Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
/ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/2010,
40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18) je Občinski svet
Občine Beltinci na svoji 8. redni seji dne 25.09.2019 sprejel |
|
STATUT |
OBČINE
BELTINCI |
|
1. člen |
(vsebina
statuta) |
Ta
statut ureja: |
1 Status
občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter
uresničevanje lokalne samouprave v občini; |
2 Naloge
občine; |
3
Organizacijo občine: |
3.1
Skupne določbe, |
3.2
Občinski svet, |
3.3
Župana, |
3.4
Nadzorni odbor občine, |
3.5
Druge organe občine; |
4 Ožje
dele občine; |
5
Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini: |
5.1 Zbor
občanov, |
5.2
Referendum o splošnem aktu občine, |
5.3
Svetovalni referendum, |
5.4
Drugi referendumi, |
5.5
Ljudsko iniciativo; |
6
Občinske javne službe; |
7
Sodelovanje občine z drugimi občinami; |
8
Premoženje in financiranje občine; |
9
Splošne in posamične akte občine in druge določbe, pomembne za delovanje
občine. |
|
1 Status
občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter
uresničevanje lokalne samouprave v občini |
|
2. člen |
(območje, ime in sedež občine) |
(1)
Občina Beltinci (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna
skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:
Beltinci, Bratonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci in
Melinci. |
(2)
Sedež občine je v Beltincih, Mladinska ulica 2. |
(3)
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati
in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
(4)
Občino predstavlja in zastopa županja oziroma župan (v nadaljnjem
besedilu: župan). |
(5)
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki
ga določa zakon. |
(6)
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
(7) V
Občini Beltinci živi naseljena romska skupnost. Položaj in pravice
pripadnikov romske skupnosti se urejajo v skladu z zakonom. |
|
3. člen |
(naloge
občine) |
(1)
Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge,
določene v zakonu ter naloge, določene s predpisi občine. |
(2) Če
zakon tako določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz državne
pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora država
občini zagotoviti potrebna sredstva. |
|
4. člen |
(uradno
glasilo občine) |
(1)
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem
glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če
ni v njih drugače določeno. |
(2) V
Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako določi občinski svet. |
|
5. člen |
(uresničevanje lokalne samouprave) |
(1)
Občanke in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) odločajo o zadevah iz
občinske pristojnosti preko župana in občinskega sveta ter neposredno
sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih
občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
(2)
Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri
oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih
aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na
način in v rokih, ki jih določi župan. Javna razprava o posameznem
predlogu ne sme trajati manj kot trideset (30) dni. |
(3) Na
podlagi odločitve organov občine se v posamezne oblike odločanja in v
javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno
prebivališče, na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so lastniki zemljišč
in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
6. člen |
(grb,
zastava in praznik občine) |
(1)
Občina ima svoj grb, zastavo in praznik. |
(2)
Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na
zgornji polovici napis: Občina Beltinci, v zunanjem krogu na spodnji
polovici pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor;
Občinska uprava, Občinska volilna komisija. V sredini žiga je grb
občine. |
(3)
Obliko, vsebino in uporabo grba in zastave občine podrobneje določa
odlok. Velikosti, uporabo in hrambo žigov določi župan s sklepom. |
(4)
Praznik občine je 17. avgusta. |
(5) Za
prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim
občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu
s posebnim odlokom. |
|
7. člen |
(ožji
deli občine) |
(1) Na
območju občine so kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti,
in sicer: |
·
Krajevna
skupnost Beltinci na območju naselja Beltinci. Krajevna skupnost
Beltinci ima sedež v Beltincih; |
·
Krajevna
skupnost Bratonci na območju naselja Bratonci. Krajevna skupnost
Bratonci ima sedež v Bratoncih; |
·
Krajevna
skupnost Dokležovje na območju naselja Dokležovje. Krajevna skupnost
Dokležovje ima sedež v Dokležovju; |
·
Krajevna
skupnost Gančani, ki obsega naselje Gančani in zaselek Hraščica na
območju naselja Gančani. Krajevna skupnost Gančani ima sedež v Gančanih; |
·
Krajevna
skupnost Ižakovci, ki obsega naselje Ižakovci, zaselek Nemščak in
zaselek Hrenovice na območju naselja Ižakovci. Krajevna skupnost
Ižakovci ima sedež v Ižakovcih; |
·
Krajevna
skupnost Lipa na območju naselja Lipa. Krajevna skupnost Lipa ima sedež
v Lipi; |
·
Krajevna
skupnost Lipovci na območju naselja Lipovcev. Krajevna skupnost Lipovci
ima sedež v Lipovcih; |
·
Krajevna
skupnost Melinci na območju naselja Melinci. Krajevna skupnost Melinci
ima sedež v Melincih. |
(2) S
tem statutom so določene naloge občine, ki jih na svojem območju in
pretežno v korist svojih prebivalcev izvajajo krajevne skupnosti. |
(3)
Krajevne skupnosti se lahko ukinejo ali se lahko spremeni njihovo
območje s spremembo statuta občine. Pobudo za ustanovitev ožjih delov
občine ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali pet
odstotkov prebivalcev dela občine. Statut se spremeni po prej na
referendumu ugotovljeni volji prebivalcev ožjega dela občine o imenu in
območju novega ožjega dela občine. Sprememba ali ukinitev ožjega dela
občine začne veljati s prvim dnem proračunskega leta, ki sledi letu, v
katerem je na rednih lokalnih volitvah izvoljen nov občinski svet. |
(4) Ta
statut določa pravni status ožjih delov občine, organizacijo,
pristojnosti in delovanje njihovih organov, njihovo sodelovanje z občani
in občinskimi organi, financiranje ter stvarno premoženje posameznega
ožjega dela občine. |
|
8. člen |
(status
krajevnih skupnosti) |
(1)
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih
opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more
biti delodajalec. |
(2)
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj
račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez soglasja
župana, so nični, vendar lahko predpis občine, ki je potreben za
izvršitev proračuna določi, kateri pravni posli in v kakšni višini so ti
pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega
soglasja župana. |
(3)
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za
obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
(4)
Krajevno skupnost zastopa predsednica oz. predsednik (v nadaljnjem
besedilu: predsednik) sveta krajevne skupnosti. |
|
9. člen |
(naloge,
prenesene v izvajanje krajevnih skupnosti) |
Krajevne
skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se nanašajo
na prebivalce krajevne skupnosti, in so z odlokom prenesene v izvajanje
njihovim svetom. |
|
2 Naloge
občine |
|
10. člen |
(naloge
občine) |
(1)
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene z zakonom, zlasti pa: |
1.
sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj občine, |
2.
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja ter ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
3.
ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj, |
4.
zagotavlja javne vrtce in druge oblike predšolskega varstva, |
5.
gradi in vzdržuje objekte javnih vrtcev, osnovnih šol, splošne
knjižnice, zdravstvenega doma, ambulant, športne dvorane…, |
6.
zagotavlja obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe v skladu
z zakonom, |
7.
gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo, |
8.
zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
9.
skrbi za varstvo zraka, tal, za varstvo pred hrupom, |
10.
gradi in vzdržuje ter upravlja: |
·
občinske
ceste, ulice in javne poti, |
·
površine
za pešce in kolesarje, |
·
igrišča
za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
·
javne
parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
11.
zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet
v občini, |
12.
skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in
drugih nesreč. |
(2)
Občina opravlja naloge, določene s tem statutom in podrobneje z odlokom,
in sicer: |
·
ustvarja
pogoje za glasbeno izobraževanje ter izobraževanje odraslih,
|
·
pospešuje društveno dejavnost na področju skrbi za socialno ogrožene,
invalide in ostarele, |
·
podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih
ali obletnicah občanov, |
·
pospešuje društveno dejavnost na področju kulture, športa, turizma. |
|
11. člen |
(naloge
krajevnih skupnosti) |
(1)
Krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se
nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti praviloma
samostojno: |
·
skrbijo
za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno
običajen način, če ni z odlokom določeno drugače, |
·
skrbijo
za vzdrževanje javnih cest na svojem območju, če ni z odlokom določeno
drugače, |
·
upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je
dano v uporabo, |
·
izdelujejo načrt zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb
občine, |
·
pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja
in obnove vasi na svojem področju, |
·
pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem
območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma
nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina. |
(2)
Naloge iz prvega odstavka tega člena se podrobneje opredelijo z odlokom.
|
|
3
Organizacija občine |
|
3.1
Skupne določbe |
|
12. člen |
(organi
občine) |
(1)
Organi občine so: |
·
občinski
svet, |
·
župan in |
·
nadzorni
odbor. |
(2)
Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v
skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi
akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo
zakonitosti volilnih postopkov. |
(3)
Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
zakon. |
(4)
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom
občinskega sveta. |
(5)
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
(6)
Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega
sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne
volitve ureja zakon. |
|
13. člen |
(javnost
dela) |
(1)
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut,
poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora. |
(2)
Javnost dela občinskih organov občine se praviloma zagotavlja z
obveščanjem javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij javnega
značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine ter v Katalogu
informacij javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri
pripravi splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov
občine, z objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiva za točke
dnevnega reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov.
Podrobneje določa način zagotavljanja javnosti dela posameznega
občinskega organa njegov poslovnik. |
|
14. člen |
(neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) |
Občani
sodelujejo pri odločanju na zborih občanov, z referendumom in z ljudsko
iniciativo. |
|
15. člen |
(občinska uprava) |
(1)
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi
akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge
ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske
pristojnosti. |
(2)
Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom, s
katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.
|
(3)
Posamezne naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske uprave,
ki ga na predlog župana soustanovi občinski svet s posebnim odlokom, s
katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in
organizacija. |
(4)
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za vse občinske organe. |
(5)
Občinsko upravo vodi direktorica oziroma direktor občinske uprave (v
nadaljnjem besedilu: direktor občinske uprave), usmerja in nadzoruje pa
jo župan. |
|
3.2
Občinski svet |
|
16. člen |
(občinski svet) |
(1)
Občinski svet šteje devetnajst (19) članic oziroma članov (v nadaljnjem
besedilu: član), od katerih je en član predstavnik romske skupnosti. |
(2)
Volitve članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki ureja
lokalne volitve. |
|
17. člen |
(konstituiranje občinskega sveta) |
(1)
Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
Konstituiranje občinskega sveta določata zakon in poslovnik občinskega
sveta. |
(2) S
konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat
prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi
članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta. |
(3) Če
je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom
tega člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v organ
javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je
občina, mu to članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega
zavoda, javnega podjetja ali sklada. |
|
18. člen |
(nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta) |
(1)
Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in
delom določa zakon. |
(2)
Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja
funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
19. člen |
(pristojnosti občinskega sveta) |
(1)
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti
občine. |
(2)
Pristojnosti občinskega sveta določa zakon in ta statut. |
|
20. člen |
(seje
občinskega sveta) |
(1)
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
(2) Seje
občinskega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom. |
(3)
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta
in poslovnika občinskega sveta po programu dela občinskega sveta ter
glede na potrebe odločanja na občinskem svetu. |
(4)
Podžupan lahko opravi sklic seje na podlagi posamičnega pooblastila
župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje občinskega sveta pa
je v skladu s prejšnjim odstavkom načrtovan ali je nujen. |
(5)
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan in najstarejši
član občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta v skladu s
tem statutom sklicatelja. |
(6)
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in vodenju
sej zagotavlja občinska uprava. |
(7)
Sklicevanje, vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda in
njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta
podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
21. člen |
(pravice
člana občinskega sveta) |
(1) Član
občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in
odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta. |
(2) Vsak
član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
(3)
Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati
na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku
občinskega sveta. |
(4) Na
vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski
upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do
začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta. Če
zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma
proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na
naslednji seji. |
|
22. člen |
(odločanje občinskega sveta) |
(1)
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih
članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
(2)
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje
v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski
svet. |
(3)
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom
občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
23. člen |
(izvrševanje odločitev občinskega sveta) |
(1) Za
izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan. |
(2)
Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja
odločitev občinskega sveta. |
(3)
Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave. |
(4)
Župan in direktor občinske uprave poročata občinskemu svetu o
izvrševanju njegovih odločitev na vsaki redni seji. |
|
24. člen |
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta
Občine Beltinci ima pet (5) članov, ki jih izmed svojih članov imenuje
občinski svet praviloma na svoji prvi seji. |
(2)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je delovno telo
občinskega sveta, pristojno za pripravo odločitev občinskega sveta, ki
se nanašajo na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev,
potrditev mandatov nadomestnih članov občinskega sveta, odločanje o
morebitnih pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter
druga mandatna vprašanja, imenovanje in razrešitve članov nadzornega
odbora, občinske volilne komisije in drugih občinskih organov,
imenovanja in razrešitve članov odborov in komisij občinskega sveta,
imenovanja in razrešitve predstavnikov občine v organih pravnih oseb
javnega prava, ki jih je občina ustanovila. |
(3)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga
občinskemu svetu v sprejem pravilnike, s katerimi so urejene svetniške
skupine in zagotavljanje sredstev za njihovo delo, sejnine članov
občinskega sveta, članov nadzornega odbora in članov svetov krajevnih
skupnosti in jih izvršuje. |
(4)
Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja
posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij
občinskih funkcionarjev in materialnih pravic iz dela in v zvezi z delom
ter druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(5)
Postopek določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja je določeno s poslovnikom občinskega
sveta, ki podrobneje ureja tudi delo komisije. |
|
25. člen |
(stalna
delovna telesa občinskega sveta) |
(1)
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
1.
odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
2.
odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, |
3.
odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, |
4.
odbor za proračun in finance, |
5.
statutarno pravna komisija. |
(2)
Odbori in komisija iz prejšnjega odstavka štejejo od pet (5) do devet
(9) članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega
telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
|
26. člen |
(pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta) |
(1)
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja,
določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
(2)
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna
in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu
ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
(3)
Komisije in odbori občinskega sveta, vsak na svojem področju dela, so
dolžni oblikovati mnenja glede pripravljajočih se zakonov in drugih
predpisov, ki jih sprejemajo državni organi, in se tičejo koristi
občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
(4)
Podrobneje določa način dela komisij in odborov občinskega sveta
poslovnik občinskega sveta. |
|
27. člen |
(ustanovitev občasnih delovnih teles) |
Občasna
delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi
njihovo sestavo in naloge. |
|
3.3
Župan |
|
28. člen |
(pristojnosti župana) |
(1)
Župan predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga
sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. |
(2)
Poleg tega župan predvsem: |
·
predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
·
izvršuje
občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih
nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
·
skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
·
predlaga
ustanovitev organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
ureditev njihovega delovnega področja, notranjo organizacijo občinske
uprave, |
·
določa
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju
javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja
zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih
javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, |
·
imenuje
in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske
uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
·
usmerja
in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
·
opravlja
druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
29. člen |
(objave
splošnih aktov) |
(1)
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine v
uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom. |
(2)
Objavo splošnih aktov, razen proračuna občine, zaključnega računa
proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj
po sprejemu, opravi župan najprej po poteku petnajst dni po sprejemu. |
(3) Če
župan meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali
nezakonit, in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, mora o tem
najpozneje v 8 dneh po sprejemu pisno obvestiti občinski svet, navesti
razloge za zadržanje in predlagati občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji redni seji. |
(4) Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni akt
objaviti. |
|
30. člen |
(podžupan) |
(1) Za
pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina dva podžupana. Podžupana
imenuje župan izmed članov občinskega sveta najpozneje v
petinštiridesetih (45) dneh po konstitutivni seji občinskega sveta. |
(2) Na
prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana obvesti župan o tem
občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal
podžupanu ter nalogami, pri katerih mu pomaga. |
(3) Ne
glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka,
podžupan na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti
ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
(4) V
času opravljanja funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja mandata
župana, podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
|
31. člen |
(komisije in drugi strokovni organi občine) |
(1)
Župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako
določeno v zakonu ali drugem predpisu. |
(2)
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
3.4
Nadzorni odbor občine |
|
32. člen |
(nadzorni odbor občine) |
(1)
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s
pristojnostmi, določenimi z zakonom. |
(2)
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega
proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter
ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega
proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim
premoženjem. |
|
33. člen |
(imenovanje članov nadzornega odbora) |
(1)
Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani
nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe
in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. |
(2)
Kandidatno listo za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu
svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi
predlogov kandidatov, ki jih po javnem pozivu predlagajo občani, njihove
organizacije in politične stranke v občini. |
|
34. člen |
(konstituiranje nadzornega odbora) |
(1) Prvo
sejo nadzornega odbora občine najpozneje v petnajstih (15) dneh po
imenovanju članov skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na
prvi seji navzočih večina članov. |
(2)
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega
odbora. |
|
35. člen |
(delovanje nadzornega odbora) |
(1)
Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne ter
organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
|
(2)
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje,
koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge
naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora. |
(3)
Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga sprejme
nazorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega odbora
je splošni akt občine in začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem
glasilu občine. |
(4)
Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine, nadzore pa opravlja na
sedežih nadzorovanih oseb. |
(5)
Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig občine. |
|
36. člen |
(program
dela nadzornega odbora) |
(1)
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
nadzorni program in predlog finančnega načrta. Z letnim nadzornim
programom in njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor
seznaniti občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži
nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna.
|
(2)
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen
v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki
ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
|
(3)
Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi
obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal ter pooblastila člana
nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma
pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega
proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem,
pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu:
nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se obvesti župana. |
(4)
Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega
nadzornega programa, sprejme poročilo in zaključni račun finančnega
načrta nadzornega odbora. |
(5) S
posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor
občinski svet in župana, ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so
vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega
pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega
sveta, ko obravnava njegova poročila. |
|
37. člen |
(predmet
nadzora) |
(1)
Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na
podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb,
finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma
opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in
gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega
proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim
premoženjem. |
(2)
Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim
bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih
uporabnikov občinskega proračuna. |
(3) V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu
odboru predložiti na vpogled vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. V
postopku nadzora lahko pooblaščeni član nadzornega odbora pregleda
dokumentacijo na lokaciji nadzorovane osebe. |
|
38. člen |
(izločitev člana nadzornega odbora) |
(1) Član
nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru,
če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali
videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku
nadzornega odbora pisno. |
(2)
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
·
je
odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala, |
·
je član
nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne
osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane
osebe, |
·
če je
član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
(3)
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba
in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z
večino glasov vseh članov. |
|
39. člen |
(osnutek
poročila nadzornega odbora) |
(1) Za
posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen s
sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik
pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku
nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake
sestavine kot poročilo o nadzoru razen odzivnega poročila nadzorovane
osebe. |
(2)
Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o
osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega
odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o
nadzoru. |
(3) Če
osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti
usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati
nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
(4)
Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru
najpozneje v roku osmih (8) dni po sprejemu. |
|
40. člen |
(odzivno
poročilo) |
(1)
Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih (15) dni od prejema
osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno
poročilo). |
(2)
Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako
posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo
kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi,
jih priloži odzivnemu poročilu. |
|
41. člen |
(vsebina
poročila nadzornega odbora) |
(1) Po
preteku roka iz prejšnjega člena sprejme nadzorni odbor poročilo o
nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po
potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. Dokončno
poročilo nadzornega odbora občine se objavi v katalogu informacij
javnega značaja na spletni strani občine. |
(2)
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom
in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine,
ki ga izda pristojni minister. |
(3) V
ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je
bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
(4) Z
ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru. |
(5) V
mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno
in/ali smotrno. |
(6)
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
(7)
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali
neuspešno. |
(8)
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
(9)
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
(10)
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja
nadzorovane osebe. |
(11)
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja
oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
|
42. člen |
(postopanje nadzornega odbora) |
(1) Če
je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih (15) dneh od dokončnosti poročila
obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. |
(2) V
primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
43. člen |
(obravnava poročila nadzornega odbora) |
(1)
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
(2)
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
|
44. člen |
(javnost
dela nadzornega odbora) |
(1)
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
nadzornega odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom. |
(2) Za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
45. člen |
(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora) |
(1)
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
(2)
Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih
pisanj nadzornega odbora, organiziranju izvajanja nadzorov, arhiviranje
gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih
opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega
odbora. |
(3) Za
posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje
izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. |
|
46. člen |
(sredstva za delo nadzornega odbora) |
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na
posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi
skrbnika. |
|
47. člen |
(plačilo
za opravljanje dela članov nadzornega odbora) |
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta – pravilnikom o
plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles
občinskega sveta ter članov volilnih drugih občinskih organov ter o
povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim
strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali
avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo
določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
3.5
Drugi organi občine |
|
48. člen |
(drugi
organi občine) |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
49. člen |
(poveljnik in štab civilne zaščite) |
(1)
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
(2)
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
|
4 Ožji
deli občine |
|
50. člen |
(žig
krajevne skupnosti) |
Krajevna
skupnost ima žig, ki je okrogle oblike. V zunanjem krogu na zgornji
polovici je napis »OBČINA BELTINCI«, v notranjem krogu spodaj pa napis
»KRAJEVNA SKUPNOST (IME KS)«. V sredini žiga se nahaja grb občine. |
|
51. člen |
(sodelovanje pri opravljanju nalog občine) |
(1)
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in
sicer: |
·
dajejo
predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na območju
občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo
pri izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo in sodelujejo pri
nadzoru nad opravljenimi deli, |
·
sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
delo s področja javnih služb, |
·
dajejo
predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo
pri njihovi sanaciji, |
·
dajejo
predloge za ureditev in olepševanje kraja v smislu ureditve in
vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd. in pri tem
sodelujejo, |
·
dajejo
pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev
dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.), |
·
oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov
ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
·
dajejo
mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge namene,
predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti,
za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija), pri katerih
je prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
·
seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
·
sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
·
spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
·
dajejo
mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine,
ki je skupnostim dano za uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
(2)
Naloge in način izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka, ki se prenesejo
v izvajanju sveta ožjega dela občine se podrobneje določijo z odlokom. |
|
52. člen |
(svet
krajevne skupnosti) |
(1)
Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov
sveta določa zakon. |
(2) Svet
krajevne skupnosti šteje sedem (7) članov. |
(3)
Volitve članov sveta krajevne skupnosti se na podlagi razpisa župana
opravijo hkrati z volitvami članov občinskega sveta. |
(4)
Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je častna. |
|
53. člen |
(sklic
prve seje sveta krajevne skupnosti) |
(1) Prvo
sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset (20) dni
po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti, sejo pa vodi najstarejši
novoizvoljeni član sveta. |
(2) Svet
je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih
članov. |
(3) Za
potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe
statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta. |
|
54. člen |
(predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti) |
(1) Svet
krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani
sveta. |
(2)
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja in zastopa skupnost,
sklicuje in vodi seje sveta ter opravlja druge naloge, določene s tem
statutom in poslovnikom občinskega sveta. |
(3) Svet
krajevne skupnosti na predlog predsednika izvoli podpredsednika.
Podpredsednik nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi
predsednik. |
|
55. člen |
(seje
sveta krajevne skupnosti) |
(1) Svet
krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri
je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. |
(2)
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar nima pravice glasovati. |
(3)
Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče svet najmanj štirikrat na
leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan, najmanj polovica
članov občinskega sveta ali najmanj tretjina članov sveta krajevne
skupnosti.
|
(4) Za
delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik
občinskega sveta. |
|
56. člen |
(naloge
sveta krajevne skupnosti) |
(1) Svet
krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge
krajevne skupnosti. Svet tudi: |
·
obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje
krajevne skupnosti in njene prebivalce, ter oblikuje svoja stališča in
mnenja, |
·
daje
pobude za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
·
sprejema
odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju
s skupnim premoženjem krajevne skupnosti. |
(2)
Mnenja in stališča ter pobude iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na
predloge splošnih aktov občine, mora predlagatelj v postopku priprave
predloga za obravnavo na občinskem svetu obravnavati in občinskemu svetu
o tem pisno poročati. |
(3) Svet
krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore
krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se
smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor
občanov. |
(4)
Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan in občinska uprava. |
|
57. člen |
(svet
predsednikov svetov krajevnih skupnosti) |
Zaradi
obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz
občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov
krajevne skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
58. člen |
(sredstva za delovanje krajevne skupnosti) |
(1) Za
delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se uporabljajo
določbe zakona, ki ureja javne finance, o financiranju neposrednih
uporabnikov občinskega proračuna. |
(2) Za
uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih
skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov
njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter
samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej
evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. |
(3)
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje
delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi in z njimi tudi upravlja
občina. |
(4)
Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe
krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava. |
|
59. člen |
(premoženje krajevnih skupnosti) |
1)
Krajevna skupnost ima lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine,
premičnine, denarna sredstva in pravice. |
(2)
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih
lokalnih skupnosti, določbe zakona, ki ureja javne finance, ki ureja
financiranje neposrednih uporabnikov občinskega proračuna in tega
statuta. |
(3) Če
krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna
subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. |
|
60. člen |
(financiranje krajevnih skupnosti) |
(1)
Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna s
prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve
in s prihodki od premoženja ožjega dela občine. |
(2)
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanje krajevne
skupnosti se določijo z odlokom. |
(3)
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
(4)
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v finančnih
načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu
svetu predlagajo njihovi sveti. |
(5)
Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme na
predlog župana občinski svet. |
(6)
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevne skupnosti, ki niso
zajeti v proračunu občine. |
(7) Za
izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik
sveta krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti lahko imajo svoje
transakcijske račune. Sklep o posebnem transakcijskem računu izda župan. |
(8) Za
izvrševanje finančnih načrtov krajevne skupnosti se uporabljajo določbe
predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o
proračunu občine. |
(9)
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni
odbor občine. |
|
61. člen |
(razpustitev sveta krajevne skupnosti) |
(1)
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine,
četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne
skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
·
če se po
najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane, |
·
če ne
izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih
izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
·
če se
ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če se
sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo
namensko. |
(2)
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevne skupnosti, če
ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni
kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo
interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem
statutom. |
|
5
Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini |
|
5.1 Zbor
občanov |
|
62. člen |
(zbor
občanov) |
(1)
Občani na zboru občanov: |
·
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža in oblikujejo mnenja, |
·
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
·
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
·
dajejo
predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
·
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
·
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
(2)
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
63. člen |
(sklic
zbora občanov) |
|
(1) Zbor
občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezen del na lastno
pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
|
(2)
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
|
(3)
Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na
spletni strani občine. |
|
64. člen |
(zahteva
občanov za sklic zbora) |
(1)
Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali
statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj pet odstotkov
volivcev tega dela. |
(2)
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen
predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti
seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in
priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter
njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da
zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se
vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih (30) dneh po prejemu
pravilno vložene zahteve. |
|
65. člen |
(vodenje
zbora občanov) |
(1) Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
(2) Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet (5) odstotkov volivcev z
območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali. |
(3)
Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga
na krajevno običajen način objavi. |
|
5.2
Referendum o splošnem aktu občine |
|
66. člen |
(referendum o splošnem aktu občine) |
(1)
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2)
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
(3)
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet (5)
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti najmanj
deset (10) odstotkov volivcev v občini. |
(4)
Naknadni referendum o splošnem aktu občine ureja zakon. |
|
5.3
Svetovalni referendum |
|
67. člen |
(svetovalni referendum) |
(1)
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
(2)
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
(3)
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami zakona, ki ureja
referendum o splošnem aktu občine in zakonom, ki ureja referendum in
ljudsko iniciativo. |
|
5.4
Drugi referendumi |
|
68. člen |
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) |
(1)
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
(2)
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona,
ki ureja naknadni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja
referendum, ni drugače določeno. |
|
5.5
Ljudska iniciativa |
|
69. člen |
(ljudska
iniciativa) |
(1)
Najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
(2)
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu
volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis
referenduma o splošnem aktu in zakona, s katerimi je urejen postopek s
pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine. |
(3) Če
se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če
se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o
njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
70. člen |
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) |
Sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih
občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem
proračunu. |
|
6
Občinske javne službe |
|
71. člen |
(občinske javne službe) |
(1)
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom
lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da
jih zagotavlja občina. |
(2)
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti,
ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
(3)
Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z
zakonom. |
|
72. člen |
(izvajalci javnih služb) |
(1)
Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne
službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z
zakonom. |
(2)
Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in občinskim
odlokom podeli koncesijo. |
|
7
Sodelovanje občine z drugimi občinami |
|
73. člen |
(medobčinsko sodelovanje) |
(1)
Občina lahko za skupno opravljanje nalog občinske uprave v skladu z
zakonom in odlokom, kot organ skupne občinske uprave soustanovi organe
skupne občinske uprave in sicer Medobčinski inšpektorat, medobčinsko
redarstvo, Skupno občinsko upravo, Medobčinsko odvetništvo in po potrebi
druge organe. |
(2)
Občina sodeluje z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
74. člen |
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic) |
(1) V
aktu o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih
pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem
javnih služb, ki jih izvajajo pravne osebe javnega prava, ki jih je
občina ustanovila skupaj z drugo/mi občino/ami se določijo njegove
naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način
financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. |
(2)
Župan mora občinskemu svetu poročati o delu skupnega organa iz
prejšnjega odstavka najmanj enkrat letno. |
|
8
Premoženje in financiranje občine |
|
75. člen |
(premoženje občine) |
(1)
Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku
in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje
in razpolaganje z državnim premoženjem. |
(2) Za
neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje
občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali
če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
76. člen |
(prihodki občine) |
(1)
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in
drugih dajatev v skladu z zakonom. |
(2)
Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev
finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
|
77. člen |
(proračun občine) |
(1)
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti
v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
(2)
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
(3) Za
pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan. V postopku priprave proračuna lahko
določi višino sredstev, namenjeno financiranju projektov, ki jih
predlagajo občani. O predlaganih projektih izvede župan posvetovanja z
občani najkasneje do predložitve proračuna občinskemu svetu v sprejem. |
(4)
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih
programov ter obrazložitve. |
(5)
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
78. člen |
(izvrševanje proračuna občine) |
(1) Za
izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. |
(2) V
okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugim splošnim aktom občine. |
(3)
Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v
skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim
na podlagi zakona. |
(4)
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna
občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske
uprave. |
(5)
Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za
tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa
zakon, ki ureja sistem javnih financ. |
|
79. člen |
(odlok o
proračunu občine) |
(1)
Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom. |
(2)
Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
(3) V
odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
(4)
Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno
uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme občinski svet
z odlokom. |
(5)
Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na
katerega se sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve proračuna
sprejme občinski svet z odlokom. |
|
80. člen |
(začasno
financiranje) |
(1) Če
proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega
proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo
uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem
obdobju v proračunu za preteklo leto. |
(2)
Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep
velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom
občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
81. člen |
(uporaba
sredstev proračuna) |
Sredstva
proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom
ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s
proračunom. |
|
82. člen |
(prerazporejanje proračunskih sredstev) |
(1)
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
(2) Če
se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če
se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik
proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v
proračunsko rezervo. |
|
|
|
83. člen |
(zaključni račun proračuna) |
(1)
Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna
občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta. |
(2)
Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti
ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
84. člen |
(zadolževanje občine) |
Občina
se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski
svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
85. člen |
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) |
(1)
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se
lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z
zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda
župan. |
(2) O
poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
(3)
Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni
zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin
ustanoviteljic. |
|
86. člen |
(finančno poslovanje občine) |
(1)
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske
uprave. |
(2)
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega
nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje
strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi
predpisi. |
|
87. člen |
(javno
naročanje) |
Nabavo
blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
9
Splošni in posamični akti občine |
|
9.1
Splošni akti občine |
|
88. člen |
(splošni
akti občine) |
(1)
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki,
odredbe, pravilniki in navodila. |
(2)
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte
razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni
vrsti splošnih aktov. |
(3)
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko
splošni ali posamični akt. |
(4)
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
89. člen |
(statut
občine) |
(1)
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2)
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom
občinskega sveta za sprejem odloka. |
|
|
90. člen |
(poslovnik občinskega sveta) |
(1) S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela
občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju
nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela
občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega
sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna,
sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in
imenovanja in druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta. |
(2)
Poslovnik občinskega sveta primerno uporabljajo pri svojem delu sveti
krajevnih skupnosti. |
|
91. člen |
(odlok
občine) |
(1) Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela,
ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb,
in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom. |
(2) Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
|
92. člen |
(pravilnik) |
S
pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka. |
|
9.2
Posamični akti občine |
|
93. člen |
(posamični
akti občine) |
(1)
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
(2) S
posamičnimi akti, odločbo ali sklepom, odloča občina o upravnih stvareh
iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
94. člen |
(odločanje
o pritožbah zoper posamične akte občine) |
(1) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
(2) O
pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
(3) O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
95. člen |
(pooblastila v upravnih zadevah) |
Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz
občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom
in predpisi izdanimi na podlagi zakona. |
|
96. člen |
(obveščenost o upravnih postopkih) |
(1)
Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih (8) dneh. |
(2)
Župan mora vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z
ustavo in zakoni. |
|
10
Varstvo občine, pravic posameznikov in organizacij |
|
97. člen |
Občinski
svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
občine. |
|
98. člen |
Občinski
svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti,
če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
99. člen |
(1)
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte
in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
(2)
Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
|
100.
člen |
Župan
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in
zakoni. |
|
101.
člen |
Delovna
telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
11
Prehodne in končne določbe |
|
102.
člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem
uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Beltinci (Uradni
list RS, št. 83/09, 93/15, 22/16-UPB1, 56/17). |
|
103.
člen |
(objava
in začetek veljavnosti) |
Ta
statut začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
Številka: 032-2/2019-8-85/VII |
Datum:
25.09.2019 |
|
|
Občina
Beltinci |
|
Marko Virag, župan |
|