsednik sveta prevsem:
– sklicuje in vodi seje sveta,
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta ter za nemoteno delo sveta,
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema svet,
– skrbi za izvajanje poslovnika sveta,
– po predsednikih koordinira delo med posameznimi delovnimi telesi,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom in občinsko upravo,
– opravlja druge naloge, ki jih narekuje delo sveta in naloge, ki mu jih določi svet.

63. člen

Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.

64. člen

Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta. Če tudi podpredsednik sveta ne more opravljati nalog predsednika, prevzame naloge predsednika najstarejši svetnik.

7. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet

65. člen

Občinski svet za opravljanje strokovnih in administrativnih opravil pri pripravi in vodenju sej sveta in njegovih teles izmed občinske uprave imenuje tajnika sveta.
Tajnik je za svoje delo odgovoren predsedniku sveta in svetu.
Tajniku preneha funkcija s konstituiranjem novega sveta.

8. Delovna telesa

66. člen

Delovna telesa delajo na sejah.
Seje delovnih teles sklicuje predsednik delovnega telesa na lastno pobudo, na zahtevo sveta ali župana.
Predsednik mora sklicati sejo na pobudo najmanj 25% članov delovnega telesa. Če predsednik te zahteve ne upošteva, skliče sejo podpredsednik sveta.

67. člen

Pisno vabilo z dnevnim redom za sejo mora biti vročeno članom najkasneje tri dni pred sejo. Vabilu mora biti priloženo potrebno gradivo.
Izjemoma sme predsednik v nujnih in upravičenih primerih sklicati sejo v krajšem roku, kot je to določeno v prejšnjem odstavku.
Na sejah sodelujejo tudi predstavniki predlagateljev gradiva.

68. člen

Delovno telo obravnava zadeve pred sejo sveta.

69. člen

Sejo vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.
Seja je sklepčna, če je prisotna najmanj polovica članov.

70. člen

Delovno telo sprejema odločitve z večino prisotnih članov.
Posamezni član ima pravico tudi do ločenega mnenja, ki se zapiše v zapisnik.
Glasovanje je javno.
O poteku seje delovnega telesa se vodi zapisnik, za katerega poskrbi sekretar sveta. Glede vsebine, oblike in pravočasne sestavitve zapisnika, pravilnost podatkov, potrjevanja in hrambe se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o zapisnikih sveta.

71. člen

Delovno telo v okviru svojega delovnega področja daje svetu mnenja in predloge.
Delovno telo za poročanje na seji sveta določi poročevalca.

V. AKTI OBČINSKEGA SVETA

1. Splošne določbe

72. člen

Svet sprejema naslednje akte: statut občine, poslovnik o delu občinskega sveta, proračun občine in zaključni račun proračuna, prostorske in druge plane razvoja občine, odloke, odredbe, pravilnike, navodila in sklepe.

73. člen

Statut občine, poslovnik občine, prostorski in drugi plani razvoja občine in občinski proračun se sprejemajo po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejemanje odlokov. Zaključni račun proračuna in vsi drugi akti (razen odlokov), ki jih sprejema svet in niso navedeni v določbi prvega odstavka tega člena, se sprejemajo na eni obravnavi, pri čemer se uporablja amandmajski način sprejemanja oziroma dopolnjevanja teh aktov.

2. Sprejemanje odloka

74. člen

Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, delovno telo, svet ali najmanj 5% volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta.
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah, tudi kadar sam ni predlagatelj.

75. člen

Predsednik sveta pošlje predlog odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 5 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.

76. člen

Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. V prvi obravnavi razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka ter o finančnih in drugih posledicah sprejetja odloka.

77. člen

Ob prvi obravnavi predloga odloka lahko svet sklene:
– da se opravi razprava in glasovanje o posameznih spornih rešitvah,
– da se opravi razprava in glasovanje po posameznih poglavjih,
– da se opravi razprava skupaj o več ali vseh poglavjih.
Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet:
– odloči, da se opravi druga obravnava v predloženem besedilu,
– sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi za drugo obravnavo,
– odloči, da se odlok ne sprejme.
Če svet odloči, da se obravnava predloga odloka nadaljuje, določi rok za začetek druge obravnave.
Če se svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek končan.

78. člen

V drugi obravnavi mora predlagatelj navesti, kako je upošteval razpravo k odloku v prvi obravnavi, zlasti, kako so upoštevane pripombe, mnenja in predlogi, ki so bili dani v prvi obravnavi in katerih pripomb, mnenj in predlogov ni upošteval in zakaj.

79. člen

V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve svetniki, delovna telesa in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, ko ni sam predlagatelj odloka.

80. člen

Amandma mora biti predložen v pisni obliki in vsebini, kot naj bi bil sprejet in obrazložen.
Amandma mora biti predsedniku občinskega sveta predložen v takšnem roku, da ga bo lahko predložil svetnikom najmanj en dan pred sejo, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Na sami seji lahko predlaga amandma vsak član sveta in župan.
Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenje k vsakemu amandmaju.
Svoje mnenje k amandmaju lahko poda tudi delovno telo sveta.

81. člen

Po končani razpravi o amandmajih se glasuje o vsakem amandmaju posebej, ali o skupini med seboj povezanih amandmajev.
Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do začetka glasovanja o amandmaju.
Po končanem glasovanju o amandmajih predsednik ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog odloka v celoti.
Če se ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi odloka, lahko svet predlaga amandmaje za uskladitev.
Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o sprejemu odloka na naslednji seji.

3. Hitri postopek za sprejem odloka

82. člen

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manjše spremembe odlokov, ali če na osnutek – prvo branje, ni pripomb, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku , da predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji.

83. člen

O predlogu, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, odloči svet ob določanju dnevnega reda.
Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.

84. člen

Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

4. Sprejemanje statuta, odlokov in drugih aktov

85. člen

Statut občine sprejme svet z dvetretjinsko večino vseh svetnikov.
Poslovnik občinskega sveta sprejme svet z dvetretjinsko večino navzočih svetnikov.
Odloke in vse druge akte, razen tistih iz prvega in drugega odstavka tega člena sprejme svet z večino glasov navzočih svetnikov, vendar najmanj z eno tretjino glasov vseh svetnikov, če v statutu ni drugače določeno.

86. člen

Statut, poslovnik, odloki in drugi akti,, ki jih sprejema svet, se lahko spremenijo oziroma dopolnijo po postopku in na način, kot je s tem poslovnikom predpisan za njihov sprejem.

VI. VOLITVE IN IMENOVANJA

1. Splošne določbe

87. člen

Volitve funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli oziroma imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
Svet pred glasovanjem odloči, ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje.
Če se svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.

88. člen

Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje ZA ali PROTI kandidatu oziroma ZA ali PROTI listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici zaokroži beseda “ZA” ali “PROTI”.

89. člen

Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina svetnikov, ki so glasovali, če s statutom ni določena drugačna večina.

90. člen

Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju dobi več kandidatov enako najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.

91. člen

Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.

2. Volitve predsednika in podpredsednika sveta

92. člen

Kandidata za predsednika in podpredsednika sveta predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Kandidata lahko predlaga tudi skupina svetnikov.
Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala večina vseh članov.

3. Imenovanje predsednikov in članov delovnih teles

93. člen

Delovna telesa sveta voli svet na podlagi liste kandidatov za predsednika in člane delovnega telesa. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na predlog poslanskih skupin.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani posamično. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na ta način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.

4. Imenovanje tajnika sveta

94. člen

Tajnika sveta imenuje svet na predlog župana z javnim glasovanjem, kandidat pa mora dobiti večino glasov navzočih svetnikov.

5. Postopek za razrešitev

95. člen

Svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje po enakem postopku, kot je določen za volitve in imenovanja.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom.
Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi za predlaganje njihovih razrešitev.
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za izvolitev oziroma imenovanje, je pristojen predlagati tudi za njihovo razrešitev.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo izvolitev in imenovanje.

6. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine

96. člen

Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti.
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni in imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora biti podana v pisni obliki in poslana predsedniku sveta. Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti na prvi naslednji seji sveta.
Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
Za tajnika občine lahko svet sklene, da je dolžan opravljati funkcijo še do imenovanja novega tajnika, vendar ne dalj kot 6 mesecev po dani odstopni izjavi.

VII. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA

97. člen

Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.

98. člen

Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne zadeve.
Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in o njih izrazi svoje stališče in mnenje.

99. člen

Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki seji sveta poroča župan ali po njegovem pooblastilu zaposleni v občinski upravi o izvrševanju sklepov sveta. V poročilu je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.

100. člen

Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev.

VIII. JAVNOST DELA

101. člen

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih obvestil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.

102. člen

Javnost se s sej organov izključi v primeru, kadar je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom ali če tako sklene svet.

103. člen

Župan ali predsednik sveta obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana in občinske uprave. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma za javna občila.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.

IX. RAZLAGA POSLOVNIKA

104. člen

Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsednik. Če se predsednik glede razlage ne more odločiti, prekine sejo in naloži komisiji za statut in poslovnik, da pripravi razlago posamezne določbe poslovnika.
Zunaj seje daje razlago poslovnika komisija za statut in poslovnik, ki po potrebi pridobi ustrezno strokovno mnenje. Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala komisija za statut in poslovnik, odloči občinski svet.

X. KONČNA DOLOČBA

105. člen

Ta poslovnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme svet in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3/96-15

Turnišče, dne 9. julija 1996.

Predsednik
Občinskega sveta
občine Turnišče
Edvard Špilak, dipl. inž. agr. l. r.