Na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS,
št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009 in 80/2010-ZUPUDPP (106/2010
popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A) in 16. člena
Statuta
Občine Veržej (Uradni list RS, št. 22/2008, 105/2012, 109/2012,
35/2013-skl.US) je Občinski svet Občine Veržej na 20. redni seji, dne
22.1.2014, sprejel |
ODLOK |
O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU
OBČINE VERŽEJ |
1. Uvodne določbe
|
1.
člen |
(predmet odloka) |
(1) Občina Veržej s tem odlokom, v skladu s Strategijo prostorskega
razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/2004; v nadaljevanju SPRS) in
Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/2004; v
nadaljevanju PRS), sprejme temeljni prostorski akt Občine Veržej, to je
Občinski prostorski načrt Občine Veržej (v nadaljevanju: prostorski
načrt ali OPN Veržej). OPN Veržej določa strateške usmeritve
prostorskega razvoja občine, namensko rabo prostora ter prostorske
izvedbene pogoje za poseganje v prostor. |
2.
člen |
(razlaga pojmov in kratic uporabljenih v odloku) |
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem
odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja
prostorskega načrtovanja in graditve objektov. |
3.
člen |
(vsebina odloka) |
(1) Prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del. |
(2) Strateški del prostorskega načrta določa: |
·
izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine; |
·
zasnovo prostorskega razvoja občine; |
·
zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
lokalnega pomena; |
·
zasnovo poselitve, z območji naselij, razpršene
poselitve in razpršene gradnje; |
·
usmeritve za prostorski razvoj občine. |
(3) Izvedbeni del prostorskega načrta določa: |
·
enote urejanja prostora; |
·
območja namenske rabe prostora; |
·
prostorske izvedbene pogoje po posameznih enotah urejanja prostora; |
·
območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v
nadaljevanju: OPPN). |
(4) OPN Veržej ima priloge določene z veljavnimi predpisi. |
(5) OPN Veržej, ki se sprejme s tem odlokom, je sestavljen iz
tekstualnega in grafičnega dela ter je izdelan v analogni in digitalni
obliki. |
(6)
Strateški del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze: |
·
Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:25 000), |
·
Zasnova omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:25 000), |
·
Usmeritve za razvoj poselitve (M 1:25 000), |
·
Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:25 000) ter |
·
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:25 000). |
(7)
Izvedbeni del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze: |
·
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1: 25 000), |
·
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih
omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:25 000), |
·
Prikaz območij enot urejanja prostora,
osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih
pogojev (M 1:5 000) ter |
·
Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture (M 1:5 000). |
2. Strateški del prostorskega načrta
|
|
|
4.
člen |
(splošna izhodišča) |
(1) Strateški del OPN Veržej izhaja iz gospodarskih, družbenih in
okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja Občine Veržej in njenega
širšega območja. |
(2) Strateški del OPN Veržej upošteva načela vzdržnega prostorskega
razvoja, ki izhajajo iz izhodišč SPRS in določb PRS ter evropskih in
drugih mednarodnih dokumentov in priporočil. |
(3) Pri načrtovanju usmeritev prostorskega razvoja Občine Veržej so bila
posebej upoštevana izhodišča SPRS, ki naselje Veržej opredeljujejo kot
lokalno središče s funkcijami občinskega središča in Mursko polje kot
območje z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo ter z
omejitvami zaradi varovanja podzemnih voda kot virov pitne vode. Reka
Mura in območje ob njej je območje kakovostne obvodne krajine, vodotok
pa potencialno območje energetske izrabe. V občini Veržej so tudi
območja kulturne dediščine in območja naravnih vrednot, ki jih občina
želi vključevati v prostorski razvoj kot potencialna območja za
dopolnjevanje turistične in rekreacijske ponudbe v sami občini in tudi v
širši regiji. |
(4) Strateški del OPN Veržej upošteva tudi ostale razvojne dokumente
državnega in regionalnega pomena, ki prostorsko vključujejo občino
Veržej, kot so Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2006 - 2013,
Regionalni razvojni program Pomurske regije 2007 – 2013 in Območni
razvojni program za območje Prlekije 2007 – 2013. |
(5) Strateški del OPN Veržej upošteva razvojne dokumente posameznih
nosilcev urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni.
|
(6) Prav tako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov,
programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave,
varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh
varovanja, ki so prikazani v Prikazu stanja prostora za občino Veržej. |
5.
člen |
(prostorska
izhodišča) |
(1) Občina Veržej je v celoti ravninska občina osrednjega dela Murskega
polja. Njena severna meja skoraj v celoti poteka po reki Muri.
|
(2) Občina Veržej se s površino 12 km2 in 1.287 prebivalci
(januar 2011) uvršča med manjše slovenske občine. |
(3) Območje občine je izrazito kmetijsko, s kvalitetnimi njivskimi
površinami. Strnjen gozdni kompleks se nahaja ob reki Muri in
predstavlja kar 96 % gozdov v občini. |
(4) V občini so tri naselja: Banovci, Bunčani in Veržej. Naselje Veržej
je lokalno središče, ki opravlja funkcijo občinskega središča.
|
(5) Število prebivalcev v občini rahlo upada, indeks staranja se
povečuje. Izobrazbena struktura prebivalstva z višjimi stopnjami
izobrazbe in delež delovno aktivnega prebivalstva zaostajata za
povprečjem Republike Slovenije. Delež kmečkega prebivalstva je večji od
povprečja v Republiki Sloveniji. |
(6) V občini primanjkuje delovnih mest v sekundarnih zaposlitvenih
dejavnostih. Zaradi tega dejstva in zaradi izvajanja posameznih
dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno preskrbo in funkcije na območju
občine, se celotno območje občine gravitacijsko navezuje na središče
regionalnega pomena – Ljutomer in na središče nacionalnega pomena -
Murska Sobota. |
6.
člen |
(prednosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini) |
(1) Kot razvojna izhodišča v sistemu poselitve Občina Veržej upošteva
naslednje prednosti dosedanjega prostorskega razvoja: |
·
vzpostavljen poselitveni vzorec strnjenih ravninskih naselij s
posameznim pojavom razpršene poselitve; |
·
prostorske možnosti za notranji razvoj, delno prenovo ter dolgoročno
širitev občinskega središča Veržej; |
·
prostorske možnosti za razvoj strnjenih območij naselij in možnosti za
širitev naselij; |
·
prostorske možnosti za razvoj turističnega območja Term Banovci; |
·
dobra strukturiranost obstoječih dejavnosti, ki zadovoljujejo potrebe
širšega območja, v primarnih dejavnostih in terciarnih dejavnosti,
deloma tudi v sekundarnih (zaposlitvenih) dejavnostih; |
·
ohranjena območja naravne in kulturne dediščine. |
(2) Kot razvojna izhodišča v sistemu gospodarske javne infrastrukture
Občina Veržej upošteva naslednje prednosti dosedanjega prostorskega
razvoja: |
·
ima dobro razvojno izhodišče zaradi dobre cestne prometne navezanosti na
nekdanje občinsko in regionalno središče Ljutomer, po izgradnji AC
Maribor - Lendava pa tudi hiter dostop do večjih središč v Republiki
Sloveniji, ter dobre železniške povezave z mednarodno železniško
povezavo Madžarska – Italija; |
·
dobra navezanost naselij in posameznih enot poselitve na občinsko
središče; |
·
zagotovljenost dostopa do energetskih in telekomunikacijskih omrežij na
celotnem območju občine. |
(3) Kot razvojna izhodišča v sistemu krajine Občina Veržej upošteva
naslednje prednosti dosedanjega prostorskega razvoja: |
·
velike površine kmetijskih zemljišč Murskega polja, ki so primerne za
intenzivno kmetijsko proizvodnjo z upoštevanjem varstva podtalnice
Murskega polja; |
·
vodne vire, primerne za lastno oskrbo s pitno vodo; |
·
reko Muro z naravno obrečno krajino; |
·
bogata območja kulturne dediščine in ohranjanja narave. |
7.
člen |
(slabosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini) |
(1) Kot razvojna izhodišča v sistemu poselitve Občina Veržej upošteva
naslednje slabosti dosedanjega prostorskega razvoja: |
·
odvisnost prostorskega razvoja občine, razen v primarnih, nekaterih
terciarnih in kvartarnih ter delno sekundarnih proizvodnih dejavnostih,
od bližnjih večjih zaposlitvenih centrov; |
·
prostorske omejitve za širitev naselij zaradi varovanja najboljših
kmetijskih zemljišč; |
·
morfološki razvoj naselij, ki je v tradicionalna podeželska naselja s
primarno dejavnostjo umeščal urbane dejavnosti in s tem povzročil
prostorska navzkrižja; |
·
demografska ogroženost območja. |
(2) Kot razvojna izhodišča v sistemu gospodarske javne infrastrukture
Občina Veržej upošteva naslednje slabosti dosedanjega prostorskega
razvoja: |
·
slabša opremljenost dela občine z okoljsko infrastrukturo in zaostajanje
izgradnje le-te – zajemanje in čiščenje odpadnih voda na okoljsko
občutljivem območju varovanja vodnih virov; |
·
obremenjenost naselij s prometom, zlasti v občinskem središču z državno
tranzitno cesto in v naselju Banovci s ciljnim prometom turistične
dejavnosti. |
(3) Kot razvojna izhodišča v sistemu krajine Občina Veržej upošteva
naslednje slabosti dosedanjega prostorskega razvoja: |
·
obremenjenost poselitve z intenzivno kmetijsko dejavnostjo, kar ima za
posledico povečan negativni vpliv na okolje in s tem zmanjšano kvaliteto
bivalnega okolja (emisije kmetijske dejavnosti v naseljih in v odprtem
prostoru); |
·
obremenjenost naravnih virov (tla, podtalnica) z intenzivno kmetijsko
dejavnostjo (emisije kmetijske dejavnosti v naseljih in v odprtem
prostoru); |
·
slaba strukturiranost krajinskega prostora (drobljena kmetijska
parcelacija, vetrobranski pasovi, mejice). |
8.
člen |
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) |
(1) Občina Veržej je povezana:
|
·
s sosednjimi občinami na področju infrastrukturnih omrežij: prometna
navezanost, oskrba s pitno vodo, preskrba z električno energijo,
telekomunikacijske povezave; |
·
z občinami Pomurja na področju ravnanja z odpadki; |
·
s sosednjimi občinami pri promociji in vzpostavitvi projektov turizma; |
·
z Občino Ljutomer in ostalimi sosednjimi občinami pri dopolnjevanju z
dejavnostmi, ki jih občina nima ali ne zadovoljujejo njenih potreb –
sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti; |
·
s sosednjimi občinami pri izvedbi projektov, ki so državnega ali
regionalnega pomena – zaščita podtalnice na Murski ravnini, izgradnja
infrastrukturnih omrežij. |
9.
člen |
(cilji prostorskega razvoja občine) |
(1) Ob upoštevanju navedenih izhodišč so splošni cilji prostorskega
razvoja Občine Veržej enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki
Sloveniji in so združeni v naslednje vsebinske skupine: |
·
skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj; |
·
skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z
optimalno zasnovo poselitve; |
·
optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru;
|
·
prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v
občini, zlasti občinskega središča in turističnega središča; |
·
dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih
omrežij; |
·
preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora;
|
·
prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko
ravnovesje; |
·
ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine z
možnostjo vključevanja teh dobrin v gospodarski razvoj občine; |
·
doseganje razvojnih ciljev s področja kmetijstva, turizma in
prostočasnih dejavnosti ob hkratnem zagotavljanju varstva zavarovanih
območij, naravnih vrednot ter celostnem ohranjanju biotske
raznovrstnosti; |
·
zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter
okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(2) Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije
razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru je
občina kot prednostne določila naslednje cilje prostorskega razvoja: |
·
zagotovitev prostorskih pogojev za širitev in umestitev površin za
bivanje v občinskem središču in v strnjenih delih naselij, kamor bo
usmerjen razvoj poselitve v občini; |
·
zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev primarnih dejavnosti v
občini - območja z objekti za kmetijsko proizvodnjo in objekti za
dopolnilne dejavnosti na kmetijah - turistične kmetije; |
·
zagotovitev prostorskih pogojev za širitev in umestitev sekundarnih in
terciarnih - proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v občini; |
·
zagotovitev prostorskih pogojev za premestitev športnega centra v
občinskem središču; |
·
zagotovitev prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje
infrastrukturnih omrežij v občini - rekonstrukcija in izgradnja
vodovodnega omrežja, rekonstrukcija in izgradnja delov prometnega
omrežja; |
·
zagotovitev prostorskih pogojev za varstvo okolja v občini - izgradnja
in rekonstrukcija kanalizacijskega omrežja; |
·
zagotovitev infrastrukturne dostopnosti potencialnih turističnih območij
z gradnjo ustrezne infrastrukture na območjih, ki so primerna za
sonaravni, vodni in obvodni turizem ter rekreacijo ob reki Muri. |
|
10.
člen |
(vsebina zasnove prostorskega razvoja občine) |
(1) V zasnovi prostorskega razvoja Občine Veržej se na osnovi
prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora ter razvojnih
teženj in možnosti določijo: |
·
prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti, |
·
omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij, |
·
temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji, |
·
druga za občino pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih naravnih
in ustvarjenih kvalitet prostora, površinske vode, območja mineralnih
surovin ter |
·
urbana središča, za katera je potrebna izdelava urbanističnega načrta.
|
(2) Zasnova prostorskega razvoja je prikazana na karti 1 v grafičnem
delu strateškega dela OPN Veržej. |
11.
člen |
(prednostna območja za razvoj) |
(1) Občina Veržej je po prioriteti razvojnih ciljev, za katere mora
zagotoviti prostorske pogoje, območje občine razdelila na prednostna
območja za razvoj poselitve in na prednostna območja za razvoj ostalih
dejavnosti. |
12.
člen |
(prednostna območja za razvoj
poselitve) |
(1) Prednostna območja, v katera bo občina usmerjala razvoj poselitve,
so proste površine znotraj obstoječih strnjenih naselij in manjše
širitve, ki predstavljajo funkcionalno ali oblikovno zaokrožitev naselij
z racionalno izrabo obstoječe gospodarske javne infrastrukture.
|
(2) Večja širitev je predvidena ob vzhodni strani naselja Veržej, kjer
bo umeščena mirnejša gospodarska cona brez bivalnih objektov, kot
sodobnejša obrtna cona, dolgoročno pa občina na območje južno od te cone
predvideva premestitev športnih površin iz poplavnega območja reke Mure
in širitev naselja za potrebe stanovanjske gradnje. |
(3) Prednostno območje za razvoj in umestitev centralnih dejavnosti je
središčno območje naselja Veržej in širše območje vzhodno in zahodno od
južne vpadnice v naselje Veržej (R-II-439). |
(4) Prednostno območje za širitev in razvoj turističnih dejavnosti v
Občini Veržej je območje Term Banovci z razvojnimi površinami na vzhodni
in južni strani ter z dopolnilnimi turističnimi in potrebnimi
spremljevalnimi dejavnostmi v naselju Banovci. |
(5) Širitev obstoječih kmetij in kmetijskih proizvodnih obratov (farme,
rastlinjaki …) v naseljih je možna le, če so zagotovljeni prostorski in
okoljski pogoji. |
13.
člen |
(prednostna območja za razvoj ostalih dejavnosti) |
(1) Dejavnosti kmetijstva in gozdarstva se bodo prednostno razvijale na
dosedanjih območjih namenjenih kmetovanju in gozdarstvu. |
(2) Občina Veržej bo intenzivno kmetijstvo kot primarno dejavnost za
ohranjanje kulturne krajine usmerjala na površine izven vplivnega pasu
naselij, razvoj okoljsko prijaznejšega kmetijstva pa bo prednostno
usmerjala na površine na območjih varovanja vodnih virov ter na
varovanih območjih ohranjanja narave in na površinah v okolici naselij,
ki vplivajo na kakovost bivanja v naseljih. |
(3) Občina bo podpirala urejanje kmetijskih zemljišč na območjih, ki
niso zajeta v okoljsko prijaznejše kmetovanje in imajo možnosti
izboljšanja kmetijske proizvodnje z namakanjem in predhodnimi zložbami
zemljišč. |
(4) Občina Veržej bo na območjih kvalitetne krajine in na drugih, za
turizem primernih območjih, vzpodbujala razvoj turizma in povezavo
turizma s primarno dejavnostjo kmetijstva. |
14.
člen |
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) |
(1) Osrednje in največje naselje v občini je naselje Veržej, po SPRS
opredeljeno kot lokalno središče, ki zagotavlja prebivalcem naselja in
njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje,
informiranje in druženje. Naselje ima poleg primarnih razvite tudi
terciarne in kvartarne dejavnosti za opravljanje funkcij občinskega
središča. Predvidena je krepitev terciarnih dejavnosti v naselju. |
(2) Naselji Banovci in Bunčani sta opredeljeni kot ostali naselji, pri
čemer se bo v naselju Banovci prioritetno razvijala turistična
dejavnost. |
15.
člen |
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
(1) Najpomembnejša cestna prometna os v občini je regionalna cesta
R-II-439 Bratonci-Veržej-Boreci, na katero se funkcionalno navezujejo
vse lokalne ceste in javne poti. Občinsko središče Veržej in ostala
naselja v občini se navezujejo na regionalno središče Ljutomer, na
nacionalno središče Mursko Soboto in na ostala bližnja občinska
središča. |
(2) Čez območje občine Veržej poteka tudi železniško prometno omrežje,
in sicer železniška proga Pragersko – Hodoš, ki občino povezuje z
bližnjimi regionalnimi središči in ostalimi središči v Sloveniji.
|
(3) Na območju občine Veržej se nahaja športno letališče za letalne
zmaje in ultra lahka letala. |
16.
člen |
(druga pomembna območja) |
(1) Druga za občino pomembna območja so: |
·
območja naravnih kvalitet prostora ob reki Muri (ekološko pomembno
območje Mura – Radmožanci); |
·
vodne površine reke Mure; |
·
območja rekreacijskih površin v odprtem prostoru; |
·
rastišča narcis. |
17.
člen |
(urbanistični načrt) |
(1) Za občinsko središče Veržej in naselje Banovci, kot naselje s
priključenim turističnim območjem, je izdelan urbanistični načrt.
|
|
18.
člen |
(gospodarska javna infrastruktura) |
(1) Občina Veržej bo v skladu s potrebami še nadalje razvijala
infrastrukturna omrežja lokalnega pomena. Na območjih z neustrezno ali
pomanjkljivo infrastrukturno opremo bo občina le-to dopolnjevala.
|
(2) V zasnovi GJI so, ob upoštevanju usmeritev prostorskega razvoja
Občine Veržej, prikazana obstoječa in načrtovana omrežja in objekti.
Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana na karti 2 v
grafičnem delu strateškega dela OPN Veržej. |
19.
člen |
(prometna infrastruktura) |
(1) Prioriteta občine na področju cestnega omrežja bo dobra prometna
povezava celotnega območja občine z občinskim središčem Veržej in
sosednjimi občinami ter urejanje in posodabljanje tistih delov omrežja,
kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v
prostoru in vpliva na poslabšanje kakovosti bivanja, kot so državne
ceste skozi naselja, otežene prometne navezave in dostopi, priključki
cest nižjih kategorij, tudi poljskih poti, in dostopi na zemljišča, ali
pa je poslabšana prometna varnost na omrežju občinskih cest. |
(2) Občina Veržej bo na področju železniškega prometa podpirala predloge
posodabljanja železniškega prometa s sočasnim izboljševanjem varnosti
križanja železniškega in cestnega prometa ter vključevanja potniškega
prometa po železnici v turistično ponudbo Term Banovci. |
(3) Občina Veržej bo podpirala nadaljnji razvoj športnega letališča v
Banovcih za potrebe športa in rekreacije na tem območju. |
(4) Občina bo pri načrtovanju kolesarskih poti za rekreacijo podpirala
izgradnjo kolesarskih rekreacijskih povezav v jedrnem turističnem
območju Pomurja, ki naj bi povezovale vsa večja turistična središča in
kolesarske povezave v okviru zasnove regijskega parka Mura kot obliko
dodatne turistične ponudbe k obstoječi in predvideni turistično
rekreacijski ponudbi. Prioritetni cilj občine pri vzpostavitvi
kolesarskih omrežij je ureditev kolesarske poti »Drava – Mura bike« in
kolesarske poti Veržej - Križevci. Občina se bo zavzemala za povezavo
med desnim in levim bregom reke Mure z izgradnjo mostu in kolesarske
poti znotraj poplavnega območja. |
(5) Občina bo hkrati z razvojem turizma vzpodbujala nadaljnje urejanje
peš poti še posebej v širšem območju turističnega naselja Banovci in na
območju predvidenega regijskega parka ob reki Muri. |
(6) Občina bo javni potniški promet usmerjala v zagotavljanje dnevne
dostopnosti pomembnejših zaposlitvenih središč, turističnih območij
(Terme Banovci) ter središč, v katerih občani zadovoljujejo funkcije, ki
jih sama občina na svojem območju ne izvaja (šolanje na srednji in višji
stopnji, zdravstvena oskrba, druge storitve in oskrba, ki jih za celotno
območje izvaja regionalno središče Ljutomer in ostala središča. |
20.
člen |
(telekomunikacije) |
(1) Telekomunikacijsko omrežje v občini sestavlja telefonsko
telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske televizije (CATV Veržej). |
(2) S telekomunikacijskim omrežjem je pokrito celotno območje občine. |
(3) Občina bo usmerjala razvoj telekomunikacijskega sistema v
povezovanje telekomunikacijskih omrežij in v sodobne tehnično tehnološke
in organizacijske tokove ter skrbela za kakovosten pristop do
telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine. |
21.
člen |
(energetska infrastruktura) |
(1) Na območju Občine Veržej so zgrajeni naslednji elektroenergetski
vodi, naprave in objekti: |
·
110 kV DV RTP Ljutomer - RTP Murska Sobota, |
·
35 kV DV RTP Ljutomer - RTP Murska Sobota, |
·
srednjenapetostno omrežje (20 kV), |
·
transformatorske postaje 20/0,4 kV in |
·
pripadajoče nizkonapetostno omrežje. |
(2) Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz RTP
110/20 kV Ljutomer in iz RTP 110/20 kV Radenci. Distribucijsko omrežje
je nadzemne in podzemne izvedbe. |
(3) Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja bo občina
usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječih zmogljivosti, s
ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju
občine. Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP
20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem bo odvisna od povečanja obremenitev
in od pojava slabih napetostnih razmer pri odjemalcih, priključenih na
obstoječe elektroenergetske vode in objekte. |
(4) Na območju občine je predvidena izgradnja naslednjih
elektroenergetskih vodov in naprav: |
·
transformatorske postaje 20/0,4 kV TP Banovci 3 z vključitvijo v
srednjenapetostno omrežje, |
·
transformatorske postaje 20/0,4 kV TP Veržej 5 z vključitvijo v
srednjenapetostno omrežje in |
·
transformatorske postaje 20/0,4 kV TP Veržej 6 z vključitvijo v
srednjenapetostno omrežje. |
(5) Preko območja Občine Veržej poteka regionalni plinovod P152 (odcep
od R15 v km 36+077 – MRP Murska Sobota). |
(6) Občina bo pri načrtovanju v prostoru vzpodbujala vse možnosti
uporabe alternativnih virov energije v skladu z veljavnim Lokalnim
energetskim konceptom Občine Veržej (energijo biomase, sončno energijo,
geotermalno energijo, zemeljski plin ipd.), v skladu s Strategijo
prostorskega razvoja Slovenije pa tudi energetsko rabo reke Mure.
|
22.
člen |
(oskrba z vodo) |
(1) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse
obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter vzpodbuja varčno in
smotrno rabo pitne vode. |
(2) Naselji Veržej in Banovci sta priključena na javno vodovodno
omrežje, naselje Bunčani se oskrbuje z vodo iz lastnega vaškega zajetja.
|
(3) Razvoj obstoječega omrežja za preskrbo s pitno vodo bo Občina Veržej
usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječega omrežja ter v
povezovanje vseh omrežij za preskrbo s pitno vodo, s ciljem
zagotavljanja zadostnih količin zdrave pitne vode za vsako
gospodinjstvo. Predvidena je navezava vaškega vodovoda v naselju Bunčani
na javno vodovodno omrežje, ko bo zgrajen vod od naselja Veržej do
naselja Bunčani. |
23.
člen |
(čiščenje in odvajanje odpadnih voda) |
(1) Na območju Občine Veržej je urejeno odvajanje in čiščenje komunalne
odpadne vode za vsa naselja v občini. Zgrajen je ločen kanalizacijski
sistem. Kanalizacijsko omrežje v naselju Bunčani je preko tlačnega voda
vezano na obstoječe kanalizacijsko omrežje naselja Veržej, ki se
zaključuje s komunalno čistilno napravo Veržej. Kanalizacijski sistem
naselja Banovci je hidravlično samostojen in se zaključuje z lokalno
malo komunalno čistilno napravo. |
(2)
Občina bo usmerjala v sistem odvajanja in
čiščenja odpadnih vod tudi vse predvidene širitve naselij.
|
(3) Občina Veržej bo na
območjih poselitve, kjer kanalizacijsko omrežje ne obstaja in ni
predvideno glede na veljavno zakonodajo, dovoljevala zbiranje komunalne
odpadne vode v individualnih malih komunalnih čistilnih napravah z
zmogljivostjo manjšo od 50 PE, le izjemoma v nepretočno greznico. |
24.
člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1) Občina bo ravnanje z odpadki usmerjala v organizirano ločeno
zbiranje komunalnih odpadkov in njihov odvoz v regijski center za
ravnanje z odpadki Puconci, ki omogoča sprejem vseh skupin odpadkov iz
klasifikacijskega seznama odpadkov, razen odpadkov, ki se na podlagi
tega seznama uvrščajo med nevarne odpadke. |
(2) V organizirano zbiranje in odvoz odpadkov je vključeno celotno
območje občine. |
25.
člen |
(vodno gospodarske ureditve) |
(1) V Občini Veržej so na podlagi Uredbe o državnem
lokacijskem načrtu za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki
Muri od Cvena do Vučje vasi (Uradni list RS, št. 79/04) izvedeni
protipoplavni nasipi ob reki Muri. |
(2) Občina bo usmerjala vodnogospodarske ureditve v zagotovitev
ustreznih ukrepov za povečan pretok pod regionalno cesto R2-439 in
železnico. |
2.4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki
so z njimi prostorsko povezana
|
26.
člen |
(določitev naselij) |
(1) Območja naselij kot območja, ki zajemajo več kot 10 strnjeno
zgrajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, imajo
vsa statistična naselja v Občini Veržej, to so: Banovci, Bunčani in
Veržej. |
(2) Na območju Občine Veržej ni: |
·
območij sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje, |
·
območij sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje, |
·
območij sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno
zaključeno območje poselitve. |
2.5 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
|
27.
člen |
(določitev območij razpršene poselitve) |
(1) Na območju občine je zelo majhen pojav (manj kot 10 enot) poselitve
nizke gostote, ki služi kmetijski dejavnosti s stanovanjskimi stavbami,
gospodarskimi poslopji in dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju ali
drugim spremljajočim dejavnostim, opredeljene kot avtohtona poselitev.
Pojavlja se v vseh treh statističnih naseljih občine. |
|
|
2.6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo |
28.
člen |
(usmeritve za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti v naseljih) |
(1) Poselitev se načrtuje izven območij, ki jih ogrožajo naravne
nesreče, v kolikor tam ni mogoče izvesti ustreznih zaščitnih ukrepov.
Poselitev se praviloma načrtuje tudi izven območij naravnih vrednot in
najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oz. posebnih in
potencialnih posebnih varstvenih območij. |
(2) Občina Veržej bo razvoj poselitve prvenstveno usmerjala: |
·
v krepitev funkcij občinskega središča v naselju Veržej,
|
·
v krepitev funkcij oskrbnega središča Banovci s krepitvijo funkcije
zaposlitvenega in turističnega središča, |
·
v krepitev funkcij za lastno oskrbo naselja Bunčani in krepitev funkcij
primarne kmetijske proizvodnje, |
·
v notranji razvoj naselij s pozidavo nepozidanih površin ter boljšim
izkoriščanjem in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih
površin v območjih vseh treh obstoječih naselij ter uporabo obstoječe
gospodarske infrastrukture, |
·
v manjše širitve naselij zaradi funkcionalnega in oblikovnega
zaokroževanja naselij - izenačitev obojestranske pozidave, izravnava
vaškega roba, zapolnitev praznih vrzeli in uporabo obstoječe
gospodarske infrastrukture, |
·
v širitve naselij zaradi umestitve novih dejavnosti ali razvoj
obstoječih dejavnosti v naseljih - gospodarska cona Veržej,
|
·
v delno prenovo naselij, zlasti tipološko kakovostnih delov naselij, kot
so stara vaška in trška jedra, deli naselbinske dediščine, v širšo
turistično območje vključeni deli naselij ali cela naselja ter v
razvrednotenih delih naselij zaradi pojavljajočih navzkrižij med
primarno rabo kmetijstva ob robu naselij, intenzivno rejo živali na
kmetijah (farme) in bivanjem ali ostalimi funkcijami v naselju,
|
·
v težnjo po priključitvi razpršene poselitve k obstoječim naseljem pod
enakimi pogoji razvoja kot veljajo v obstoječih naseljih oziroma
ohranjanju te poselitve, če priključitev ni mogoča, |
·
v preprečevanje novih enot razpršene poselitve, razen v primerih ko gre
za načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor, ki
neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti, ki so
namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb, ki so namenjeni splošni
rabi (grajeno javno dobro), za izvajanje ukrepov na področju varstva
okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja
prepoznavnih značilnosti krajine, za namen športa in rekreacije, za rabo
naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja ter za namene
obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(3) Občina Veržej bo razvoj dejavnosti usmerjala: |
·
v zmanjševanje navzkrižij, ki so posledica dosedanjega stihijskega
umeščanja novih dejavnosti med tradicionalne dejavnosti kmečkih
podeželskih naselij, |
·
dopuščala manjše širitve površin za bivanje v vseh naseljih občine ob
pogojih, ki bodo ohranjali dosedanjo funkcijo posameznih naselij s
pretežnimi dejavnostmi po teh funkcijah v posameznih enotah urejanja
naselij, |
·
potrebe po novih centralnih dejavnostih bodo usmerjane v občinsko
središče, zlasti kvartarne centralne dejavnosti družbene infrastrukture,
ostale terciarne gospodarske centralne dejavnosti, kot so storitvene in
servisne dejavnosti tržnega značaja, pa se kot spremljajoče dopolnilne
dejavnosti lahko umeščajo v vsa naselja, kot nove dejavnosti v občinsko
središče, kot dejavnosti zdraviliškega turizma s spremljajočo ponudbo pa
v naselje Banovci, |
·
nove mirnejše obrtne in proizvodne dejavnosti bo občina usmerjala v novo
gospodarsko cono brez stanovanj na severovzhodnem delu občinskega
središča, |
·
dejavnosti športa in rekreacije bo občina usmerjala na obstoječe
površine za šport in rekreacijo ter se dolgoročno zavzemala za
premestitev športnih površin iz poplavnih površin ob reki Muri na
območje ob vzhodnem robu naselja Veržej, |
·
v ohranjanje kmetijskih objektov potrebnih za zagotavljanje obdelave in
vzdrževanja krajine v vseh naseljih na območju občine. |
29.
člen |
(urbanistično oblikovanje naselij) |
(1) Občina Veržej bo usmerjala urbanistično oblikovanje naselij v
ohranjanje tradicionalnega vzorca poselitve, ki izhaja iz enotnega
vzorca poselitve s strnjenimi obcestnimi ali krakasto razraslimi naselji
panonskega tipa in ohranjanje arhitekturnega vzorca pomursko podravske
arhitekturne regije ter arhitekturne krajine Ormož-Ljutomer z vsemi
značilnostmi. |
(2) Občina bo urbanistično oblikovanje naselij usmerjala v: |
·
nadaljevanje dosedanjega tipa urbanizacije naselja. V območjih, kjer
funkcija in dejavnosti preraščajo osnovno dejavnost naselja, pa v
kvalitetno nadgradnjo te urbanizacije, |
·
orientacijo in oblikovanje novih objektov, postavitev prostorskih
dominant in oblikovanje javnih površin v naseljih, ki morajo upoštevati
značilnosti arhitekturne regije in arhitekturne krajine ali jih estetsko
nadgrajevati, |
·
širitev naselij z enakimi razvojnimi usmeritvami kot pri notranjem
razvoju naselij, |
·
razvoj naselij, ki mora ohranjati obstoječe zelene naselbinske robove,
ob predvidenih širitvah pa jih kvalitetno nadomestiti, |
·
ohranjanje zelenih ločilnih pasov med naselji in v preprečevanje
neutemeljenega zraščanja naselij, |
·
oblikovno in funkcijsko zaključene celote posameznih faz širitve
naselij. |
(3) Naselje Veržej, ki je po funkciji naselij občinsko središče, bo
Občina Veržej usmerjala v nadaljnjo krepitev teh funkcij z naslednjimi
predvidenimi usmeritvami, ki izhajajo iz UN Veržej-Banovci: |
·
notranji razvoj naselij je usmerjen v zapolnitev nezazidanih zemljišč v
vrzelih ob krajevnih cestah, |
·
proste vrzeli so pretežno namenjene za gradnjo individualnih
stanovanjskih hiš, razen v območjih širitev in območjih centralnih ter
proizvodnih dejavnosti, kjer je možna tudi gradnja centralnih in
večstanovanjskih objektov ali proizvodno obrtnih objektov, |
·
delna prenova v naseljih je omejena le na prenovo javne gospodarske
infrastrukture ter javnih in prometnih pomembnejših prometnih površin,
saj v naseljih ni degradiranih površin, |
·
oblikovanje objektov namenjenih javni funkcij mora poudarjati identiteto
naselja in težiti k izboljšanju estetskih vrednot v naselju, ki
prispevajo k privlačnosti in kakovosti bivanja v naselju. |
(4) Naselje Banovci, ki je po funkciji naselij oskrbno in zaposlitveno
središče z izrazito turistično funkcijo zdraviliškega turizma, bo Občina
Veržej usmerjala v nadaljnjo krepitev teh funkcij z naslednjimi
predvidenimi usmeritvami, ki izhajajo iz UN Veržej-Banovci: |
·
zahodni del naselja ohranja nekdanjo funkcijo podeželskega naselja, kjer
bo občina vzpodbujala razvoj dopolnilnih dejavnosti turizma kot
dopolnitve ponudbe turistični dejavnosti v novem vzhodnem delu naselja, |
·
proste vrzeli v starejšem delu so pretežno namenjene za gradnjo
individualnih stanovanjskih hiš in dodatne ponudbe za turizem, |
·
delna prenova v naselju je omejena le na prenovo javne gospodarske
infrastrukture ter javnih in pomembnejših prometnih površin ter njihovo
estetsko oblikovno in funkcionalno izboljšanje, saj v naseljih ni
degradiranih površin, |
·
oblikovanje objektov namenjenih javni funkcij mora poudarjati identiteto
naselja in težiti k izboljšanju estetskih vrednot v naselju, ki
prispevajo k privlačnosti in kakovosti bivanja, |
·
v vzhodnem delu naselja bo občina vzpodbujala razvoj zdraviliškega
turizma, |
·
vzhodno, južno in zahodno od turističnega območja Term Banovci občina
namenja zemljišča spremljajočim dejavnostim turizma, kot je razvoj
manjših nočitvenih sposobnosti in rekreacije. |
2.6.2 Usmeritve za razvoj v krajini |
30.
člen |
(usmeritve za razvoj v krajini) |
(1) V strateškem delu občinskega prostorskega načrta Občina Veržej
določa usmeritve razvoja v krajini za posamezne dejavnosti, ki so vezane
na naravne vire (kmetijstvo, gozdarstvo, vode, turizem in rekreacijo),
posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in
vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih in/ali urbanističnih ter
arhitekturnih značilnosti, območja za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, območja zaščite in reševanja ter območja in objekte za
potrebe obrambe. Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane na karti 4 v
grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta.
|
31.
člen |
(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezana na naravne vire) |
(1) Razvoj v krajini bo občina usmerjala v: |
·
izrabo in izboljšanje naravnih virov kot so kmetijske površine z
agromelioracijskimi posegi in namakanjem (v kolikor so zagotovljene
ustrezne količine vode za namakanje), gozd ter nadzemne in podzemne
vode, |
·
varovanje vodnih virov na kmetijskih površinah v varovalnem območju
črpališča Bunčani, z usmerjanjem kmetijske proizvodnje v okoljsko
prijaznejšo kmetijsko proizvodnjo, |
·
na ostalih površinah bo občina usmerjala kmetijsko proizvodnjo v
zmanjšanje nastajanja navzkrižij med različnimi dejavnostmi v prostoru
in v zmanjšanje emisij iz kmetijstva v naseljih in v odprtem prostoru,
zlasti v vplivnem pasu ob robovih naselij in na zemljiščih zajetih v
dolgoročni razvoj naselij, |
·
na območju gozdov bo usmerjala dejavnosti v ohranjanje proizvodnih,
socialnih in ekoloških funkcij gozda ter v varovanje gozdov, ki so
zavarovani z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom
(Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10), |
·
na vseh primernih vodnih površinah bo občina vzpodbujala gospodarsko
rabo vodnih površin v turistično rekreacijske in gospodarske namene, |
·
razvoj turizma bo usmerjala v potencialna območja za razvoj sonaravnega
turizma ob in na obstoječih vodnih površinah (mlin na Muri) oziroma
širšem območju ob reki Muri, dopolnilne dejavnosti zdraviliškega
turizma, kot so pešpoti, kolesarske in jahalne poti, pa v celotno
območje krajine v občini, |
·
v območje krajine bo usmerjala tudi urejanje športno rekreacijskih
površin, v kolikor te niso urejene v območju naselij, in razvoj
gospodarske javne infrastrukture za povezovanje in nemoten razvoj
naselij. |
32.
člen |
(posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete
in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti) |
(1) Občina bo kot posebne krajinske vrednote varovala območja vrednejših
delov krajine, ki so zaradi svojih posebnosti ali enkratnosti
opredeljena kot naravne vrednote, zavarovana območja narave ali pa so
varovana po predpisih o varstvu kulturne dediščine.
|
33.
člen |
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite
in reševanja) |
(1) Poplavna območja so na severovzhodnem delu občine ob reki Muri. Na
ta območja občina ne bo usmerjala dejavnosti, ki bi imele ob poplavah
škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali bi povečevale
poplavno ogroženost območja. Dopustni bodo le posegi, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz
osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. |
(2) V Občini Veržej ni posebnih požarno ogroženih območij. |
(3) Območja zaščite in reševanja določi občinski načrt zaščite in
reševanja. Na teh območjih, ki so primarno namenjena za druge potrebe,
bo občina v primeru izrednih razmer zagotavljala izključno rabo teh
površin za namene zaščite in reševanja. |
(4) Za
primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop
večjega števila ljudi v okviru obstoječega pokopališča v Veržeju. Ob
množičnem poginu živali se v sodelovanju z veterinarsko službo določi
lokacija za odlaganje kadavrov izven območij poselitve ter izven območij
varstvenih režimov voda. Kot območja za evakuacijo prebivalstva ter za
sprejem mednarodne pomoči se uporabijo površine ob osnovni šoli v
Veržeju. V primeru naravnih in drugih nesreč bo občina skupaj z
izvajalcem javne službe s področja ravnanja z odpadki uredila odvoz
ruševin na centralno odlagališče odpadkov v Puconcih. |
34.
člen |
(območja in objekti za potrebe obrambe) |
(1) Prostor je eden najpomembnejših dejavnikov pri zagotavljanju obrambe
države, zato se območja, ki imajo zaradi svojih posebnih naravnih
lastnosti strateški pomen za obrambo države, praviloma ohranjajo v
primarni, to je gozdni in kmetijski rabi. |
(2) V Občini Veržej se nahaja območje možne izključne rabe za potrebe
obrambe – vzletno pristajalna steza Veržej. Območja možne izključne rabe
prostora za potrebe obrambe so primarno namenjena za druge potrebe, ki
se jih v primeru izrednega ali vojnega stanja lahko uporabi za obrambne
potrebe ter v miru za usposabljanje vojske. |
2.6.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
35.
člen |
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) |
(1) V strateškem delu občinskega prostorskega načrta so po izhodiščih in
usmeritvah zasnove razvoja poselitve, razvoja krajine ter zasnove
gospodarske javne infrastrukture, določene usmeritve za določitev
osnovne namenske rabe zemljišč za stavbna zemljišča, kmetijska
zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča.
|
(2) Območja osnovne namenske rabe se deli še na območja podrobnejše
namenske rabe prostora, ki so določena v skladu s Pravilnikom o vsebini,
obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za
določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in
širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) in so prikazana v grafičnih
prikazih izvedbenega dela OPN Veržej. |
36.
člen |
(stavbna zemljišča) |
(1) Občina Veržej je kot stavbna zemljišča v namenski rabi prostora na
območju občine opredelila vse pozidane in nepozidane površine v naseljih
in v prostorsko ločenih enotah avtohtone poselitve. Posebna kategorija
stavbnih zemljišč, ki so del naselij ali samostojne enote izven naselij,
pa niso namenjena pozidavi, so zelene površine in nekatere površine
gospodarske javne infrastrukture. |
(2) Kot stavbna zemljišča so opredeljena tudi zemljišča, za katera je
bil na osnovi predhodnih prostorskih aktov izdan upravni dokument, ki
gradnjo objektov še dovoljuje. |
37.
člen |
(kmetijska zemljišča) |
(1) Občina Veržej je kot kmetijska zemljišča na svojem območju
opredelila površine, na katerih se izvaja dejavnost kmetijstva. |
(2) Po proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od
naravnih lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, osončenja in
reliefne oblikovanosti zemljišč/tal, je občina zemljišča opredelila kot
najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča. |
(3) Med najboljša kmetijska zemljišča se uvrščajo površine, ki imajo
visok ali dober proizvodni potencial na ravninskih, dobro odcednih tleh.
Takšnih je večina kmetijskih zemljišč v občini. |
(4) Kmetijska zemljišča s slabšim proizvodnim potencialom v občini se
pojavljajo kot deli mokrotnih travnikov na robu poplavnega gozda ob reki
Muri in kot manjše zaledne površine ob robu naselij.
|
(5) Med kmetijska zemljišča v odprtem prostoru so uvrščene tudi ostale
rabe zemljišč, kot so: |
·
vodna zemljišča manjših vodotokov v območju kmetijske krajine, zajeta v
pretežno rabo območja; |
·
površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v območju
kmetijske krajine, zajeta v pretežno rabo območja; |
·
funkcionalna zemljišča s pomožnimi objekti in napravami v območju
kmetijske krajine. |
38.
člen |
(gozdna zemljišča) |
(1) Kot gozdna zemljišča so opredeljena zemljišča gozdov ter ostanki
poplavnih logov ob Muri. V gozdovih se ohranjajo ekološka, socialna in
proizvodna funkcija, prav tako se ohranjajo vse gozdne površine -
zaplate, obmejki, biokoridorji - v kmetijski krajini. |
(2) V gozdna zemljišča v odprtem prostoru se uvrstijo tudi ostale rabe
zemljišč, kot so: |
·
vodna zemljišča manjših vodotokov v gozdnih območjih krajine, zajeta v
pretežno rabo območja, |
·
površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v gozdnih
območij krajine, zajete v pretežno rabo območja. |
(3) Zaradi visokega deleža kmetijskih zemljišč je bistvenega pomena
ohranjanje vseh gozdov, tudi posamičnega gozdnega drevja in obrečne
vegetacije, ki so pomembni ekosistemi in življenjski prostor za
prostoživeče živali, hkrati pa močno doprinesejo k estetski podobi
krajine. |
39.
člen |
(vodna zemljišča) |
(1) Kot vodna zemljišča površinskih celinskih voda se opredelijo
zemljišča, na katerih je voda trajno ali občasno prisotna, tudi opuščene
struge, prodišča, močvirja, zemljišča, ki jih je zalila voda zaradi
posegov in umetno ustvarjene vodne površine. |
(2) Vodna zemljišča se izkorišča za oskrbne, gospodarske in
turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo
v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter
krajinskega in ekološkega pomena. |
40.
člen |
(druga zemljišča) |
(1) Kot druga zemljišča se opredelijo zemljišča namenjena izkoriščanju
mineralnih surovin, območja za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, območja za potrebe obrambe in ostala zemljišča, ki jih ni
mogoče uvrstiti v eno izmed osnovnih namenskih rab prostora (območje
stavbnih zemljišč, kmetijskih zemljišč, gozdnih zemljišč ali vodnih
zemljišč). |
(2) Na območju občine ni površinskega pridobivalnega prostora, za
katerega bi država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralne
surovine. Celotno območje občine pa prekriva raziskovalni prostor za
nafto in zemeljski plin. |
2.6.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
41.
člen |
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) |
(1) Prostorski izvedbeni pogoji se določijo za celotno območje občine in
so prikazani v izvedbenem delu OPN Veržej. Določajo dopustne posege in
pogoje za njihovo izvedbo po posameznih enotah urejanja glede na osnovno
ali podrobnejšo namensko rabo ter ostale značilnosti prostora (območja
kulturne dediščine, območja varovanja narave ...). |
(2) Občina Veržej bo določila prostorske izvedbe pogoje za poseganje v
prostor tako, da bo v vsaki enoti urejanja nedvoumno določeno:
|
·
namembnost in vrsta posegov v prostor; |
·
lega objektov in ureditev v prostoru; |
·
velikost objektov in ureditev v prostoru; |
·
oblikovanje objektov in ureditev v prostoru; |
·
parcelacija objektov in ureditev v prostoru; |
·
priključevanje objektov in ureditev na gospodarsko javno infrastrukturo; |
·
upoštevanje varstvenih in varovalnih režimov v prostoru; |
·
upoštevanje varovanja zdravja pri gradnji objektov in ureditev v
prostoru. |
(3) Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor
bo občina upoštevala izhodiščno stanje ter usmeritve, ki izhajajo iz
strateškega dela OPN Veržej in opredeljujejo prostorski razvoj občine. |
|
|
3.1 Enote
urejanja prostora
|
42.
člen |
(določitev enot urejanja prostora) |
(1)
Območje Občine Veržej je za izvajanje določb izvedbenega dela OPN
razdeljeno v enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP), ki temeljijo
na značilnostih prostora, omejitvah iz veljavnih pravnih režimov,
strateških usmeritvah ter načrtovanih prostorskih ureditvah, v naseljih
pa je vključen še kriterij enake pretežne namenske rabe prostora. |
(2) EUP
v naseljih so označene s črkovno oznako naselja in zaporedno številko,
enote urejanja v odprtem prostoru pa z oznako MP (Mursko polje) oz. MU
(Mura) in zaporedno številko. |
(3)
Delitev območja občine na EUP je prikazana v kartografskem delu odloka. |
43.
člen
|
(območja namenske rabe) |
(1) Za
celotno območje občine je v skladu z zakonskimi predpisi in smernicami
določena osnovna namenska raba prostora, ki izhaja iz strateškega dela
prostorskega načrta. |
(2) Na
območjih, kjer je v skladu s predpisi določena podrobnejša namenska raba
prostora, je le-ta izhodišče za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
v enotah urejanja prostora. Če podrobnejša namenska raba prostora ni
določena, je osnovna namenska raba prostora izhodišče za določitev
prostorskih izvedbenih pogojev v enotah urejanja prostora. |
(3)
Manjše površine podrobnejše namenske rabe, ki se pojavljajo ob pretežni
namenski rabi znotraj posamezne enote urejanja, zlasti prometne
površine, so zajete v prostorskih izvedbenih pogojih pretežne dejavnosti
znotraj posamezne enote ter v skupnih prostorskih izvedbenih pogojih. |
(4)
Šifra in opis podrobne namenske rabe: |
SS
stanovanjski deli podeželskih naselij z novejšo gradnjo in nemotečimi
poslovnimi dejavnostmi, ki jih je v skladu s predpisi mogoče izvajati na
domu, |
SK
površine, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in
bivanju, |
SP
površine počitniških hiš, ki so namenjene za počitek, |
C
območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in
družbenim dejavnostim ter bivanju, |
CU
območja centralnih dejavnosti historičnega in novih jeder, s
prepletanjem trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih,
zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih
dejavnosti ter bivanja, |
IG
gospodarske cone kot deli naselij, namenjeni obrtnim, skladiščnim,
prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim ter spremljajočim
storitvenim in servisnim dejavnostim, |
IK
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim
stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali, |
BT
posebno območje znotraj turistično rekreacijske cone, namenjeno
turistični ponudbi in namestitvi, |
ZS
površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem v sklopu naselij, |
ZK
pokopališče - površine za pokop in spomin na umrle, |
ZD
druge urejene zelene površine, |
PC
površine cest, |
PO
ostale prometne površine, |
PL
letališča, |
PŽ
površine železnic, |
O
površine, namenjene dejavnosti gospodarskih služb, vezane na oskrbo z
vodo, čiščenje odpadnih voda ter ravnanje z odpadki, |
G
območje gozdov, |
K1
območja najboljših kmetijskih zemljišč, |
K2
območja drugih kmetijskih zemljišč, |
A
površine razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v
krajini, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in
bivanjem (ter ostalim dejavnostim v območjih nizke gostote pozidave) ali
kot območje posebnih dejavnosti, |
VC
območja celinskih vod, |
VI
območja vodne infrastrukture so namenjena vodnim zemljiščem površinskih
voda in vodnim objektom kot so pregrade, jezovi, bazeni za bogatenje
podtalnice in podobno. |
(5)
Prostorska opredelitev območij namenske rabe prostora je prikazana v
kartografskem delu odloka. |
44.
člen
|
(namenska raba po enotah urejanja prostora) |
(1)
Naselja v Občini Veržej so razdeljena na naslednje enote urejanja
prostora: |
|
BANOVCI |
Oznaka enote |
Ime enote |
Namenska raba |
Način urejanja |
Varstveni režimi in
omejitve |
BA 01 |
Banovci - naselje |
SK
|
OPN |
23269 – Banovci –
Znamenje
23270 – Banovci –
Vaška kapela |
BA 02 |
Banovci – širitev
naselja |
SS |
OPPN-p |
|
BA 03 |
Banovci – območje
term |
BT, O |
OPPN |
1191 – Banovci –
Slovanska naselbina |
BA 04 |
Banovci – širitev
term |
BT |
OPPN-p |
1191 – Banovci –
Slovanska naselbina |
BA 05 |
Banovci – počitniško
naselje |
SP |
OPPN-p |
1191 – Banovci –
Slovanska naselbina |
|
BUNČANI |
Oznaka enote |
Ime enote |
Namenska raba |
Način urejanja |
Varstveni režimi in
omejitve |
BU 01 |
Bunčani – stari del
naselja |
SK, IK , ZD |
OPN |
14856 – Bunčani vaška
kapela
14861 – Bunčani – Vas
29032 – Bunčani –
Domačija Jelenovi
29033 – Bunčani –
Domačija Župojnovi
29034 – Bunčani –
Domačija Petovar
VVO I, VVO II |
BU 02 |
Bunčani – igrišče |
ZS |
OPN |
|
BU 03 |
Bunčani – novi del
naselja |
SS |
OPPN-p |
|
|
VERŽEJ |
Oznaka enote |
Ime enote |
Namenska raba |
Način urejanja |
Varstveni režimi in
omejitve |
VE 01 |
Veržej – osrednji del
naselja |
CU, SK, ZK |
OPPN |
1189 – Veržej – Trško
jedro
3473 – Veržej –
Cerkev sv. Mihaela
8885 – Veržej –
Marijin steber
8909 – Veržej –
Spomenik Slavku Ostercu
8910 – Veržej –
Rojstna hiša Slavka Osterca
14860 – Veržej –
Doprsni kip Frana Kovačiča
25053 – Veržej –
Domačija Trg Slavka Osterca 1
25055 – Veržej – Hiša
Trg Slavka Osterca 16
29030 – Veržej -
Domačija Trg Slavka Osterca 20
23955 – Veržej –
Domačija Ulica Frana Kovačiča 2
NV 6991 – Veržej –
divji kostanj 1
NV 6992 – Veržej –
divji kostanj 2 |
VE 02 |
Veržej - severozahod |
SK |
OPN |
1189 – Veržej – Trško
jedro
25054 – Veržej – Hiša
Stari trg 14 |
VE 03 |
Veržej – med Gozdno
in Prvomajsko |
SK |
OPN |
1189 – Veržej – Trško
jedro
42100 – EPO Mura –
Radmožanci
Natura 2000 – SPA
dodatki |
VE 04 |
Veržej – ob Mladinski |
SS |
OPN |
|
VE 05 |
Veržej - šole |
CU |
OPN |
8912 – Veržej –
Zadružni dom
14857 – Veržej –
Salezijansko marijanišče
1189 – Veržej – Trško
jedro |
VE 06 |
Veržej – južno od
Kovačičeve |
SK |
OPN |
1189 – Veržej – Trško
jedro |
VE 07 |
Veržej - zahod |
SK |
OPPN-p |
1189 – Veržej – Trško
jedro |
VE 08 |
Veržej - jugozahod |
C |
OPPN-p |
|
VE 09 |
Veržej – jug
centralne površine |
C, PO |
OPPN-p |
|
VE 10 |
Veržej – jug
stanovanjsko območje |
SS |
OPPN-p |
|
VE 11 |
Veržej –
severovzhodni rob |
K2, PC, G, O, A |
OPN |
42100 – EPO Mura –
Radmožanci
Natura 2000 – SPA
dodatki |
VE 12 |
Veržej – gospodarska
cona |
IG |
OPPN-p |
Natura 2000 – SPA
dodatki |
|
(2)
Območja izven naselij v Občini Veržej so razdeljena na naslednje enote
urejanja prostora: |
|
ODPRTI
PROSTOR |
Oznaka enote |
Ime enote |
Namenska raba |
Način urejanja |
Varstveni režimi in omejitve |
MU 01 |
Mura |
VC
|
OPN |
809 – Veržej – Mlin
na Muri
42100 – EPO Mura –
Radmožanci
Natura 2000 - Mura
NV 4424 – Mura – reka
1
NV 7469 – Mura – loka
1
NV 6946 – Mura –
mrtvi rokav 3
poplavno območje |
MU 02 |
Mura |
VC
|
OPN |
42100 – EPO Mura –
Radmožanci
Natura 2000 – Mura
VVO III
NV 4424 – Mura – reka
1 |
MP 01 |
Mursko polje
|
G, K2, K1, A, PC |
OPN |
809 – Veržej – Mlin
na Muri
42100 – EPO Mura –
Radmožanci
Natura 2000 – Mura
Natura 2000 – SPA
dodatki
VVO III
Varovalni gozd
NV 4424 – Mura – reka
1
NV 7469 – Mura – loka
1
NV 6946 – Mura –
mrtvi rokav 3
NV 7539 – Mura –
mrtvi rokav 4
NV 7402 – Veržej –
rastišče narcis 2
poplavno območje |
MP 02 - DPA |
Mursko polje –
visokovodni nasip |
VI |
DPN |
42100 – EPO Mura –
Radmožanci
Natura 2000 – Mura
Natura 2000 – SPA
dodatki
Varovalni gozd
NV 7469 – Mura – loka
1
poplavno območje |
MP 03 |
Mursko polje |
K1, G |
OPN |
42100 – EPO Mura –
Radmožanci
Natura 2000 – SPA
dodatki |
MP 04 |
Mursko polje |
ZS, VC |
OPN |
42100 – EPO Mura –
Radmožanci
Natura 2000 – Mura
poplavno območje |
MP 05 - DPA |
Mursko polje –
visokovodni nasip |
VI |
DPN |
42100 – EPO Mura –
Radmožanci
Natura 2000 – Mura
Natura 2000 – SPA
dodatki
Varovalni gozd
NV 7469 – Mura – loka
1
poplavno območje |
MP 06 |
Mursko polje |
A, K1, K2, G, PO, PC,
VC |
OPN |
1186 – Veržej –
Arheološko najdišče
1191 – Banovci –
Slovanska naselbina
1189 – Veržej – Trško
jedro
42100 – EPO Mura –
Radmožanci
Natura 2000 – Mura
Natura 2000 – SPA
dodatki
VVO I, VVO II
Varovalni gozd
NV 7469 – Mura – loka
1
NV 343 – Veržej –
rastišče narcis 1
NV 7402 – Veržej –
rastišče narcis 2
NV 7403 – Veržej –
rastišče narcis 3 |
MP 07 |
Mursko polje –
športne površine |
A, ZS |
OPN |
42100 – EPO Mura –
Radmožanci
Natura 2000 – Mura
Varovalni gozd
NV 7469 – Mura – loka
1
poplavno območje |
MP 08 - DPA |
Mursko polje –
visokovodni nasip |
VI |
DPN |
42100 – EPO Mura –
Radmožanci
Natura 2000 – Mura
Natura 2000 – SPA
dodatki
Varovalni gozd
NV 7469 – Mura – loka
1
NV 7402 – Veržej –
rastišče narcis 2
NV 7403 – Veržej –
rastišče narcis 3
poplavno območje |
MP 09 |
Mursko polje |
VC, ZS |
OPN |
7599 – Veržej – Mejni
kamen št. 3
42100 – EPO Mura –
Radmožanci
Natura 2000 – Mura
poplavno območje |
MP 10 - DPA |
Mursko polje -
železnica |
PŽ |
DPN |
1186 – Veržej –
Arheološko najdišče
42100 – EPO Mura –
Radmožanci
Natura 2000 – Mura
Natura 2000 – SPA
dodatki
VVO III
Varovalni gozd
NV 7469 – Mura – loka
1
NV 7539 – Mura –
mrtvi rokav 4
NV 7403 – Veržej –
rastišče narcis 3
poplavno območje |
MP 11 |
Mursko polje |
K1, K2, G |
OPN |
42100 – EPO Mura –
Radmožanci
Natura 2000 – Mura
Natura 2000 – SPA
dodatki
VVO III
Varovalni gozd
NV 7469 – Mura – loka
1
NV 7539 – Mura –
mrtvi rokav 4
NV 7403 – Veržej –
rastišče narcis 3
NV 7404 – Veržej –
rastišče narcis 4
NV 7405 – Veržej –
rastišče narcis 5
NV 7406 – Veržej –
rastišče narcis 6
NV 7021 – Župnijska
šuma – črni topol
NV 7090 – Župnijska
šuma – vez
poplavno območje |
MP 12 - DPA |
Mursko polje –
visokovodni nasip |
VI |
DPN |
7600 – Veržej – Mejni
kamen št. 2
42100 – EPO Mura –
Radmožanci
Natura 2000 – Mura
Natura 2000 – SPA
dodatki
VVO III
Varovalni gozd
NV 7469 – Mura – loka
1
NV 7403 – Veržej –
rastišče narcis 3
poplavno območje |
MP 13 |
Mursko polje |
ZS |
OPN |
1191 – Banovci –
Slovanska naselbina |
MP 14 |
Mursko polje |
K1, A, G |
OPN |
1186 – Veržej –
Arheološko najdišče
12288 – Veržej –
Čebelnjak
42100 – EPO Mura –
Radmožanci
Natura 2000 – Mura
Natura 2000 – SPA
dodatki
VVO III
Varovalni gozd
NV 7469 – Mura – loka
1
NV 7403 – Veržej –
rastišče narcis 3
poplavno območje |
MP 15 |
Mursko polje -
letališče |
PL, K1 |
OPN |
42100 – EPO Mura –
Radmožanci
Natura 2000 – Mura
VVO III
NV 7469 – Mura – loka
1
poplavno območje |
MP 16 |
Mursko polje
|
K1, G |
OPN |
42100 – EPO Mura – Radmožanci |
|
45.
člen |
(določila za uporabo prostorskih izvedbenih pogojev) |
(1)
Prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP) za načrtovanje posegov
v prostor so določeni za celotno območje občine. |
(2) Za
vsako EUP veljajo: |
·
prostorski izvedbeni pogoji določeni s tem odlokom ali
|
·
PIP
določeni v veljavnih prostorskih izvedbenih aktih. |
(3)
Določila v prostorskih izvedbenih pogojih se uporabljajo v vseh enotah
urejanja, razen če je zaradi posebnosti območja za posamezno EUP
določeno drugače. |
|
46.
člen |
(PIP o namembnosti in vrstah dopustnih dejavnosti) |
(1)
Namembnost in dopustne dejavnosti v območju EUP so določene s podrobno
namensko rabo prostora. |
(2)
Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v
celotnem objektu za dejavnosti, ki so skladne z določeno podrobno
namensko rabo prostora. Dopustno je prepletanje dejavnosti, vendar
posegi v prostor ali spremembe namembnosti posameznih objektov ali delov
objektov ne smejo poslabšati funkcionalnosti in stanja varstva okolja v
EUP. Objekti, ki bi imeli z emisijami večji vpliv na okolje (hrup,
smrad, povečan promet), na primer večje delavnice, so dopustni v delih
EUP pod pogojem, da načrtovani in izvedeni omilitveni ukrepi znižujejo
količino emisij pod zakonsko dovoljeno vrednost |
(3)
V območjih podeželskih naselij (EUP BA 01, BU 01,
VE 02, VE 03, VE 06) je dopustno prepletanje dejavnosti, vendar
nekmetijski posegi v prostor znotraj površin EUP ali spremembe
namembnosti posameznih kmetij ne smejo poslabšati funkcionalnosti kmetij
in možnosti njihove širitve. |
47.
člen |
(PIP o vrstah gradenj) |
(1) Na
stavbnih zemljiščih, opredeljenih za gradnjo, je dopustna naslednja
vrsta gradenj: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje,
dozidava, nadzidava zakonito zgrajenih obstoječih objektov, gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov, sprememba namembnosti z možnostjo
prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev okolice
objektov znotraj parcele, namenjene gradnji. |
(2)
Gradnje in drugi posegi ter ureditve so dopustni, v kolikor niso v
nasprotju s predpisi s področja varovanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja. Za gradnjo oz.
poseganje v območja varstvenih režimov, vzpostavljenih na podlagi
predpisov, je potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi
predpisa pristojna za izdajo soglasja. |
(3)
Rekonstrukcije kot prenove objektov imajo v primeru kakovostnih
arhitekturnih in dediščinskih objektov ter območij prednost pred
novogradnjami, pri čemer se pri namembnosti in oblikovanju upošteva
prostorski kontekst. |
(4) Na
nezakonito (nelegalno) zgrajenih objektih so do odstranitve ali
legalizacije objektov (na stavbnih zemljiščih) možna samo redna
vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje. |
(5)
Dela, s katerimi se uredi okolica objekta znotraj zemljiške parcele ali
parcel, ki pripada(jo) objektu so odkopavanje in nasipavanje zemljišč,
utrditev dvorišča, ureditev odvodnjavanja dvorišča, zgraditev klančine
ob vstopu v stavbo z namenom odprave ovir, ureditev vrta in ostale
ureditve, ki jih dovoljujejo predpisi s področja graditve objektov. |
48.
člen |
(PIP o vrstah objektov po namenu) |
(1)
Dopustne vrste objektov po namenu so določene v Prilogi 1 k odloku OPN
Veržej skladno s predpisi o klasifikaciji objektov in podrobno namensko
rabo prostora, razen v primerih, ko veljavni predpisi, s področja
varovanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in
naravnih dobrin, varstva voda, varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, obrambe in varovanja zdravja, to prepovedujejo. |
3.2.2 Prostorski izvedbeni pogoji za nezahtevne in enostavne objekte ter ostale
ureditve, ki niso gradnja
|
49.
člen |
(PIP za nezahtevne in enostavne objekte) |
(1)
Dopustni nezahtevni in enostavni objekti se opredeljeni v Prilogi 2 k
odloku OPN Veržej skladno s podrobno namensko rabo prostora, razen v
primerih, ko veljavni predpisi, s področja varovanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva voda,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja
zdravja, to prepovedujejo. Merila in pogoji za postavitev nezahtevnih in
enostavnih objektov morajo upoštevati določila predpisov o vrstah
objektov glede na zahtevnost ter določila PIP za nezahtevne in enostavne
objekte tega odloka. |
(2)
Postavitev nezahtevnega ali enostavnega objekta ne sme ovirati
manipulacije na zemljiški parceli ali zmanjšati minimalnih površin
potrebnih za parkiranje. Ravno tako s postavitvijo ne sme biti presežen
faktor zazidanosti. |
(3)
Sprememba namembnosti enostavnega ali nezahtevnega objekta za lastne
potrebe in kmetijski namen, ki je bil postavljen oz. zgrajen na osnovi
priglasitve del ali lokacijske informacije oz. na podlagi izdanega
gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt, v objekt za stanovanjski ali
poslovni namen, ni dopustna. |
(4)
Poleg dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov določenih v Prilogi
2, so na območju kmetijskih in gozdnih zemljišč dopustni tudi nekateri
drugi objekti in posegi: |
|
|
Drugi objekti in
posegi |
K1/K2 |
G |
1. |
agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč |
da |
da |
2. |
gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in
uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi
objektov državnega pomena uvrščeni v skupini 221 – daljinski
cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in
daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi ter 222 – lokalni
cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja |
da |
da |
3. |
posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
da |
da |
4. |
rekonstrukcija lokalnih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih
pogojuje načrtovana rekkonstrukcija lokalne ceste (oporni in
podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje
ipd.) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v
območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi
rekonstrukcije lokalne ceste |
da |
da |
5. |
premični čebelnjak, pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr.
brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo
proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo
živine, ograja ter opora za trajne nasade), poljska pot,
premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža |
da |
da |
6. |
začasni objekti:
·
kiosk;
·
pomol, to je vstopno-izstopno mesto za pristajanje in
kratkotrajni privez čolnov;
·
odprti sezonski gostinski vrt; to je posebej urejeno zemljišče
kot del gostinskega obrata;
·
pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem
šotoru;
·
oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov;
·
cirkus, če so šotor in drugi objekti začasni;
·
začasna tribuna za gledalce na prostem;
·
objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi. |
da |
da, le pomol |
|
(5)
Gradnja novih poljskih poti je mogoča samo v skladu z načrti izvajanja
agrarnih operacij. |
(6)
Gradnja novih gozdnih cest in vlak je mogoča samo v skladu s sprejetimi
gozdnogospodarskimi načrti. |
(7)
Postavitev lovskih objektov (lovskih prež, krmišč ipd.) je dopustna ob
soglasju upravljavca lovišča in ob soglasju lastnika zemljišča.
|
(8) Postavitev čebelnjakov je dopustna na obrobju naselja oziroma
razpršene poselitve, vendar ne ob pašnikih, na katerih se pase živina.
Postavitev znotraj naselij in površin razpršene poselitve, ali na
lokacijah, na katerih bi čebele ogrožale prebivalce, pešce ali ostali
promet ob čebelnjaku, je dopustna ob izvedbi predhodnih omilitvenih
ukrepov kot so zasaditve gostih dreves ali visoke žive meje pred
čebelnjak, ali postavitev drugačnih visokih ovir, ki jih morajo čebele
nadletavati na izletu iz čebelnjaka in vračanju v čebelnjak. Na območjih
kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč je postavitev čebelnjaka
dopustna pod pogojem, da se za lokacijo postavitve čebelnjaka pridobi
pozitivno mnenje strokovne svetovalne službe za to področje, na območju
gozdnih zemljišč pa še soglasje pristojnega organa za urejanje gozdov.
|
(9)
Začasni objekti za sezonske prireditve in druge vrste turistične ponudbe
morajo biti locirani tako, da ne ovirajo drugih dejavnosti v prostoru in
da niso postavljeni na območjih s posebnimi varstvenimi režimi. Po
prenehanju dovoljenja je potrebno začasni objekt odstraniti, na
zemljišču pa vzpostaviti prvotno stanje. |
(10)
Signalizacija, reklamne, obvestilne in usmerjevalne table za lastne
potrebe, ki niso v javnem interesu, so lahko postavljene znotraj
označenega naselja, izven naselij pa samo kot obvestilna tabla ali
dopolnilna tabla prometnemu znaku. Postavitve in trženje reklamnih
panojev (jumbo plakatov), svetlobnih napisov ali drugih oblik vizualnega
oglaševanja, vseh velikosti in oblik, mora biti v skladu z veljavnimi
predpisi. |
(11)
Označevanje naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti je
potrebno izvajati skladno s predpisi o označevanju zavarovanih območij
in naravnih vrednot. |
(12)
Odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov od parcelnih meja so lahko
manjši od 4 m, vendar ne manjši od 1,5 m oz. 0,5 m za ograje, oporne
zidove in žive meje. Manjši odmiki so dopustni s pisnim soglasjem
lastnika sosednje parcele (overjena izjava). |
(13)
Velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov so določene skladno z
veljavnimi predpisi. |
(14)
Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov mora izhajati iz
tradicionalnega stavbarstva arhitekturne krajine. Objekti naj bodo
praviloma pokriti z dvokapno streho v naklonu 35-45° ter pokriti s
kritino, ki je glede videza usklajena s kritino objektov katerim
pripadajo oz. bližnjim objektom. Strehe drugih oblik ali nižjega naklona
(enokapne, ravne, polkrožne) ter druge kritine se lahko uredijo v
primeru steklenjakov, garaž, nadstreškov ali če je zaradi
funkcionalnosti objekta taka streha bolj primerna oz., če je tako
oblikovanje skladno z osnovnim objektom. Prepovedani so nesprejemljivi
dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) in »preneseni«
arhitekturni elementi iz drugih okolij. |
(15)
Oblikovanje urbane opreme mora upoštevati izhodišča, ki jih v skladu s
pridobljenimi enovitimi oblikovalskimi rešitvami predpiše občina. |
50.
člen |
(PIP za ostale ureditve, ki niso gradnja) |
(1) Pri
vseh ostalih ureditvah, ki niso gradnja, ampak v skladu z veljavnimi
predpisi pomenijo drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju
ter pod njim, kot so npr. agrooperacije, krčitve gozda, poljske poti,
ureditev sezonskih parkirišč, prostori za skladiščenje lesa,
izkoriščanje mineralnih surovin, je potrebno upoštevati predpise o
vrstah posegov v okolje, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov
na okolje, v kolikor so na zavarovanih, varstvenih in ogroženih
območjih, pa je potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi
predpisa pristojna za izdajo soglasja. |
(2) V
primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih
lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno
namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s
podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega
prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s
površinskim vplivom, ki onemogoči drugo rabo). Za namen izkoriščanja
mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski
načrt (OPPN). |
(3)
Posegi morajo biti načrtovani sonaravno, s čim manjšimi vplivi na
okolje, sosednje parcele in objekte, krčitve vegetacije naj ne bodo
večje od 1 ha. |
(4)
Ureditev rekreacijskih površin, ki niso gradnja po predpisih o gradnji
objektov, je dopustna s soglasjem službe, ki je na podlagi predpisa
pristojna za izdajo soglasja (v primeru varstvenih režimov), lastnikom
zemljišč in Občino Veržej. |
|
51.
člen |
(PIP glede lege objektov) |
(1) Pri
umeščanju novih objektov je potrebno upoštevati odmike obstoječih
objektov oz. slediti vzorcu postavitve obstoječih stavb v območju. V
kolikor obstoječi odmiki niso jasno izraženi, je potrebno upoštevati vse
tehnične, požarnovarstvene in sanitarno-tehnične predpise. |
(2)
Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 4 m. Odmik je
lahko manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje parcele in se s tem
ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda in ne povzroča nedopustnega
vpliva na sosednja zemljišča. Odmiki morajo biti načrtovani tako, da je
zagotovljeno vzdrževanje objekta brez motenja sosednje posesti ter so
zagotovljene varne poti, intervencijski dostop in sanitarno-tehnični
pogoji obratovanja objektov. |
(3)
Odmik načrtovanih objektov od ceste je 5 m. V kolikor regulacijske črte
dopuščajo manjši odmik od 5 m (kadar morajo stavbe slediti obstoječi
razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oz. v naseljih, za
katera veljajo posebni pogoji varstva kulturne dediščine), je potrebno
zagotoviti parkirno odstavno mesto ob stranici objekta ne glede na
možnost parkiranja v garaži. |
(4)
Upoštevati je potrebno tudi odmike od priobalnih zemljišč, ki so
določeni v 75. členu tega odloka. |
3.2.4
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov
|
52.
člen |
(PIP glede velikosti objektov) |
(1)
Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s faktorjem izrabe
parcele (Fiz), faktorjem zazidanosti (Fz) ali pa z višinskimi gabariti. |
(2)
Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji (razmerje med zazidanim
delom parcele in celo parcelo) je: |
·
pri
kmetijah do vrednosti 0,3 (priporočljiva vrednost je 0,3), dopustno pa
je povečanje do vrednosti 0,6, če je možno zadostiti pogojem o odmikih,
legi, varnosti dostopa in drugim pogojem, |
·
pri
stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 0,4, dopustno pa je
povečanje do vrednosti 0,6, če je možno zadostiti pogojem o odmikih,
legi, varnosti dostopa in drugim pogojem, |
·
na
območjih centralnih dejavnosti do vrednosti 0,6, |
·
na
območjih proizvodnih dejavnosti do vrednosti 0,8. |
(3)
Faktor izrabe parcele namenjene gradnji (razmerje med bruto tlorisno
površino vseh etaž nad terenom in celotno površino parcele, namenjene
gradnji) je: |
·
pri
kmetijah do vrednosti 0,6 z možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje je
odvisno od povečave faktorja zazidanosti), |
·
pri
stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 0,8 z možnostjo povečanja
do 1,2 (povečanje je odvisno od povečave faktorja zazidanosti), |
·
na
območjih centralnih dejavnosti do vrednosti 1,6, |
·
na
območjih proizvodnih dejavnosti do vrednosti 2,4. |
|
(4)
Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na funkcijo
objekta, velikost parcele, pogoje glede lege objektov in zahtevane
odmike. |
(5)
Kadar je obstoječa zazidanost ali izraba parcele večja od dovoljene
zazidanosti ali izrabe parcele določene s tem odlokom, so na obstoječih
objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov,
vzdrževanje objektov, odstranitev objektov ter spremembe namembnosti, ki
ne zahtevajo novih parkirnih površin. Pri rušitvi dela objekta na
parceli je dovoljena pozidava površine v isti ali manjši površini. |
(6)
Skladno s krajevno tradicionalnimi značilnostmi sme etažnost objektov
znašati največ P + M (pritličje in mansarda) ali P + 1 (pritličje in
nadstropje). Upoštevati mora vertikalni gabarit kakovostnega oz.
prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP, tako da nove stavbe ne bodo
izstopale iz silhuete naselja. |
(7)
Največja dopustna višina podzidave kapne lege je 1,1 m, razen v območju
naselbinske dediščine, kjer je dopusten kolenčni zidec največ do 0,8 m
in mora biti v celoti skrit pod napuščem. |
(8)
Površina dozidave ne sme presegati 50 % površine tlorisa obstoječega
objekta. |
(9) V
EUP proizvodnih dejavnosti (VE 12), centralnih dejavnosti (VE 01, VE 05,
VE 08, VE 09) in površinah za turizem (BA 03 in BA 04) je dovoljeno
odstopanje v višini objektov kadar to zahtevajo funkcije objektov ali pa
prilagajanje istovrstnim obstoječim objektom. Pri gostinskih stavbah za
kratkotrajno nastanitev, upravnih in pisarniških stavbah ter stavbah
splošnega družbenega pomena se velikost objektov lahko poveča za eno
etažo v objekt velikosti P + 1 + M. |
(10)
Objekti za industrijsko kmetijsko prirejo živali ali vzgojo rastlin, v
kolikor so v EUP okoljsko in prostorsko sprejemljivi, lahko odstopajo od
zahtev v tlorisni in višinski zasnovi, ne pa v arhitekturni usklajenosti
kmetije. |
3.2.5
Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov
|
53.
člen |
(PIP glede oblikovanja objektov) |
(1)
Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih
značilnosti arhitekturne krajine in jih kvalitetno nadgrajevati. Vsi
objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oz.
sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni
prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh
slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega
prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora. |
(2) Vsi
objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno
oblikovno usklajeni. Gospodarski, dopolnilni in bivanjski objekti morajo
biti prostorsko ločeni ali ločeni s požarnim zidom. |
(3)
Tlorisna razmerja naj ohranjajo razmerja značilna za arhitekturno
krajino, praviloma podolgovat tloris. Na osnovni podolgovati tloris je
dopustno dodajanje in odvzemanje volumnov (L, T, U oblike). V okviru
strnjenih naselij se tlorisni gabarit podreja obstoječi pozidavi, na
območjih naselbinske dediščine pa določbam pristojne službe za varstvo
kulturne dediščine. Pri dozidavi naj se navedeno tlorisno razmerje
stranic ohranja. |
(4) V
naseljih je obliko, naklon, kritino in smeri slemen potrebno prilagoditi
splošni oz. kakovostni podobi v EUP. Dopustne so kritine temnih barv od
rjave do opečno rdeče oziroma v skladu z obstoječim vzorcem. Dopustne so
dvokapne strehe z naklonom 35-45° s čopi ali brez. Enokapne ali ravne
strehe na stanovanjskih objektih so dopustne le v naselju Veržej v EUP
04. V vseh naseljih so, izven varovanih območij kulturne dediščine,
dopustne na stanovanjskih objektih dvokapne strehe v kombinaciji z
enokapno ali ravno streho, ob pogoju, da je delež dvokapne strehe večji.
Enokapne ali ravne strehe so v naseljih, izven varovanih območij
kulturne dediščine, dopustne tudi na nestanovanjskih objektih. |
(5)
Naklon streh objektov v odprtem prostoru mora biti med 35-45°, strehe pa
dvokapne s čopi ali brez. |
(6)
Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta oz. mora biti
usklajena z obstoječo zasnovo naselja ali gruče hiš. |
(7)
Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in
drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne
strehe in po posamezni strehi enotno oblikovane ter enakega naklona kot
je osnovna strešina. |
(8) Za
izkoriščanje energije sonca je na strehah objektov dopustna namestitev
sončnih zbiralnikov in sončnih celic, ki morajo biti nameščeni tako, da
ne presegajo višine slemena strehe. V primeru, da se objekt nahaja v
območju kulturne dediščine ali je zavarovan kot kulturna dediščina, je
potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje (iz katerih bo razvidno ali
je poseg sprejemljiv) in soglasje pristojne enote ZVKDS. |
(9) Pri
oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oz. prevladujoče
okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na
fasadi: členitev, okna, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje,
fasadna dekoracija ter barve. |
(10)
Barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti
usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine.
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki na fasadah, kot so več kotni
izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade in ''preneseni'' arhitekturni
in hortikulturni elementi iz drugih okolij. |
(11)
Pri prenovi večstanovanjskih objektov je potrebno stavbno pohištvo,
balkonske ograje, morebitne zasteklitve balkonov barvno in oblikovno
poenotiti. Klimatske naprave naj se praviloma namestijo na vidno
neizpostavljene dele objektov. |
(12) Ob
javnih površinah se glavna fasada stavbe oblikuje glede na pomen in
značaj javnega prostora. Servisne manipulacijske površine se praviloma
ne urejajo ob javnih površinah, kot so trgi, igrišča, pomembnejše ulice. |
54.
člen |
(PIP glede urejanja okolice, odprtih površin in zasaditev) |
(1)
Ureditev okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem
oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati
povezavo objekta z urbanim prostorom, ali z odprtim prostorom, če je
objekt grajen na stiku urbanega in odprtega prostora. |
(2) Pri
urejanju okolice objektov naj se upošteva obstoječa konfiguracija
terena. Premostitve višinskih razlik na zemljišču naj se izvajajo v
obliki zatravljenih brežin, ki naj se uredijo z zasaditvijo avtohtonih
vrst trav, popenjalk, grmovnic ali drevja. Betonske škarpe in oporni
zidovi, ki morajo biti maksimalno ozelenjeni, so dopustni, le kadar to
zahteva geotehnično poročilo oz. kadar drugačna zavarovanja brežin niso
možna. Oporni zidovi so lahko višji od 1,5 m samo v primeru gradnje
javnih objektov in naprav ter v primeru ukrepa varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami. |
(3) Na
vseh območjih naj se ohranja čim več avtohtone vegetacije, pri novih
zasaditvah pa naj se uporabijo avtohtoni materiali in rastlinske vrste.
Na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot se
uporabijo izključno avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne
in grmovne vrste. Tujerodnih ali eksotičnih vrst se ne uporablja.
|
(4) Za
tlakovanje javnih površin in površin ob javnih objektih naj se
uporabljajo kakovostni materiali, ki morajo biti usklajeni z arhitekturo
objektov, urbano upremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Uporaba barvno
agresivnih ali drsečih materialov ni dopustna. |
(5)
Območje tlakovanega dela zemljiške parcele je potrebno v čim večji meri
tlakovati s prepustnimi materiali. V primeru večje površine je potrebno
načrtovati prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred
iztokom v površinske odvodnike. |
(6)
Ograjevanje parcel v naseljih naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo
avtohtonih grmovnic, na območju razpršene poselitve v okviru domačij pa
je ograjevanje dovoljeno le v primerih, ko je zemljišče potrebno
zavarovati pred nezaželenimi vplivi okolice za ljudi in živali. Ograje
ne smejo biti višje od 1,2 m, razen pri ograjevanju objektov in
kompleksov, ki zahtevajo posebno varnost, pri katerih je potrebno
upoštevati višino in izvedbo ograje določeno z drugimi predpisi. |
(7)
Ograje in oporni zidovi morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni
najmanj 0,5 m. Pri živi meji, ki sicer ni objekt, ima pa funkcijo
ograje, je pri zasaditvi potrebno upoštevati predvideno razrast in
odmik, ki bo omogočal vzdrževanje žive meje v polni razrasti po lastni
parceli. Dopustna je postavitev, zgraditev ali zasaditev ograj v manjšem
odmiku od meje sosednjih zemljišč ali po meji, če se lastniki sosednjih
zemljišč o tem pisno sporazumejo. Ob javni cesti višina in/ali lega
ograje ne sme zmanjševati preglednosti oziroma cestne varnosti. Pred
postavitvijo oziroma gradnjo ograje ob javni cesti je potrebno pridobiti
soglasje upravljavca javne ceste. |
(8)
Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti krajini na območjih
ohranjanja narave naj se izvaja na način, da je mogoč prehod
prostoživečih vrst. Na območjih zavarovanih po predpisih o ohranjanju
narave ni dopustno postavljanje obor za gojenje tujerodnih prostoživečih
vrst. |
(9)
Površine v javni rabi, dostope do javnih objektov ter parkirne površine
je potrebno načrtovati tako, da bo omogočen neoviran dostop gibalno
oviranim osebam. |
(10) V
območjih večstanovanjskih stavb je potrebno zagotoviti otroško igrišče
za skupino otrok do 6 let starosti. |
3.2.6 prostorski izvedbeni pogoji glede parcelacije
|
55.
člen |
(PIP glede velikosti in oblike parcele) |
(1)
Velikost parcele namenjene gradnji mora omogočati normalno uporabo in
vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami,
razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
|
(2) Parcelacija mora upoštevati naslednja določila: |
·
oblika in velikost parcel morata nadaljevati začeti vzorec
poselitve, v kolikor se nadaljuje enaka vrsta objektov po namenu ali ga
funkcionalno nadgrajevati, |
·
oblika parcel mora slediti terenskim zahtevam: dostopu do
parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo, |
·
velikost in oblika parcele morata upoštevati
sanitarno-tehnične zahteve: odmik od sosednjih objektov, osončenje,
prevetritev, intervencijske poti, |
·
osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra
za dostop in gradnjo infrastrukture. |
(3) Na območjih, kjer zaradi posebne tipologije strnjene gradnje ni
mogoče povsem zadostiti pogojem iz prvega odstavka tega člena, se
parkirne in zelene površine zagotavljajo na skupnih, v ta namen
zagotovljenih površinah. |
(4) Velikost zemljiške parcele namenjene gradnji družinske hiše brez
dodatnih objektov za izvajanje dejavnosti je najmanj 400 in največ 1.000
m2, razen pri izoblikovanih parcelah, kjer preostanek parcele
ne bi zadoščal za samostojno zemljiško parcelo.
|
(5)
Velikost zemljiških parcel namenjenih gradnji kmetij in velikost parcel
stanovanjskih hiš z dodatno dejavnostjo je dopustno povečati do
površine, ki zagotavlja nemoteno delovanje dodatne dejavnosti ob
upoštevanju določb tega člena. Dopustni so tisti objekti za dodatne
dejavnosti, ki so določeni v prilogi 1 in prilogi 2 tega odloka in
izpolnjujejo prostorske izvedbene pogoje, določene za posamezne EUP. |
(6) Za
prepletanje dopustnih dejavnosti je potrebno s parcelacijo zagotoviti
naslednje pogoje: |
·
ustrezno
velikost parcele, namenjene gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za
nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za
potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev
objekta, |
·
neposredno navezanost na prometno infrastrukturo,
|
·
vsi
vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti
posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje.
|
(7) Ob robovih enot urejanja so parcele lahko večje zaradi zaokroževanja
meje zemljiških parcel po objektih v naravi. |
(8) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se
lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem
za velikost in je oblikovanje novih parcel v skladu z določili tega
odloka. |
|
56.
člen |
(splošni PIP za gradnjo in vzdrževanje GJI) |
(1) GJI
je potrebno načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z
veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. |
(2)
Posegi na GJI ter posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko
izvajajo le v skladu s projektnimi pogoji in s soglasjem upravljavca
posamezne GJI. |
(3)
Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na
odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih
površinah ni možen. |
(4) Ob
upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma
potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne
zahteve kota križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to
določajo veljavni predpisi. |
(5)
Vodi in objekti GJI morajo potekati oz. biti umeščeni v prostor tako, da
je možno priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter omogočeno
njihovo nemoteno delovanje in vzdrževanje. |
(6)
Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture
mora potekati usklajeno. |
(7) Ob
gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je potrebno v
okviru območja predvidenega posega načrtovati tudi rekonstrukcijo
preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti,
premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov, neustrezni. |
(8)
Vode GJI v naseljih ter v območjih varstva kulturne dediščine, je
potrebno praviloma izvesti podzemno, če to ni v nasprotju z varstvenimi
režimi oz. varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij
narave in kulturne dediščine. |
(9)
Linijsko GJI je potrebno načrtovati čim bolj racionalno, v skupnih
infrastrukturnih koridorjih, ki v najmanjši meri prizadenejo enotnost
večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo
večjih motenj v vidnem dojemanju prostora, hkrati se morajo v največji
možni meri izogibati območjem kulturne dediščine in drugim območjem ter
prvinam, pomembnim za prepoznavnost kulturne krajine, naravnim vrednotam
in pomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oz. posebnih varstvenih
območij. |
57.
člen |
(PIP za gradnjo in urejanje prometne infrastrukture) |
(1)
Načrtovanje in gradnja novega ter rekonstrukcija in vzdrževanje
obstoječega prometnega omrežja mora upoštevati veljavne predpise, ki
urejajo področje prometa. |
(2)
Ceste s pripadajočimi objekti in napravami je dovoljeno, v skladu z
veljavnimi predpisi in določili tega odloka, graditi in prenavljati na
celotnem območju občine. |
(3)
Gradnja parkirišč, površin za pešce in kolesarje, cestnih priključkov,
zasaditve in urejanje obcestnega zelenja ter gradnja bencinskih servisov
je dopustna v skladu z določili tega odloka tudi izven območij, ki so po
podrobni namenski rabi prostora opredeljene kot površine cest (PC). V
stavbah bencinskih servisov je dopustna spremljajoča trgovska in
gostinska dejavnost ter dejavnost avtopralnic. |
(4)
Priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni v skladu s pogoji
pristojnega upravljavca ceste in veljavnimi predpisi. V novih ureditvah
je potrebno težiti k skupnim priključkom za več objektov. Gradnja
priključkov nekategoriziranih cest in gozdnih poti, ki niso javna GJI,
je dopustna na vseh območjih javne cestne GJI, priključevanje pa ne sme
ogrožati prometne varnosti. |
(5)
Nove prometnice naj bodo načrtovane povezovalno z obojestranskim
priključevanjem na obstoječe omrežje. V primeru nove slepo zaključene
ceste je potrebno na zaključku načrtovati obračališče. |
(6) V
varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav
dopustna v skladu z določili tega odloka in ob soglasju upravljavca
ceste. Na obstoječih objektih so dopustna redna in investicijska
vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist. |
(7) V
naseljih je potrebno ob cestah in ulicah, kjer to dovoljujejo prostorske
možnosti, predvideti ločen hodnik za pešce. |
(8)
Kolesarske in sprehajalne poti je dopustno urejati tudi izven cestnih
teles, upoštevajoč prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč. |
(9)
Omrežja pešpoti in kolesarskih povezav (stez oz. poti) se navezujejo na
javne zelene površine, igrišča in otroška igrišča, trge, pomembnejše
objekte in se opremijo z urbano opremo prostora: |
·
z javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna
razsvetljava ni potrebna oz. njena namestitev ni skladna z vizijo
urejanja prostora ali s smernicami nosilcev urejanja prostora), |
·
z drevoredi oz. drugo zasaditvijo v skladu s širino posamezne
prometnice, |
·
z urbano opremo (klopmi, smetnjaki, stojali za kolesa, postajališči
ipd.). |
(10)
Sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja se uredi
postajališča javnega potniškega prometa. |
58.
člen |
(PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž) |
(1) Pri
novogradnjah in pri spremembi namembnosti obstoječih objektov je
potrebno na zemljiški parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest
(v nadaljevanju: PM). Zagotavljajo se na parkirnih površinah ali
garažah. V območjih, kjer zaradi zatečenega stanja na zemljiški parceli
(npr. strnjena tipologija gradnje) ni možno zagotavljati zadostnega
števila PM, se le-ta zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih
površinah. Skladno s predpisi je potrebno zagotoviti tudi ustrezno
število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe. |
(2)
Parkirne ploščadi z več kot petimi parkirnimi mesti je potrebno ustrezno
ozeleniti. |
(3)
Nivojske parkirne in manipulativne površine morajo biti površinsko
utrjene z nepropustnimi materiali, omejene z dvignjeno obrobo in
izvedenim odvodnjavanjem padavinskih voda skladno z veljavnimi predpisi. |
(4) Na
zemljiških parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni
rabi, je potrebno zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna
vozila. |
(5) Če
posebni predpis ne določa drugače, je potrebno v odvisnosti od namena
objektov ali dejavnosti pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje
minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM): |
|
Namembnost objekta, dejavnosti |
Število parkirnih mest (PM) |
Stanovanjske stavbe |
|
Enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe |
1-2 PM/stanovanje |
Večstanovanjske stavbe |
1-2 PM/stanovanje + 10% za obiskovalce |
Vikendi in počitniške hiše |
1 PM/stanovanjsko enoto |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, varna
hiša) |
1 PM/5postelj + 50% za obiskovalce |
Poslovno trgovske dejavnosti |
|
Pisarniški in upravni prostori ter druge storitve |
1 PM/30m2 neto površine |
Trgovine, trgovske hiše |
1 PM/30m2 prodajne površine, ne manj kot 2 PM |
Butiki, specializirane trgovine |
1 PM/50m2 prodajne. površine, ne manj kot 2 PM |
Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne
dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, lekarna …) |
1 PM/30m2 neto površine, ne manj kot 2 PM |
Centralne dejavnosti |
|
Stavbe za kulturo in razvedrilo |
1 PM/5 sedežev |
Stavbe za opravljanje verskih obredov |
1 PM/20 sedežev |
Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante)
|
1 PM/30m2 neto površine, ne manj kot 3 PM |
Stavbe za izobraževanje – osnovne šole |
1 PM/30 učencev |
Stavbe za izobraževanje – otroški vrtec |
1 PM/20 otrok, najmanj 2 PM |
Športne dejavnosti |
|
Športne dvorane
|
1 PM/50m2 dvoranske površine + 1 PM/10 gledalcev |
Športna igrišča in naprave (za vadbo) |
1 PM/250m2 športnih površin |
Posebne dejavnosti |
|
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev |
1 PM/3 postelje + 1 PM/4 sedeže v restavraciji + 1 PM/2,5
zaposlenih |
Gostilne, restavracije, bari |
1PM/4-8 sedežev |
Proizvodne in obrtne dejavnosti |
|
Industrijske stavbe |
1 PM/50m2 neto površin ali 1 PM/3 zaposlene |
Skladišča, industrijske prodajalne |
1 PM/80m2 neto površin ali 1 PM/3 zaposlene |
Delavnice za servis motornih vozil |
6 PM/1 popravljalno mesto |
Avtopralnice |
3 PM/1 pralno mesto |
Drugo |
|
Pokopališča |
1 PM/500 m2, ne manj kot 10 PM |
|
59.
člen |
(PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) |
(1)
Predvideno srednje in nizko napetostno omrežje v naseljih ter območjih
varovane naselbinske in krajinske dediščine, mora biti v zemeljski oz.
kabelski izvedbi. Kablovode je dopustno prosto polagati v zemljo ali jih
po potrebi zaščiti s predpisanimi cevmi. Kablovodi, ki potekajo pod
povoznimi površinami morajo biti zaščiteni v obbetoniranih ceveh, v
urbanih naseljih pa so praviloma združeni s koridorji
telekomunikacijskih omrežij. Odstopanja so dopustna, kadar podzemna
izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v
prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij
narave. |
(2)
Izven območja naselja je dopustna tudi gradnja nadzemne izvedbe
elektroenergetskega omrežja. |
(3)
Elektroenergetsko omrežje v nadzemni izvedbi ne sme potekati v območjih
vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante z javnih površin. |
(4)
Elektroenergetsko omrežje je potrebno načrtovati in graditi tako:
|
·
da v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v
prostoru ter |
·
da so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega
sevanja v skladu z veljavnimi predpisi. |
(5)
Transformatorske postaje so praviloma samostojni objekti pravokotnega
tlorisa, medtem ko se na območjih centralnih dejavnosti, urbane
večstanovanjske pozidave in večjih območjih proizvodnih dejavnosti
praviloma umeščajo v večje objekte. Potrebno je zagotoviti ustrezen
dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Pri umeščanju
transformatorskih postaj se upošteva določila predpisov o
elektromagnetnem sevanju in hrupu. Samostojne transformatorske postaje
morajo biti čim manjše. Priporočljivo je, da se njihova vidna
izpostavljenost delno zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi
objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice,
delno zasutje ipd. |
(6) Za
vsako novo priključitev oz. povečanje priključne moči si morajo
investitorji pridobiti soglasje za priključitev in izpolniti z njim
predpisane pogoje. |
(7) Za
potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic oz. industrijskih objektov, za
katere bo potrebna večja priključna moč, je potrebno izdelati raziskavo
o možnostih napajanja z električno energijo. |
(8)
Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je
dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod
pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi
režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih
območij narave. |
(9)
Javne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s
funkcijo in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem
se upoštevajo določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega
onesnaženja. |
(10)
Objekte za rabo obnovljivih virov energije (fotovoltaika, biomasa, vodna
in vetrna energija …), je potrebno načrtovati ob upoštevanju
učinkovitosti izbranega sistema - ekonomska upravičenost in prostorske,
okoljske ter družbene sprejemljivosti. |
60.
člen |
(PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja) |
(1)
Javno vodovodno omrežje mora zagotavljati oskrbo prebivalstva s pitno
vodo, zadovoljevati sanitarne potrebe, zagotavljati požarno varnost,
tehnološke potrebe ter javno rabo, na območjih kjer ni predvidena
samooskrba s pitno vodo. |
2) Pri
načrtovanju in izvedbi vodnega in kanalizacijskega omrežja za odvajanje
odpadne vode oz. drugih vodov GJI v skupnem koridorju, je potrebno
zagotoviti ustrezen odmik in upoštevati tehnične predpise, ki
preprečujejo vplive ob poškodbah. |
(3)
Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna
priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s
pogoji upravljavca vodovodnega omrežja in občinskim odlokom, ki ureja to
področje. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih
ovir ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega
omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z
vodo, kot so zajetje, kapnica, cisterna. |
(4)
Vodovodni sistemi za požarne namene so lahko javni ali zasebni. Za
zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od
terenskih razmer namestijo nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti
morajo biti praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1
m od utrjenih površin. |
(5)
Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki
ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno
delovanje sistema. |
(6)
Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno
ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa. |
(7) Na
območjih, kjer preskrba z vodo iz javnega omrežja ni zagotovljena, si
investitor mora zagotoviti lastno preskrbo s pitno in gospodinjsko vodo
(vodno zajetje, kapnica), v skladu z veljavnimi zdravstveno-tehničnimi
predpisi. |
(8) V
postopku pridobitve gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti
projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji. |
61.
člen |
(PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
(1)
Kanalizacijsko omrežje ločenega tipa mora zagotavljati ločeno odvajanje
in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter ločeno odvajanje
padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim
materialom prekritih javnih površin. |
(2)
Kanalizacijsko omrežje v strnjenih naseljih mora bit ločeno za komunalno
odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo. Zgrajeno kanalizacijsko
omrežje za komunalne odpadne vode mora biti v vodotesni izvedbi, kar se
dokazuje s Poročilom o izvedbi preizkusa na vodotesnost s strani
pooblaščenega izvajalca. |
(3)
Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je priključitev
na javno kanalizacijo možna, morajo biti priključeni na javno
kanalizacijo v skladu s pogoji izvajalca javne službe odvajanja in
čiščenja odpadnih vod. Če priključitev objektov na javno kanalizacijo
zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se lahko na
podlagi soglasja izvajalca javne službe dovoli začasno ali trajno
odvajanje odpadne vode v individualne male čistilne naprave, izjemoma
nepretočne greznice. Dovoljena je vgradnja malih komunalnih čistilnih
naprav, ki ustrezajo zahtevam veljavnih predpisov za male komunalne
čistilne naprave do 50 PE. Male čistilne naprave morajo biti vzdrževane
ter evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje
odpadne vode. |
(4)
Zajete padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne
površine. Padavinskih vod s streh stavb ali utrjenih površin ni
dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo, nepretočno greznico ali
komunalno čistilno napravo. |
(5)
Zajete padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih
gradbenih parcelah ne smejo pritekati na sosednje gradbene parcele brez
soglasja lastnika takega zemljišča. |
(6) Pri
odvajanju čistih padavinskih vod je prioritetno ponikanje v skladu z
veljavnimi predpisi o varovanju vodnih virov.
Če
ponikanje ni mogoče, je padavinsko vodo treba zadržati in jo ustrezno
očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo porabiti za
druge namene. Ukrepe za čiščenje padavinske vode ureja predpis o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo. |
(7)
Padavinske vode z utrjenih površin je pred iztokom v meteorno
kanalizacijo potrebno očistiti preko lovilcev olj in peskolovov. |
(8) Če
prostorske razmere to omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v
prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin in
lokacija omogoča morebitno razširitev oz. nadgradnjo čistilne naprave.
Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati predpisanim vrednostim.
|
(9) Pri
urejanju gnojišč in gnojiščnih jam na kmetijah je potrebno upoštevati
veljavne predpise, ki urejajo to področje. |
(10)
Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v
stanovanjskih, proizvodnih in območjih družbene infrastrukture mora biti
načrtovano v skladu z zakonom o vodah, predpisi s področja varstva
okolja ter občinskim odlokom, ki ureja to področje. |
62.
člen |
(PIP za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) |
(1)
Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnikih za komunalne odpadke,
ki morajo biti v objektu ali na zemljiški parceli objekta, ki mu
pripada, in ne na javni površini. Če zaradi prostorskih omejitev takšna
postavitev ni mogoča, je dovoljeno v soglasju s pristojnim občinskim
organom za gospodarjenje z odpadki in lastnikom zemljišča določiti
zbirno mesto na drugem ustreznem zemljišču. Zbirno mesto mora biti
praviloma na utrjeni površini in zaščiteno z nadstrešnico. |
(2)
Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna.
|
(3) Za
ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na dobro prometno
dostopnih in vidno neizpostavljenih mestih uredijo ekološki otoki
(zbiralnice ločenih frakcij). Ekološki otoki so praviloma postavljeni na
utrjenih (tlakovanih) površinah javnega značaja z zabojniki za ločene
frakcije. Priporočljiva je ograditev in nadkritje. Postavitev, ureditev
in oblikovanje ekoloških otokov mora biti usklajeno s preostalimi
ureditvami javnih odprtih površin, tako da ta mesta, objekti in ureditve
ne bodo vidno moteči. |
(4)
Izvajanje zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov mora biti skladno s
predpisi s področja varstva okolja in ravnanja z odpadki ter z občinskim
odlokom, ki ureja to področje. |
(5)
Občina bo izdelala popis nelegalnih odlagališč odpadkov in njihovo
ustrezno sanacijo. |
63.
člen |
(PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja) |
(1)
Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti
izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven
naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. |
(2)
Obstoječe telekomunikacijsko omrežje je potrebno pri poseganju v prostor
ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. |
(3)
Gradnja objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav oddajnikov
RTV Slovenije in Telekoma Slovenije je dopustna na način, ki ne prekinja
teh povezav. |
(4)
Gradnja CATV kabelske kanalizacije se bo izvajala sočasno z gradnjo
druge javne infrastrukture za potrebe CATV oz. gradnjo optičnega FTTH
omrežja za priklop objektov na omrežje CATV (FTTH) Veržej, s cevmi 2 x
fi 50 mm in s kabelskimi jaški fi 80 cm z LTŽ pokrovi. |
(5) Pri
načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne brezžične telefonije je
potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
|
·
objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umeščati na lokacije
izven območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, na
stanovanjskih območjih jih je dovoljeno umestiti le na nestanovanjske
objekte tako, da ne bodo zmanjševali kakovosti bivanja v okoliških
stanovanjih; |
·
objekti in naprave brezžične telefonije je praviloma potrebno umestiti
na lokacije izven objektov in območij kulturne dediščine; izjemoma je
objekte in naprave mobilne telefonije dopustno umestiti znotraj objektov
in območij kulturne dediščine, če se s posebno prostorsko in tehnično
preveritvijo variantnih rešitev izkaže, da s tem ne bi bile prizadete
varovane lastnosti dediščine; |
·
objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati tudi na
območja in v objekte, namenjene trgovski, industrijski, komunalni,
prometni in poslovni dejavnosti; |
·
objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno v čim večji meri
umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in
naprave; |
·
objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno postaviti na kmetijska
in gozdna zemljišča tako, da je čim manj okrnjena njihova raba oz.
njihova proizvodna funkcija; |
·
objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umestiti na vidno čim
manj izpostavljene lokacije; |
·
objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno na izpostavljenih
legah, območju kulturne dediščine, na območju izjemne krajine in območju
prepoznavnosti v odprtem prostoru umestiti v prostor na osnovi
prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne
kvalitete prostora čim manjši, prednostno v obstoječe objekte, vendar
tako, da ne zmanjšujejo njihovih vrednosti; |
·
posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju objektov mobilne
telefonije, ki se morajo prilagajati prevladujoči urbani oz.
arhitekturni in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora
(barve, oblika stebrov in anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe,
stolpe ali druge dele objektov) tako, da bodo ti objekti in naprave čim
manj moteči; |
·
za vsak novi objekt in napravo mobilne telefonije si mora investitor
pridobiti soglasje občine. |
(6) Pri
umeščanju objektov mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati
celovito in kvalitetno pokrivanje posameznih območij s komunikacijsko
dostopnostjo, tehnične predpise, ki veljajo za naprave mobilne
telefonije in možnost uvajanja tehnološkega napredka telekomunikacijskih
tehnologij kot razvojnega potenciala lokalne skupnosti. |
64.
člen |
(PIP za poseganje v prostor v varovalnih pasovih GJI) |
(1)
Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, v katere je dovoljeno posegati
pod pogoji upravljavca, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne
določajo drugače, so: |
·
avtoceste 40 m, hitre ceste 35 m, glavne ceste 25 m, regionalne ceste 15
m, lokalne ceste 8 m, javne poti 6 m, nekatergorizirane ceste 4 m, in
državne kolesarske poti 5 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta;
|
·
glavne železniške proge in regionalne železniške proge 108 m merjeno od
osi skrajnega tira; |
·
nadzemnega večsistemskega daljnovoda in razdelilne transformatorske
postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m; podzemnega kabelskega
sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m; nadzemnega večsistemskega
daljnovoda nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m; podzemnega
kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 1 m;
razdelilne postaje SN, transformatorske postaje SN/0,4 kV 2 m, pri čemer
se oddaljenost meri od osi daljnovoda ali osi kabelskega sistema in od
zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje, razdelilne postaje
ali transformatorske postaje; |
·
prenosnega plinovoda z obratovalnim tlakom 16 barov in več 100 m,
distribucijskega plinovoda z obratovalnim tlakom, manjšim od 16 bar in
večjim od 1 bara 30 m in drugega distribucijskega plinovoda, manjšega od
1 bar 5 m, merjeno od osi voda, |
·
vodovoda, kanalizacije, vodov, namenjenih telekomunikacijskim storitvam,
vključno s kabelskim razdelilnim sistemom, in drugih vodov, ki služijo
določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oz. so v javno
korist (razen priključkov nanje), 3 m, merjeno od osi posameznega voda,
če gre za podzemne objekte, če gre za nadzemne objekte pa višina
objekta. |
·
za vodna in priobalna zemljišča določeni v 75. členu tega odloka. |
(2) Za
vsak poseg v varovalni pas je potrebno pridobiti projektne pogoje in
soglasje upravljavca GJI. |
(3)
Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali
vzdrževanja omrežja. |
(4) V
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV
je prepovedana gradnja objektov, v katerih se lahko nahaja vnetljiv
material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje
vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
|
(5)
Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v
primeru morebitnih odstopanj pa so potrebne posebne tehnične rešitve in
uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode in javne
odprte površine. |
(6)
Območje Občine Veržej sega v območje kontroliranega dela zračnega
prostora nad letališčem in okrog njega, namenjenega varovanju
letališkega prometa letališča Murska Sobota (referenčna koda »2B« ICAO)
z referenčno točko na nadmorski višini 184 m.n.m, zato je pri graditvi,
postavljanju in zaznamovanju objektov potrebno upoštevati določila
povezana z ovirami za zračni promet in določila o omejitvah svetlobnih
emisij, ki lahko ogrožajo varnost zračnega prometa. Območje Občine
Veržej se nahaja pod konično ravnino letališča Murska Sobota in je od
letališča oddaljeno približno 3000 do 3600 m. Na tej razdalji se konična
ravnina nahaja na višini 70 m nad referenčno točko letališča, kar
pomeni, da je gradnja objektov v nadzorovanem območju dovoljena do
nadmorske višine 254 m.n.m. |
(7) Med
ovire v coni letališča štejejo objekti, instalacije, naprave, drevje in
zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste,
kanale ipd. |
(8) Med
ovire za zračni promet zunaj cone letališča sodijo: |
·
v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča objekti,
instalacije in naprave, ki so višje kot 100 m ali višje kot 30 m, pa se
nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke
letališča; |
·
objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje
točke, in ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih
vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100
m; |
·
vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter
daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in
soteskami po dolžini več kot 75 m. |
(9) Pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo
višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno
pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa
je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
65.
člen |
(PIP o minimalni komunalni opremi in priključevanju objektov na GJI) |
(1)
Gradnja objektov (razen objektov GJI in nekaterih enostavnih oz.
nezahtevnih objektov) je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih
zemljiščih ali gradbenih parcelah, določenih k obstoječim objektom.
|
(2) Ne
glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna
tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi
pogodbe opremljanje zemljišča izvaja skladno z določili predpisov o
graditvi objektov. |
(3)
Minimalna komunalna opremljenost za gradnjo stanovanjske stavbe mora
zagotavljati: |
·
oskrbo s pitno vodo - razen v območjih brez javnega omrežja, kjer je
dovoljena oskrba iz lastnih virov; |
·
električno energijo ali drugi alternativni vir energije, ki zagotavlja
možnost uporabe sodobnih tehnologij v gospodinjstvu; |
·
odvajanje odpadnih voda v območjih z obstoječim in predvidenim omrežjem
zajemanja in čiščenja odpadnih vod ali individualno čiščenje v skladu s
predpisi (v območjih brez urejenega odvajanja in čiščenja odpadnih
voda); |
·
priključek na javno cestno omrežje, v izjemnih primerih je dostop do
javne ceste lahko zagotovljen s služnostjo, ki mora biti vpisana v
zemljiško knjigo. |
(4)
Komunalna opremljenost za gradnjo nestanovanjskih stavb se določi v
postopku izdaje gradbenega dovoljenja glede na namen objekta. |
(5) Pri
graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2,
in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega
1.000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba
izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z
energijo (decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov
energije, soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje,
toplotne črpalke), pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna,
okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z
energijo. Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi
objektov. |
(6)
Priključitev objekta na omrežje GJI, določena s tem odlokom ali drugim
predpisom o minimalni komunalni opremi, je obvezna, če je obveznost
priključitve predpisana s predpisom o izvajanju GJI in zagotovljena
tehnična možnost priključitve. |
(7)
Zagotavljanje odvajanja odpadne vode se s soglasjem pristojnega
upravljavca javnega omrežja za odvajanje in čiščenje voda lahko začasno
ali stalno zagotovi z uporabo individualnih sistemov za odvajanje
odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica).
|
(8) Če
nestanovanjska stavba na območju naselja ali izven naselja za normalno
obratovanje v namenjeni dejavnosti ne potrebuje oskrbe s pitno vodo ali
električne energije ali odvajanja odpadnih voda, takšne komunalne opreme
ni potrebno zahtevati v zagotavljanju minimalne komunalne opreme.
|
(9) Če
upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti omrežja ali
dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev ali ne
določi načina priključitve, gradnja ni mogoča. |
3.2.8 Prostorski pogoji glede varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave
|
|
Celostno ohranjanje kulturne dediščine |
66.
člen |
(splošni PIP za poseganje v območja
varstva kulturne dediščine) |
(1) Za
kakršnekoli posege v kulturne spomenike, kulturno dediščino in njihova
vplivna območja, vključno z vzdrževalnimi deli, ki bi lahko povzročili
spremembo videza ali materialne substance dediščine, je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote ZVKDS. |
(2) Na območjih
kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve,
ki: |
·
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine in zvišanju njene vrednosti; |
·
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(3) Območja
varovanj in omejitev s področja varstva kulturne dediščine so razvidna
iz prostorskega informacijskega sistema ter veljavnih področnih
predpisov in uradnih evidenc. |
67.
člen |
(splošni PIP za poseganje v območja kulturnih spomenikov) |
(1)
Kulturni spomeniki se varujejo na podlagi predpisov o varstvu kulturne
dediščine in določb konkretnega akta o njegovi razglasitvi. |
|
(2) V
primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z
varstvenim režimom v razglasitvenem aktu. |
68.
člen |
(splošni PIP za poseganje v območja registrirane kulturne dediščine) |
(1) Na
objektih ali v območjih kulturne dediščine niso dovoljeni posegi ali
načini izvajanja dejavnosti, ki bi poslabšali ali razvrednotili njen
pomen. Dovoljeni so tisti posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k
trajni ohranitvi kulturne dediščine ali zvišanju njene vrednosti.
|
(2)
Poleg objekta kulturne dediščine se varuje tudi določena okolica
varovane dediščine oz. njeno vplivno območje, v katerem se presoja vpliv
določenega posega na varovane lastnosti enote dediščine in na ta način
zagotavlja funkcionalno integriteto varovane dediščine v širšem prostoru
brez motečih prvin. |
69.
člen |
(PIP za poseganje v območja arheološke dediščine) |
(1)
Novi posegi v prostor (širitev poselitve, gradnja zahtevnih objektov in
objektov gospodarske javne infrastrukture) se arheološkim najdiščem
načeloma izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj naselij
se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev, vendar le na
osnovi predhodnih arheoloških raziskav. |
(2) Če
za posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele ZVKDS na
podlagi poznavanja obsega in vsebine najdišča oceni, da je predhodna
arheološka raziskava, s katero se dediščina pred posegi v prostor ali
pred graditvijo nadzorovano odstrani, možna, je poseg v najdišča
dopusten ob izpolnitvi pogojev: |
·
v fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri
katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, je potrebno izvesti predhodne
arheološke raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih
aktivnostih (pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja,
gradnji), |
·
v okviru postopka priprave OPPN je potrebno izvesti predhodne arheološke
raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča, ki se
upoštevajo pri pripravi OPPN. |
(3) V
primeru najdb izjemnega pomena ZVKDS lahko zahteva spremembe izvedbenega
projekta in prezentacijo ostalin na mestu odkritja – in situ.
|
(4) Za
poseg v registrirano arheološko najdišče je potrebno pridobiti soglasje
za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister
pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred tem je potrebno
pri pristojni območni enoti ZVKDS pridobiti podatke o predhodnih
arheoloških raziskavah. |
(5) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja (lastnika zemljišča, investitorja,
odgovornega vodjo del) ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo
zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti
pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
70.
člen |
(PIP za poseganje v območja stavbne dediščine) |
(1) Pri
objektih stavbne dediščine je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
·
ohranjati je potrebno tlorisno in višinsko zasnovo (gabarite) ter
konstrukcijsko zasnovo in gradiva (substanco); |
·
ohranjati je potrebno oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in
fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barva fasade
in drugi detajli); |
·
varuje se funkcionalna zasnova v notranjem in pripadajočem zunanjem
prostoru; |
·
ohranjati je potrebno komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na
okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego,
namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos
do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb); |
·
pri prostorsko izpostavljenih objektih je potrebno ohranjati prostorski
kontekst, pojavnost in vedute; |
·
varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno
integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih
prvin; |
·
ohranjati je potrebno zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami. |
(2) V
stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi,
raziskovalnimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije
objekta skladno s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem ter določili
konzervatorskega načrta za spomenik. |
71.
člen |
(PIP za poseganje v območja naselbinske dediščine) |
(1) Na
območju občine Veržej sta evidentirana dve enoti kulturne dediščine, ki
imata status naselbinske dediščine: Bunčani – Vas (EŠD 14861) in Veržej
– Trško naselje (EŠD 1189). V območju naselbinske dediščine je potrebno
upoštevati: |
·
zgodovinski značaj naselja; |
·
naselbinsko zasnovo (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov); |
·
odnose med posameznimi stavbami ter odnose med stavbami in odprtim
prostorom; |
·
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa,
vodotoki); |
·
prepoznavno lego v prostoru oz. krajini (glede na potek poti, reliefne
značilnosti itd.); |
·
naravne in druge meje rasti ter robove naselja; |
·
podobo naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina); |
·
odnose med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega); |
·
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema itd.). |
(2) V
naselbinsko dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s
kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. |
72.
člen |
(PIP za poseganje v vplivna območja kulturne dediščine) |
(1)
Posegi v vplivnem območju kulturne dediščine morajo biti podrejeni
ohranjanju vloge kulturne dediščine v širšem prostoru in upoštevati
naslednji pravni režim varstva: |
·
ohranjati je potrebno prostorsko integriteto, pričevalnost in
dominantnost dediščine; |
·
prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne
posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne
dediščine. |
(2)
Dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne
dediščine. |
Ohranjanje narave |
73.
člen |
(PIP za ohranjanje narave) |
(1)
Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine.
Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s
posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z
določbami teh predpisov. Za posege v območja ohranjanja narave je
potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasje pristojne službe
za varovanje narave. |
(2) Na
naravnih vrednotah se lahko posegi in dejavnosti izvajajo le, če ni
drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, pa tudi v tem primeru jih je
treba opravljati tako, da se naravna vrednota ne uniči in da se ne
spreminjajo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave spoznan za
naravno vrednoto. |
(3) Za
ohranjanje biotske raznovrstnosti naj se vzdržujejo značilni elementi
krajine (posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini,
živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah). |
(4)
Izven območij z naravovarstvenim statusom se nahajajo tudi zavarovane
prosto živeče vrste - bela narcisa (Narcissus poeticus). Na teh območjih
naj se obseg ekstenzivnih travišč ohranja z eno do dvakratno košnjo
letno, pri čemer naj se prva košnja izvaja po osemenitvi plodov narcis,
po 15. juniju. Gnojenje naj bo zmerno, predvsem z doma pridelanimi
gnojili. |
3.2.9 Prostorski pogoji glede varstva okolja, naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi nesrečami ter ureditev za obrambne potrebe
|
|
Varstvo okolja in naravnih dobrin |
74.
člen |
(PIP za varovanje zraka) |
(1) Pri
gradnji objektov, rekonstrukciji in spremembi namembnosti obstoječih
objektov je treba upoštevati predpise s področja varstvo zraka in
zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo prekoračene dovoljene vrednosti
emisij. |
(2) Pri
posameznih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik ali
najemnik osnovnih sredstev izvesti ustrezno zaščito ali sanacijo, ki
preprečuje prekomerno onesnaženje zraka. Pri zasnovi nove zazidave je
potrebno upoštevati tudi prevetrenost prostora in vzpodbujanje lokalne
cirkulacije zraka. |
(3)
Objekte, ki so lahko pomemben vir onesnaženja zraka, je dovoljeno
umeščati le v območja namenjena proizvodnim dejavnostim. |
75.
člen |
(PIP za varovanje voda) |
(1) Pri
načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je potrebno predvideti čim
manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno
z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki
od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so
prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa
stabilnost brežin vodotokov. Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo
vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna
sposobnost struge vodotoka. |
(2)
Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za
namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in
varstvo voda ter za ohranjanje narave. |
(3) Pri
poseganju v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč, ki
v naseljih znašajo 15 m in zunaj naselij 40 m od meje vodnega zemljišča
na vodotokih 1. reda (Mura) ter 5 m od meje vodnega zemljišča na
vodotokih 2. reda (ostali vodotoki), razen v primerih, kot jih določajo
predpisi o vodah. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med
visokovodnimi nasipi. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno
posegati v prostor, razen za izjeme skladno s predpisom, ki določa
pogoje za upravljanje voda. |
(4) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za
izjeme, ki jih določa Zakon o vodah: |
·
gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture
ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, |
·
gradnjo objektov grajenega javnega dobra, |
·
ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
·
ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
|
·
gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne
pravice nujno zgraditi na vodnem oz. priobalnem zemljišču (npr. objekti
za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev
varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
·
gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in
|
·
gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(5) Za
obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem
zemljišču, velja, da je na teh objektih in napravah mogoča
rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če: |
·
se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, |
·
se s tem ne poslabšuje stanja voda, |
·
je omogočeno izvajanje javnih služb, |
·
se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
·
to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in
|
·
se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
(6) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen
pretok vode, plavin in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje
vodnih ter obvodnih organizmov. |
(7) Na
vodno ali priobalno zemljišče je prepovedano: |
·
odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti
obliki; |
·
odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih
podobnih snovi; |
·
odlaganje odpadkov. |
(8) Na
priobalnih zemljiščih je v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda
1. reda in 5 metrov od meje brega voda 2. reda prepovedano gnojenje in
uporaba sredstev za varstvo rastlin. |
(9) Pri
načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih
zemljišč je treba upoštevati naslednje: |
·
prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je potrebno
umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v
ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata
nepozidanost in javna dostopnost; |
·
z ureditvami se ne sme povzročati poslabšanje stanja voda in vodnega
režima oz. se zagotovijo izravnalni ukrepi; |
·
potrebno je ohranjati retenzijske sposobnosti območij in zagotavljati
njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni
interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima
možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih
ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje
voda; |
·
premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne
poslabšujeta stanje voda in vodni režim; |
·
za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali
stanje voda, je potrebno v skladu z veljavno zakonodajo pridobiti vodno
soglasje pristojnega organa. |
(10)
Vodno soglasje je potrebno pridobiti za: |
·
poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču; |
·
poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po predpisih o vodah; |
·
poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice; |
·
poseg na varstvenih in ogroženih (poplavnih, erozijskih, plazovitih in
plazljivih) območjih; |
·
poseg zaradi odvajanja odpadnih voda; |
·
poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje
vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik; |
·
hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko
delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni
režim. |
(11) V
primerih, ko gre za gradnjo ali spremembo namembnosti, za katero je
potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev
objektov in vodno soglasje na podlagi veljavne zakonodaje o vodah, mora
investitor pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa vodno
soglasje. |
(12) V
primerih, ko gre za posege v prostor, za katere ni potrebno pridobiti
gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa
treba pridobiti vodno soglasje na podlagi predpisov o vodah, mora pravna
ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom
izvajanja posega pridobiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati nameravani
poseg, nanašajo pa se na varstvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega
ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov in obstoječe vodne pravice
drugih oseb. K rešitvam za izvedbo drugega posega v prostor pa mora
pravna ali fizična oseba pridobiti vodno soglasje. |
(13)
Prepovedano je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode.
Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode
in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljen samo v skladu z
veljavnimi predpisi. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike,
mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasni
pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki
so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih
podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano.
|
(14)
Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in
obvodnih zemljiščih mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti, predvsem ohranjanje habitatov tistih
živalskih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno ekološko
pomembno območje in posebno varstveno območje (območje Natura 2000). |
(15)
Urejanje vodotokov mora upoštevati naravno dinamiko porečja, izvajati se
mora s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev
naravne rečne dinamike. Ohranjati je potrebno zveznost obrežne
vegetacije. V primerih regulacije je potrebno pretehtati možnost
sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku,
na že reguliranih vodotokih pa naj se omogoči izboljšanje
hidromorfološkega stanja. |
(16) Na
območju hidroloških naravnih vrednot je potrebno rekonstrukcijo ali
prenovo objektov izvajati tako, da je zagotovljeno ohranjanje naravne
vrednote in pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter
ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom
vode. |
(17)
Odvzem vode iz vodotoka se lahko izvaja le ob zagotavljanju ekološko
sprejemljivega pretoka v strugi, ob upoštevanju že obstoječih odvzemov
vode in pretoka, ki omogoča naravno hidrodinamiko vodotokov ter
ohranjanje lastnosti zaradi katerih so vodotoki opredeljeni kot naravne
vrednote, ter ob pridobljeni vodni pravici. |
(18) Za
vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin
ali podzemnih voda, je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega
dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami veljavnih predpisov.
|
(19)
Pri načrtovanju posegov v ribiške okoliše na območju Občine Veržej se
upošteva: |
·
vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki
v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne
pestrosti, starostne strukture in številčnosti; |
·
struge, obrežja, dna vodotokov je potrebno ohranjati v čim bolj naravnem
stanju; |
·
ohranjati je potrebno obstoječo dinamiko, hidromorfološke lastnosti in
raznolikost vodotokov; |
·
objekti morajo biti grajeni na način, ki ribam omogoča prehod; |
·
ohranjati je potrebno naravno osenčenost oz. osončenost struge in
brežin; |
·
odvzem plavin (proda, gramoza, peska) je potrebno izvajati na način, da
se življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali bistveno ne
spremenijo; |
·
prepovedano je odlaganje odpadkov v vodotoke oz. na vplivno območje
vodotokov, začasne deponije v času izvajanja posegov pa je potrebno
urediti tako, da je preprečeno onesnaževanje voda; |
·
prepovedano je posegati oz. vznemirjati ribe na drstiščih, med drstenjem
in v varstvenih revirjih; |
·
dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, je potrebno
načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo
vodni prostor; |
·
odvzem plavin in drugi posegi v drstišča so prepovedani; |
·
intervencijske odlove rib izvaja koncesionar (izvajalec ribiškega
upravljanja, na območju Občine Veržej je to Ribiška družina Ljutomer).
Izvajalci oziroma investitorji posega morajo o načrtovanem posegu v
ribiški okoliš koncesionarja obvestiti vsaj 14 dni pred začetkom posega; |
·
za škodo na ribah povzročeno zaradi zastrupljanja, onesnaževanja oz.
čezmernega obremenjevanja voda ali nezakonitega poseganja v vode, je do
odškodnine upravičen izvajalec ribiškega upravljanja. |
76.
člen |
(PIP za varovanje vodnih virov) |
(1) Vse
obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in drugimi
posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
|
(2) Za
vse posege, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode,
je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati Odlok o vodovarstvenem
območju vodnega vira Bunčani (Uradni list RS, št. 93/2001) in Odlok o
določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje zajetja pitne vode
na Moti (Uradne objave št. 30/1983). |
(3) Za
ostale ureditve, ki niso gradnja, na vodovarstvenih območjih je potrebno
pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. |
(4) Na
vodovarstvenih območjih je potrebno vse odpadne komunalne vode iz
objektov priključiti na vodotesno kanalizacijo ali malo čistilno
napravo. |
(5) Na
kmetijskih površinah, ki se nahajajo na vodovarstvenih območjih, je
potrebno upoštevati veljavne predpise glede vnosa hranljivih snovi v
tla. |
77.
člen |
(PIP za trajnostno rabo virov energije) |
(1) S
poseganjem v prostor je potrebno zagotavljati in vzpodbujati vzdržno
(trajnostno) rabo naravnih virov, energetsko varčno gradnjo ter izvedbo
in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije (na strehah
objektov se dopušča izvedba sistemov fotovoltaičnih celic), za zbiranje
in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih
odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo
bivalne razmere na območju in niso v nasprotju z režimi varovanja
okolja, varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave
in s krajinskimi kakovostmi. |
(2) Pri
prenovi in novogradnji je potrebno zagotoviti energetsko učinkovitost
objekta. Objekti morajo skladno z veljavnimi predpisi izpolnjevati
tehnične zahteve na področju toplotne zaščite, ogrevanja, klimatizacije,
priprave tople vode in razsvetljave ter ostale pogoje predpisov, ki
urejajo učinkovito rabo energije v stavbah. |
(3)
Občina Veržej ima sprejet lokalni energetski koncept. |
78.
člen |
(PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč) |
(1) Pri
gradnji objektov je potrebno zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in
deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije,
zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
|
(2) Na
kmetijskih zemljiščih se dopusti izboljšava ekološkega stanja tal z
vnosom zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin v skladu s
predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov v primeru:
|
·
rekultivacije tal,
|
·
nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali
|
·
zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal. |
(3)
Kmetijska dejavnost naj se izvaja na način, da bo zagotovljeno varstvo
zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
Na večjih kmetijskih površinah naj se ohranjajo obmejki, živice, gozdni
otoki, vodna telesa, vzpodbuja naj se naravi prijazne oblike kmetovanja.
Melioracije naj se izvajajo le na kmetijskih zemljiščih, kjer je
zagotovljeno ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske
raznovrstnosti. Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju naj se vzpodbuja
rabo, ki zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti, še posebej na
habitatnih tipih travišč na ekološko pomembnih območjih in območjih
Natura 2000. |
79.
člen |
(PIP za varstvo gozdov) |
(1) V
večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo 1. stopnje,
se posegi v gozd dopustijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje
ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo 1. stopnje
pa se posegi dovolijo v primeru, ko gre za objekt, ki dopolnjuje
socialni funkciji skladno rabo gozda. |
(2)
Ohranja naj se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih
ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno
ohranjajo. Gozdne površine naj se ohranjajo tudi na območjih, ki so
zaradi določenih značilnosti (poplavnost, erozija) manj primerna za
druge rabe. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki
omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove v čim
bolj naravnem stanju. |
(3) V
prostoru z majhnim deležem gozda je potrebno objekte linijske
infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim
zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. |
(4)
Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor je potrebno
načrtovati tako, da bodo ohranjene značilne naravne prvine, kot so
gozdni rob, reliefne značilnosti, vidnost naselij in značilne vedute v
največji možni meri. |
(5) Na
območju naselij in v njihovi neposredni bližini je potrebno obseg
gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene
sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
(6) Na
območjih varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno ekološko ali socialno
funkcijo 1. stopnje krčitve gozdov niso dovoljene, razen za kmetijske
namene ob predhodnem dovoljenju pristojnega ministrstva. |
(7) Na
površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v
primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za
kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno
uporabljajo določila PIP za kmetijska zemljišča po tem odloku. |
(8)
Krčitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe planskega
akta je možna le, če površina krčitve ne presega 0,5 ha. Za krčitev
gozda za kmetijske namene je potrebno pridobiti dovoljenje pristojne
službe. |
(9) Za
krčitev gozda v velikosti 30 ha ali več je potrebno v skladu z veljavno
zakonodajo izvesti presojo vplivov na okolje. |
(10)
Nove objekte se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine
odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v
odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času
razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben poleg zagotavljanja
funkcij gozdov tudi zaradi zagotovitve varnosti objektov. V kolikor je
odmik manjši, nosi investitor, ki gradi znotraj vplivnega območja gozda,
vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru padca drevesa oz.
njegovih delov na parcelo oz. zgrajene objekte. |
80.
člen |
(PIP za gospodarjenje s posamičnim
gozdnim drevjem oz. skupinami gozdnega drevja zunaj naselij) |
(1)
Prepovedano je sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej,
grmišč po pašnikih, poljih in travnikih ter zarast ob vodnih bregovih v
času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, to je med 1. marcem in 1.
avgustom. |
(2)
Suha drevesa in drevesna dupla se ohranjajo povsod tam, kjer se s
puščanjem oslabelih dreves ne povečujejo možnosti širjenja škodljivcev
in bolezni. Drevesne vrste, kjer obstaja ta nevarnost so: smreka,
kostanj in brest. Ohranjajo se vse plodonosne drevesne in grmovne vrste. |
(3)
Gozdni ostanki ob vodotokih vplivajo na zaščito bregov pred erozijo,
zato jih je potrebno ohranjati. Pri poseku je potrebno počistiti struge
in korita potokov. Z gozdovi ob potokih se gospodari posamično ali
skupinsko prebiralno ter zagotavlja naravno pestrost. |
(4)
Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovna vegetacija in obvodna
vegetacija, ki so bile zaradi rabe izkrčene na golo, je potrebno takoj
oz. še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna ali
grmovna zarast. |
81.
člen |
(PIP za poseganje v območja gozdnih in kmetijskih zemljišč) |
(1)
Posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor, in so dopustni v
območjih kmetijskih in gozdnih površin, so naslednji: |
·
izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah,
|
·
postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s Prilogo 2 tega
odloka ob predhodnem soglasju pristojnih služb; |
·
dela, s katerimi se uredi okolica objekta znotraj zemljiške parcele ali
parcel, ki pripada-jo objektu: dela za ureditev okolice objekta so na
primer odkopavanje in nasipavanje zemljišč, utrditev dvorišča, ureditev
odvodnjavanja dvorišča, zgraditev klančine ob vstopu v stavbo z namenom
odprave ovir, ureditev vrta ipd.; |
·
izvedba gozdnih učnih poti; |
·
ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov, stojišč za začasne
dovoze čebel na pašo na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za
stalne naseljene čebelnjake in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo; |
·
ureditev sprehajalnih, kolesarskih, rekreacijskih in turističnih poti po
obstoječih poteh; |
·
ureditev vodnogospodarskih ureditev za vzdrževanje vodnih površin in
vodnega režima; |
·
začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih, gradbenih in drugih del
pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in
vzpostavi v prvotno stanje. |
(2)
Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen če je to predvideno
z gozdnogospodarskimi načrti zaradi varstva gozdov, zaščite vodnih
zajetij, varstva naravnih vrednot ipd. |
(3)
Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na
območje gozdov, je potrebno načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi
gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje
minimalne odmike: |
·
gradnja stavb v pasu 25 m od gozdnega roba ni dopustna brez soglasja
pristojne javne gozdarske službe, |
·
drugi objekti, posegi in ureditve, ki so na nivoju zemljišča (ceste,
vodovodi, ograje ipd.) morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1
m, |
·
če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov,
zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega
roba. |
(4) V
projektni dokumentaciji je mogoče opredeliti tudi manjši odmik, če je iz
soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne
povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oz. na funkcije gozdov in
gozdnega prostora. |
(5) Z
namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oz. izboljšanja pogojev obdelave
je dopustno izvajati agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor
(komasacije in melioracije; v sklopu melioracij osuševanje, namakanje in
agromelioracije). Agrarne operacije je potrebno izvajati tako, da se med
kmetijskimi zemljišči ohranjajo območja drevesne zarasti in grmičevja
(mejice). Prav tako je mejice potrebno ohranjati tudi na območjih
kmetijskih zemljišč, kjer se agrarne operacije ne izvajajo. |
(6) Pri
izkoriščanju kmetijskih zemljišč je potrebno upoštevati tak kolobar, ki
zagotavlja pestrost krajine. |
(7) Za
graditev objektov ter posege v gozd in gozdni prostor je potrebno
pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije ne glede na namensko rabo
v občinskem prostorskem načrtu. |
(8) Na
kmetijskih površinah v zaraščanju, ki niso opredeljena kot gozd, je
dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino brez
predhodnega dovoljenja za krčitev gozda. |
(9) V
gozd in na kmetijska zemljišča se na območju arheoloških najdišč
(kulturni spomeniki) praviloma ne posega oz. je potrebno način poseganja
predhodno uskladiti s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine. |
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
82.
člen |
(PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1)
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
(2)
Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo
za območje s potresno nevarnostjo VII. stopnje po MSK lestvici oz.
projektnim pospeškom tal(g) 0,100. Na celotnem območju občine je
potrebno upoštevati standarde za projektiranje potresno odpornih
konstrukcij. |
(3) Vse
zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru
naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in
reševanja. |
(4) Pri
graditvi objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati
prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba
zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med
objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami
za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter
s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. |
(5) Na
območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je treba prostorske ureditve
načrtovati tako, da se preprečujejo verižne nesreče, da se preprečuje,
zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo
posledice v primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite
in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oz.
objekti. |
(6)
Gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju nanje pa je
potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali
območja. |
83.
člen |
(PIP za varstvo pred poplavami) |
(1) Za
potrebe varstva pred poplavami je bil v Občini Veržej na podlagi Uredbe
o državnem lokacijskem načrtu za sanacijo in izgradnjo visokovodnih
nasipov ob reki Muri od Cvena do Vučje vasi (Uradni list RS, št.
79/2004) zgrajen visokovodni nasip v EUP MP 02-DPA, MP 05-DPA in MP
08-DPA. V EUP MP 12-DPA visokovodni nasip še ni zgrajen. |
(2) V
območjih poplav so, ne glede na ostala določila odloka, prepovedane vse
dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv
vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno
ogroženost območja, razen posegov, objektov in dejavnosti, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
(3) Na
poplavnem območju, za katerega razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni in je določeno na podlagi opozorilne karte poplav, so dopustne
samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu
s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ter spremembe namembnosti, če
ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in
stanje voda. Prikaz poplavnih območij na podlagi opozorilne karte poplav
je sestavni del prikaza stanja prostora. |
(4) Ne
glede na določbe tretjega odstavka tega člena so na poplavnem območju
dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo
predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. |
Obrambne potrebe |
84.
člen |
(PIP za ureditve za potrebe obrambe) |
(1)
Posegi na območjih možne izključne rabe v EUP MP 15 ne smejo
onemogočati uporabe območja posebnega pomena za obrambo v primeru
izrednega ali vojnega stanja ter v miru za usposabljanje vojske oz. so
posegi lahko takšni, da je mogoče rabo izključno za obrambne potrebe
takoj vzpostaviti. |
3.2.10 Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
|
85.
člen |
(PIP za varovanje zdravja) |
(1)
Načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno in zadostno
osončenost (vsaj dve uri dnevno v času zimskega solsticija za vse
bivalne in delovne prostore), osvetlitev in prevetrenost objektov ter
zagotavljati varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno
oviranim osebam do vseh objektov z javno funkcijo. |
(2)
Posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le
v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo
škodljive vplive zmanjševali do stopenj, dovoljenih s predpisi. |
(3)
Lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je
pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo
delujejo na okolje (emisije nad dovoljeno stopnjo). |
86.
člen |
(PIP za varstvo pred hrupom) |
(1)
Varstvo pred hrupom v občini je potrebno izvajati na podlagi
občutljivosti posameznih območij osnovne oz. podrobnejše namenske rabe
prostora. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
(2) V
poselitvenih območjih je v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju na površinah podeželskega naselja (SK), na
območju centralnih dejavnosti (C, CU), na območju zelenih površin (ZS,
ZD, ZK) določena III. stopnja varstva pred hrupom. Na območju
proizvodnih dejavnosti (IG, IK) je določena IV. stopnja varstva pred
hrupom, na območju stanovanjskih površin (SS) in počitniških hiš (SP) pa
II. stopnja varstva pred hrupom. |
(3) Za
površine prometne infrastrukture (PC, PŽ, PO, PL), površine vodne
infrastrukture (VI) in območja okoljske infrastrukture (O) je v skladu s
predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena IV.
stopnja varstva pred hrupom. |
(4) Na
območju krajine je v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju določena IV. stopnja varstva pred hrupom, razen za
površine razpršene poselitve (A), območja zelenih površin (ZS) in
območja celinskih vod (VC), za katere je določena III. stopnja varstva
pred hrupom in površin, za turizem (BT), kjer je določena II. stopnja
varstva pred hrupom ter površin, ki v skladu z veljavnimi predpisi s
področja varstva pred hrupom štejejo za mirno območje na prostem, kjer
je določena I. stopnja varstva pred hrupom. |
(5) Za
javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na
prostem je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega organa. |
(6)
Nove gradnje, rekonstrukcije objektov ali spremenjena namembnost v
obstoječih objektih ne smejo povzročiti prekomerne obremenitve s hrupom
oz. ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom v območjih, v
katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna. |
(7) Pri
novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih
objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je potrebno vse
posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih
ukrepov zaradi prometa na cesti. |
87.
člen |
(PIP za varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) |
(1)
Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali
rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne
sme povzročiti čezmernih obremenitev okolja, ki jih določa predpis o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
(2) Za
gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je potrebno
izdelati oceno vplivov na okolje, iz katere mora biti razvidno, da
pričakovane ravni elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi
dovoljenih vrednosti. |
(3) Za
vse objekte (novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, namenjenih za
stalno oz. občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v
elektroenergetske koridorje obstoječih oz. predvidenih virov
elektromagnetnega sevanja, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene
organizacije, da ne bodo prekoračene mejne vrednosti veličin
elektromagnetnega sevanja, določene po veljavnih predpisih o
elektromagnetnem sevanju. |
(4) Za
območja stanovanj (SS, SK, SP), območja centralnih dejavnosti (C, CU),
posebna območja (BT), območja zelenih površin (ZS, ZD, ZK) in površine
razpršene poselitve (A) je določena I. stopnja varstva pred sevanjem. |
(5) Za
območje proizvodnih dejavnosti (IG), območja prometnih površin (PC, PO,
PL, PŽ), območja okoljske infrastrukture (O), območja kmetijskih
zemljišč (K1, K2), območja gozdnih zemljišč (G) in območja voda (VC, VI)
je določena II. stopnja varstva pred sevanjem. II. stopnja varstva pred
sevanjem velja tudi za površine, ki so namenjene javnemu cestnemu
prometu, pa se nahajajo znotraj območja, za katerega je sicer določena
I. stopnja varstva. |
(6)
Minimalni odmiki od virov elektromagnetnega sevanja, v katere ni
dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori, kjer je predpisana I.
stopnja varstva pred sevanjem so: |
·
nadzemnega večsistemskega daljnovoda in razdelilne transformatorske
postaje nazivne vrednosti 110 kV in 35 kV: 15 m; |
·
podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 3m, |
·
nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivnih napetosti od 1 kV do
vključno 20 kV: 10 m, |
·
podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20
kV: 1 m, |
·
razdelilne postaje SN, transformatorske postaje SN/0,4 kV: 2m,
|
·
pri čemer se oddaljenost meri od osi daljnovoda ali osi kabelskega
sistema in od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje,
razdelilne postaje ali transformatorske postaje. |
|
88.
člen |
(PIP za varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) |
(1) Pri
načinih osvetljevanja je potrebno upoštevati predpise s področja varstva
pred svetlobnim onesnaževanjem. Moč svetil ne sme presegati mejnih
vrednosti določenih z veljavnimi predpisi o varstvu pred svetlobnim
onesnaževanjem. |
(2)
Letna poraba vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v
razsvetljavo javnih cest in drugih javnih površin in so v upravljanju
občine, izračunana na prebivalca v občini, ne sme presegati predpisanih
mejnih vrednosti. |
3.2.11 Posebnosti in dodatni pogoji
|
89.
člen |
(posebnosti in dodatni pogoji) |
(1)
Nova kmetija in širitev kmetije v EUP je dopustna v skladu s predpisi,
ki urejajo področje, v kolikor so za to izpolnjeni prostorski in
okoljski pogoji. |
(2)
Površine za oddih rekreacijo in šport (ZS) so namenjene oddihu,
rekreaciji in športom na prostem. Na njih: |
·
je v EUP BU 02 dopustna izobraževalna, športna in rekreacijska dejavnost
s spremljajočimi dejavnostmi, ki so potrebne za izvajanje teh dejavnosti
- klubska dejavnost, slačilnice in sanitarni prostori, prostori za
gledalce – tribune, parkirne površine, ureditev piknik prostora in
postavitev urbane opreme; |
·
je v EUP MP 04, MP 07 in MP 09 dopustna izobraževalna, športna in
rekreacijska dejavnost. Gradnja spremljajočih objektov (klubska
dejavnost, slačilnice, sanitarni prostori, tribune) ni dovoljena, razen
v okviru obstoječega objekta v EUP MP 07. Dovoljena je raba prostora na
način, da se ne spreminja oblika tal in ne postavlja nikakršnih
linijskih ali ploskovnih ovir. Postavitev urbane opreme je dovoljena le
na način, da je primerno sidrana v tla in jo poplavne vode ne morejo
odplaviti, kar bi lahko povzročalo škodo; |
·
je v EUP MP 13 dopustna ureditev športnega igrišča, ureditev piknik
prostora, parkirnih površin ter postavitev urbane opreme. |
(3)
Območje drugih urejenih zelenih površin (ZD) v EUP BU 01 predstavlja
nepozidane površine znotraj naselja, ki so namenjene kmetijski rabi. |
90.
člen |
(omilitveni ukrepi ter kazalci za
spremljanje stanja okolja) |
(1) Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati naslednje omilitvene: |
|
Območje |
Omilitevni ukrepi |
EUP VE 12 |
Dostop do območja
obrtne cone se izvede iz regionalne ceste R2 po severnem robu
območja stanovanjske pozidave oz. na način, da se s prometom v
čim manjši meri obremenjuje bližnje stanovanjsko območje.
Na območje obrtne
cone se ne umešča dejavnosti, pri katerih nastajajo velike
količine tehnoloških odpadnih voda oz. močno obremenjenih
tehnoloških voda.
Na območju obrtne
cone stik oporečnih odpadnih voda z podtalnico ni dovoljen,
morebitni individualni sistemi za zajem odpadne vode (male
čistilne naprave, greznice) morajo biti nepretočni.
Hrupnejše dejavnosti
se umeščajo stran od stanovanjskih stavb.
Raven hrupa na
območju IG, predvsem v nočnem času, je potrebno zmanjšati na
najnižjo možno mero.
Na območju gradbišča
je potrebna poravnava površin, kar ne bo dovoljevalo zastajanja
padavinskih vod in s tem privabljalo urhe (in druge dvoživke) v
luže, posledično pa bi jih stroji v času del pobili ali uničili
zarod.
Na vse večje steklene
površine objekta je potrebno namestiti silhuete ujed za
preprečitev trkov ptic v te površine.
Pri zemeljskih delih
in gradnji je velika verjetnost naselitve in širjenja tujerodnih
invazivni rastlinskih vrst. Zaradi tega je potrebno te rastline
odstranjevati med gradnjo in med obratovanjem objektov.
Pri novih zasaditvah
se naj izbira avtohtone drevesne in grmovne vrste.
Parkirišča naj se
urejajo tako, da se jih osenči z avtohtonimi vrstami listavcev.
Parkirne in
manipulativne površine se naj opremi z usedalniki in lovilci
olj.
V gozd in gozdni rob
na severni strani (EUP VE 11) naj se ne posega, prav tako se
območje ne sme uporabljati za odlaganje odpadkov ipd. Pri
novogradnjah naj znaša odmik novo zgrajenih objektov od gozdnega
roba najmanj eno drevesno višino.
Po nasutju območja je
potrebo takoj nadaljevati s pozidavo v kolikor bo nasipavanje
potekalo od sredine marca do sredine julija. V kolikor bo med
nasipavanjem in nadaljnjimi gradbenimi deli prišlo do časovnega
zamika več kot teden dni v času navedena dela leta, je območje
potrebo pregledati s strani strokovnjaka za ptice (ornitologa)
za primer, da je na območju nasutja prišlo do gnezdenja malega
deževnika. V kolikor se ugotovi, da je do gnezdenja prišlo, je
potrebno zaustaviti nadaljnja dela ter jih je dovoljeno
nadaljevati šele, ko se mladiči speljejo (ali od konca julija
naprej). V tem primeru naj se na območju preprečijo tudi vse
druge motnje, saj bi te lahko prekinile njegovo gnezditveno
dejavnost in skrb za zarod. |
EUP VE 03 |
Nepozidan del v
severnem delu EUP-ja, ki je del Natura 2000 območja (dodatka za
ptice) mora ostati gozdna površina, vanj se ne sme posegati. |
EUP VE11 |
Ohranja naj se gozdna/drevesna površina ter gozdni rob, posegi
vanj niso dovoljeni zaradi gradnje stavb v okolici. |
EUP VE01,
VE02,
VE03,
VE04,
VE05,
VE06,
VE09,
BU01,
BU03,
BA01,
BU03 |
Ob morebitni najdbi
netopirjev pred pričetkom obnove obstoječih objektov se o tem
obvesti ZRSVN.
V kolikor je
ugotovljeno, da se na podstrehah posameznega objekta zbirajo
breje in doječe samice netopirjev s svojimi mladiči, naj se
obnova ne izvaja v času od začetka aprila do konca septembra.
Pri obnovi stavb, v
katerih se nahajajo netopirji, naj se ohranjajo strukture, ki
zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na lokaciji (preletne
odprtine, notranje strukture). Zaščitna sredstva za les naj ne
vsebujejo snovi, ki škodujejo sesalcem. |
EUP VE01,
VE02,
VE03,
VE04,
VE05,
VE06,
VE07,
BU01,
BA01,
BA02,
BA03 |
Ohranjajo naj se
obstoječa drevesa, skupine dreves, ohranjene mejice ter linearne
strukture avtohtonega lesnega rastja, kar še posebej velja za
predele ob kanalih/vodotokih. V primeru poseka dreves in
grmovnic naj se ta nadomeščajo z zasaditvijo novih. |
EUP VE02,
VE03,
BA01,
BA02,
BA03,
BA04,
BA05 |
Nove pozidave naj se
ne umeščajo v 5 m pas vodotoka/kanala. |
EUP BA03,
BA04,
BA05, |
Nove pozidave naj ne
posegajo v obstoječe gozdne in drevesne površine. V kolikor to
ni mogoče, naj se jih v enaki površini nadomesti, vendar se
morajo navezovati oz. stikati z Murico, pred poseganjem mora
biti vzpostavljen že zrel gozd na območju obstoječega. |
EUP MP06,
BA01,
BA02,
BA03
BA04,
BA05, |
Ob celotni dolžini
vodotoka Murica se naj v 5 m pasu na vsako stran vodotoka pusti
naravna razrast lesnega/grmovnega rastja v največji možni meri.
Kjer to ni možno pa vsaj avtohtonih visokih steblik in
makrofitov. Košnjo brežin na območju, kjer ni oz. ne more biti
lesna vegetacija, se naj opravlja postopoma in izmenično
enostransko. Vse nadaljnje pozidave naj se umeščajo čim bolj
stran od vodotoka ali vsaj ne v 5 m pasu ob vodotoku.
Pri izvajanju
kmetijske prakse naj se dosledno upošteva širina obrežnega pasu
ob vodotokih (vsaj 5 m za vodotoke 2. reda).
Posege v strugo in v
vegetacijski pas ob vodotokih se izvaja tako, da se ohrani
obrežna vegetacija v širini vsaj 5 m (predvsem drevesa,
grmičevje in visoke steblike) na obeh straneh struge. |
EUP BA01,
BA02,
BA03,
BA04,
BA05 |
Med gradnjo ni dovoljeno posegati v struge vodotokov z
materiali, ki vsebujejo nevarne spojine (npr. rabljeni
železniški pragovi idr.). Betoniranje na brežinah in v vodotokih
ni dovoljeno, prav tako je potrebno preprečiti izlitje mešanic
apna ali cementa v vodo.
V času gradbenih del ob in v vodotoku je potrebno zagotoviti, da
v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti. |
EUP MP 06,
BA01,
BA03,
BA04,
BA05 |
Na vseh premostitvah (mostovih), ki potekajo čez Murico je le-te
potrebno (pre)urediti na način, ki bo do vidre (in drugih
naštetih skupin) prijazen. Pri gradnji in obnovi mostov za
premostitve vodotokov se naj gradnja načrtuje in izvaja tako, da
se pod mostom zgradijo suhe police (vsaj enostransko). Polica
mora biti tudi v času najvišjih voda na suhem (vsaj 15 cm nad
najvišji nivo vode) ter dostopna po kopnem s klančino in
primerno prehodna za vidro ter druge sesalce (širina vsaj 50 cm,
svetla višina nad polico vsaj 60 cm, ki vidri omogoča enostaven
prehod), dostopna pa mora biti tudi iz vode (npr. preko klančine
ali primernih stopnic). S tem se bo moč izogniti povozom vider.
Uporaba cilindričnih prepustov oz. kanalov naj se ne uporablja,
niti za najmanjše vodotoke ne, saj predstavljajo nevarnost za
vidre, lahko pa se uporabljajo kvadratni prepusti/kanali s
polico vsaj na eni strani. |
EUP VE 09 |
Znotraj EUP VE 09 se na zahodnem in južnem robu območja s
podrobno namensko rabo PO izvede izdatna zasaditev z avtohtono
drevesno in grmovno vegetacijo. Na parkirnih površinah se mora
zagotoviti 1 drevo na 3 parkirna mesta. |
EUP BU01,
VE03,
VE11,
VE12,
tudi drugod, kjer je
razsvetljava zunanjih površin |
Za osvetlitev zunanjih površin se naj uporabljajo sijalke, ki ne
svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra
(npr. visokotlačne natrijeve sijalke). Vse svetilke morajo biti
v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja. To pomeni, da morajo biti takšnih oblik, da ne sevajo
nad vodoravnico, prav tako morajo biti pravilno nameščene (da ni
sevanja nad vodoravnico).
Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z
ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom.
Reklamna in okrasna osvetlitev ni dovoljena.
Morebitna zunanja osvetlitev na objektih mora biti opremljena s
senzorjem za izklop.
Med 23. in 5. uro zjutraj se naj v čim večji možni meri omeji
osvetljevanje javnih površin.
Dela naj potekajo v dnevnem času. Zaradi svetlobnega
onesnaževanja nočno osvetljevanje gradbišč in objektov ni
dovoljeno. |
EUP MP 04,
MP 09 |
Lesne in druge vegetacije je potrebno ohranjati in je ni
dovoljeno krčiti ali posekati. Izjema so le tujerodne invazivne
vrste rastlin, za katere je zaželeno, da se jih odstranjuje.
Na območju se naj ne postavlja dodatnih (pomožnih) objektov,
četudi gre za nezahtevne, enostavne ali pomožne objekte.
Na območju se naj ne nadelava novih poti.
Uporaba »boilijev« in drugih snovi za privabljanje ter krmljenje
rib naj se prepove v izogib poslabšanja stanja vodnih površin
oz. njihove nadaljnje eutrofikacije.
Vodnih rastlin naj se ne odstranjuje. |
EUP MP 07 |
Ohranjajo naj se gozd in gozdni rob znotraj površin (in na
njihovi meji), ki so območja zelenih površin. Dodatnih parkirnih
površin ipd. ni dovoljeno umeščati. |
EUP MP 04,
MP 09,
MP 07 |
V času selitve dvoživk (pomlad - od začetka februarja do sredine
maja) je potrebno postaviti začasno zaporo za promet čez Natura
2000 območje do omenjenih EUP-jev skozi gozd v času od večernega
mraka do jutra. |
EUP VE01 |
Pri posegih v neposredni bližini drevesnih naravnih vrednot in
ZO je potrebno le-ta ustrezno zavarovati, da ne pride do
mehanskih poškodb debla, vej in korenin. Okrog dreves se naj
ohranja ustrezno veliko zeleno območje. Upoštevati je potrebno
tudi Strokovno mnenje ZRSVN glede novih zasaditev in drugih
pogojev. |
EUP MP 01,
MP 06 (velja za kmetijske površine) |
Ohranja in vzpodbuja se ekstenzivna raba travišč in ekološko
kmetovanje (smotrna in čim manjša uporaba fitofarmacevtskih
sredstev in umetnih gnojil, pozna košnja travišč). Ohranja se
mozaičnost krajine, posamezna drevesa, grme in mejice
visokodebelne sadovnjake in posamezna drevesa. |
Celo območje občine |
Invazivne vrste rastlin, ki se pojavljajo na območju, naj se
odstranjujejo.
Nove nadzemne daljnovode naj se gradi na pticam prijazen način
(izvedba gradenj, ki preprečuje električne udare ptic).
Na celotnem območju občine je potrebno zmanjšati porabo
električne energije za javno razsvetljavo v skladu z Lokalnim
energetskim konceptom Občine Veržej - potrebno je izvesti
energetski pregled javne razsvetljave, s katerim se ugotovijo
možnosti učinkovite rabe električne energije. Učinkovita raba
električne energije za javno razsvetljavo se zagotovi z ukrepi,
kot so:
·
zamenjavo neustreznih svetil javne razsvetljave oz. predelava
pogojno ustreznih svetilk v obliko, da je delež svetlobnega
toka, ki seva navzgor, enak 0%,
·
zamenjava energetsko potratnih svetil z energetsko varčnimi
svetili,
vgradnja regulatorjev osvetljevanja ipd. |
Območje R2 |
Na regionalni cesti R2 skozi naselje Veržej se izvedejo ustrezni
ukrepi in naprave za umirjanje in večjo pretočnost prometa. |
|
Pretočne greznice se zamenjajo z okoljsko ustreznimi načini
zbiranja, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod, in
sicer s priključitvijo na kanalizacijsko omrežje z zaključkom na
komunalni čistilni napravi, s priključkom na mali čistilni
napravi oz. nepretočno greznico. |
|
Do izgradnje centralne čistilne naprave v Veržeju je potrebno
povečati kapacitete komunalne čistilne naprave Banovci do te
mere, da parametri komunalnih odpadnih vod po iztoku iz
komunalne čistilne naprave ne bodo presegali zakonsko
predpisanih mejnih vrednosti. |
|
Z namenom preprečevanja nastajanja nelegalnih odlagališč se na
najbolj problematičnih območjih namestijo opozorilne table s
prepovedjo odlaganja odpadkov, z ustreznimi projekti se pristopi
k povečanju ozaveščenosti lokalnega prebivalstva. |
EŠD 7599 – mejni kamen št. 3 |
Pri posegih ob kulturni dediščini je treba zagotoviti varovalni
pas med posegom in kulturno dediščino, kjer objekti niso
dopustni. Širino varovalnega pasu predpiše pristojna enota ZVKDS
v kulturnovarstvenih pogojih. |
EŠD 12288 – Veržej - čebelnjak |
Pri posegih ob kulturni dediščini je treba zagotoviti varovalni
pas med posegom in kulturno dediščino, kjer objekti niso
dopustni. Širino varovalnega pasu predpiše pristojna enota ZVKDS
v kulturnovarstvenih pogojih. |
EŠD 8885 – Veržej – Marijin steber |
Pri posegih ob kulturni dediščini je treba zagotoviti varovalni
pas med posegom in kulturno dediščino, kjer objekti niso
dopustni. Širino varovalnega pasu predpiše pristojna enota ZVKDS
v kulturnovarstvenih pogojih. |
EŠD 14860 – Veržej – doprsni kip Frana Kovačiča |
Pri posegih ob kulturni dediščini je treba zagotoviti varovalni
pas med posegom in kulturno dediščino, kjer objekti niso
dopustni. Širino varovalnega pasu predpiše pristojna enota ZVKDS
v kulturnovarstvenih pogojih. |
|
V času gradnje ali drugih posegov v prostor na območju kulturne
dediščine ali njeni neposredni bližini je enoto kulturne
dediščine potrebno ustrezno zaščititi in preprečiti vsakršne
poškodbe oz. poslabšanje kvalitete kulturne dediščine. |
EUP VE 09 |
Znotraj EUP VE 09 se na zahodnem in južnem robu območja s
podrobno namensko rabo PO izvede izdatna zasaditev z avtohtono
drevesno in grmovno vegetacijo. Na parkirnih površinah se mora
zagotoviti 1 drevo na 3 parkirna mesta. |
|
Izvedba melioracijskih jarkov, novih poljskih poti ipd. se
prilagaja tradicionalni smeri parcelacije v prostoru.
|
|
Ob izvedbi agrarnih operacij je treba ohraniti žive meje,
posamezna drevesa, gozdove, grmišča in jarke, ki ne ovirajo
kmetovanja oz. kjer je to možno in smiselno. Zlasti se ohranja
obrežna vegetacija, ki ustvarja povezljivost naravno bolj
ohranjenih prostorov. |
|
Ob izvedbi agrarnih operacij je treba zasaditi posamezne manjše
zaplate zemljišč, ki niso primerne za obdelovanje (npr. zaradi
neugodnih naravnih razmer), ki se ne uporabljajo za kmetijsko
proizvodnjo (npr. deli parcel namenjeni obračanju kmetijskih
strojev) ipd. |
|
Pred vsakršno širitvijo naselij na najboljša kmetijska zemljišča
je potrebno predhodno proučiti vse možnosti notranjega razvoja
naselja (izvedba prostorskih ureditev na nepozidanih stavbnih
zemljiščih) ter možnosti širitve poselitve na degradirana
območja, gozdna zemljišča in druga kmetijska zemljišča ter še le
po utemeljitvi širiti na najboljša kmetijska zemljišča. |
|
Posegi naj se izvedejo tako, da v najmanjši možni meri negativno
vplivajo na sosednja kmetijska zemljišča. Del trajno izgubljenih
kmetijskih površin je možno zagotoviti znotraj območja občine
predvsem na površinah v zaraščanju. |
|
(2) Kazalci okolja, ki jih mora občina spremljati v času veljave tega
akta, so: |
·
povprečni letni dnevni promet (PLDP), |
·
dolžina stikov konfliktnih območij – območij stanovanj (SS) in
proizvodnih dejavnosti (I), |
·
delež koriščenja obnovljivih virov energije (OVE), |
·
onesnaženost zraka (SO2, NOX, PM10, Pb,
CO, benzen, ozon), |
·
kakovost površinskih in podzemnih voda, |
·
število greznic in nepretočnih greznic ter način urejanja in odvajanja
komunalnih odpadnih vod, |
·
kapacitete komunalne čistilne naprave, |
·
število oz. gostota nelegalnih odlagališč odpadkov, |
·
delež prebivalcev priključenih na javni vodovodni sistem, |
·
količina porabljene pitne vode, |
·
kakovost pitne vode, |
·
stanje onesnaženosti tal, |
·
število ekoloških kmetij, |
·
površine ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč, |
·
površina najboljših kmetijskih zemljišč, |
·
delež gozdnih površin, |
·
površina varovalnih gozdov, |
·
število gramoznic in število saniranih gramoznic, |
·
površine kmetijskih zemljišč v zaraščanju, |
·
število območij razpršene gradnje, |
·
površine kmetijskih zemljišč z izvedenimi agrarnimi operacijami, |
·
prisotnost prepoznavnih značilnosti prostora, |
·
število registriranih enot kulturne dediščine in število obnovljenih
enot kulturne dediščine, |
·
ogroženost enot kulturne dediščine, |
·
količina odpadkov zbranih z javnim odvozom, |
·
količine (in delež) ločeno zbranih odpadkov, |
·
število zbiralnic ločenih frakcij komunalnih odpadkov, |
·
letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v
razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih
občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim
prebivališčem v občini, |
·
število objektov, ki se nahajajo v varovalnem pasu elektromagnetnih
vodov napetosti 110 kV in več, |
·
izvajanje stalnega monitoringa učinkovitosti visokovodnega nasipa. |
|
91.
člen |
(splošni pogoji za pripravo OPPN) |
(1)
Predvidena je izdelava OPPN za naslednje EUP: BA 02, BA 04, BA 05, BU
03, VE 07, VE 08, VE 09, VE 10, VE 12. |
(2) Za
EUP BA 02, BA 04, BA 05, BU 03, VE 08, VE 09, VE 10 in VE 12 so do
sprejema podrobnejšega prostorskega načrta, dovoljene naslednje vrste
gradenj in ureditev: |
·
rekonstrukcije, nadzidave, dozidave obstoječih objektov (do 30%
obstoječega objekta) in vzdrževalna dela na teh objektih, ki ne bodo
onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta; |
·
novogradnje znotraj obstoječe zemljiške parcele, namenjene gradnji, ki
ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega
načrta; |
·
odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega
zemljišča; |
·
novogradnja objektov in naprav javne gospodarske infrastrukture in
enostavnih objektov v teh enotah, vključno z nadzidavo in dozidavo ter
gradnjo prizidkov, rekonstrukcije, prenove in sanacije obstoječih
objektov, dopolnilna gradnja, gradnja novih objektov po poprejšnji
odstranitvi obstoječih, sprememba namembnosti objektov ter redna
vzdrževalna in investicijska dela na obstoječih objektih, v kolikor ne
bodo onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta. |
(3) Na
območju EUP VE 07 so do sprejema podrobnejšega prostorskega načrta
dovoljena samo vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov. |
(4)
Meje urejanja predvidenih OPPN je možno spreminjati, v kolikor je to
potrebno zaradi vključitve infrastrukturnih ureditev. |
(5)
Posamezen OPPN je mogoče izvesti tudi po fazah, vendar pod pogojem, da
posamezen del ureja prostorsko in funkcionalno zaključeno celoto ter
celovito rešuje priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo. |
(6)
Razen za EUP iz prvega odstavka tega člena je mogoče OPPN izdelati tudi
za druge EUP ali dele EUP, kadar prostorske ureditve predstavljajo večji
obseg, za katere so znani investitorji, se z njimi načrtuje ali
rekonstruira gospodarska javna infrastruktura, zagotavlja delovanje
obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje površin,
namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij za predvidene sanacije
in prenove naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč. |
92.
člen |
(dodatni pogoji za pripravo OPPN) |
(1)
Dodatni pogoji za pripravo OPPN določajo izhodišča, ki jih morata
pripravljavec in investitor upoštevati v postopku priprave in
sprejemanja OPPN, so navedeni po EUP v nadaljevanju tega člena. |
(2) V
EUP VE 12 - širitev naselja za potrebe gospodarske cone: |
·
izhodiščno namensko rabo prostora IG; |
·
na stiku območij proizvodnih dejavnosti in območij stanovanj je potrebno
zagotoviti ustrezne odmike in zelene pasove; |
·
gradnja in ureditev se lahko izvaja v več fazah, ki morajo predstavljati
funkcionalno zaključene celote; |
·
idejno zasnovo širitve dejavnosti; |
·
funkcionalno povezanost z območjem obstoječe dejavnosti zlasti v
priključevanju na vsa omrežja in objekte GJI; |
·
tehnične predpise, ki urejajo gradnjo proizvodnih in poslovnih objektov. |
(3) V
EUP VE 07 – površine, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi in bivanju – je potrebno upoštevati: |
·
izhodiščno namensko rabo prostora SK; |
·
prometna zasnova naj omogoča učinkovito vzpostavljanje prostorskih
navezav (kolesarske in peš poti) do stanovanjskih, centralnih in zelenih
površin v neposredni bližini; |
·
upoštevati registrirane enote kulturne dediščine skupaj z njihovimi
vplivnimi območji ter režime, ki v njih veljajo; |
·
ohraniti je potrebno kvalitetne poglede na dominante znotraj naselja
(gradbena disciplina, ki ne zakriva lokacij cerkva in njihovih
zvonikov); |
·
priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora
biti funkcionalno navezana na obstoječa omrežja; |
·
infrastrukturni vodi morajo biti izvedeni podzemno; |
·
gradnja in ureditev se lahko izvaja v več fazah, ki morajo predstavljati
funkcionalno zaključene celote; |
·
v območju naselbinske dediščine je treba ohranjati značilno obstoječo
naselbinsko zasnovo (parcelacijo) in druge varovane elemente (lega
objektov, odmiki od sosednjih zemljišč, gostota objektov, razmerje med
pozidanim in nepozidanim prostorom); |
·
lega objektov na parceli mora biti v območju naselbinske dediščine
skladna z zazidalno strukturo naselja; |
·
v območjih naselbinske dediščine se morajo PIP glede prostornine ter
višinskih in tlorisnih gabaritov objektov prilagajati obstoječim
kvalitetam območja: podolgovat tloris, P+M ali P+1 s kolenčnim zidcem do
0,8 m; |
·
oblikovanje objektov mora slediti značilnostim prostora in obstoječe
grajene strukture, ki je prepoznana kot varovana vrednota območja: |
o
uporaba
avtohtonih gradiv v čim večji meri; |
o
strehe
– nakloni morajo biti poenoteni: simetrična dvokapnica z naklonom 40 –
45 stopinj, kritina opečna, rdeče barve |
o
oblikovanje fasad naj povzema kvalitetno oblikovanje objektov v območju,
ki je prepoznano kot varovana vrednota; |
·
poleg stavb se ohranjajo oz. na novo vzpostavijo tudi drugi členi
naselja, kot so sadovnjaki, vrtovi, drevoredi, pomembnejša drevesa ipd.; |
·
dodatne smernice in pogoje s področja varstva kulturne dediščine. |
(4) V
EUP VE 08 - širitev naselja proti jugu za potrebe centralnih dejavnosti
– je potrebno upoštevati: |
·
izhodiščno namensko rabo C; |
·
priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora
biti funkcionalno navezana na obstoječa omrežja; |
·
tehnične predpise, ki urejajo gradnjo objektov; |
·
prosto stoječe stavbe, objekti s tipologijo strnjene pozidave oz. javne
stavbe naj na južnem robu sooblikujejo grajeni rob naselja; |
·
ohraniti je potrebno kvalitetne poglede na dominante znotraj naselja
(gradbena disciplina, ki ne zakriva lokacij cerkva in njihovih
zvonikov); |
·
pri oblikovanju objektov je potrebno smiselno upoštevanje prostorskih
izvedbenih pogojev, ki veljajo v sosednjih območjih; |
·
maksimalna višina predvidenih objektov je P+2; |
·
na parcelah z objekti, ki imajo javno funkcijo, je potrebno zagotoviti
ustrezne urejene zelene površine; |
·
(5)
V EUP VE 09 - širitev naselja proti jugu za potrebe centralnih
dejavnosti – je potrebno upoštevati: |
·
izhodiščno namensko rabo C; |
·
priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora
biti funkcionalno navezana na obstoječa omrežja; |
·
tehnične predpise, ki urejajo gradnjo poslovnih in poslovno
stanovanjskih objektov ; |
·
prosto stoječe stavbe, objekti s tipologijo strnjene pozidave oziroma
javne stavbe naj na južnem robu sooblikujejo grajeni rob naselja; |
·
oblikovanje stavb in nakloni streh naj bodo skladni s tipologijo
strnjene pozidave; |
·
smiselno upoštevanje prostorskih izvedbenih pogojev v sosednjih območjih
pri oblikovanju objektov, kot novo še nepozidano območje gradnje ima
območje lahko oblikovalski pristop modernejše nadgradnje tradicionalnega
oblikovanja objektov; |
·
na parcelah z objekti, ki imajo javno funkcijo, je potrebno zagotoviti
ustrezne urejene zelene površine. |
(6) V
EUP BA 02, BU 03, VE 10 – stanovanjske površine namenjene bivanju in
spremljajočim dejavnostim – je potrebno upoštevati: |
·
izhodiščno namensko rabo prostora SS; |
·
idejna zasnova naj omogoča učinkovito vzpostavljanje prostorskih navezav
(kolesarske in peš poti) do stanovanjskih, centralnih in zelenih površin
v neposredni bližini; |
·
smiselno upoštevanje prostorskih izvedbenih pogojev v sosednjih območjih
pri oblikovanju objektov, kot novo še nepozidano območje gradnje ima
območje lahko oblikovalski pristop modernejše nadgradnje tradicionalnega
oblikovanja objektov, nakloni streh objektov morajo biti poenoteni;
|
·
priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora
biti funkcionalno navezana na obstoječa omrežja; |
·
gradnja in ureditev se lahko izvaja v več fazah, ki morajo predstavljati
funkcionalno zaključene celote. |
(7) V
EUP BA 04 – širitev površin za turizem – je potrebno upoštevati: |
·
izhodiščno namensko rabo prostora BT; |
·
priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora
biti funkcionalno navezana na obstoječa omrežja; |
·
smiselno upoštevanje prostorskih izvedbenih pogojev v sosednjih območjih
pri oblikovanju objektov; |
·
smernice s področja varstva kulturne dediščine; |
·
v okviru postopka priprave OPPN je treba za območje OPPN izvesti
predhodne arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in
sestave najdišča, katerih rezultati se upoštevajo pri pripravi OPPN; |
·
gradnja in ureditev se lahko izvaja v več fazah, ki morajo predstavljati
funkcionalno zaključene celote. |
(8) V
EUP BA 05 – površine počitniških hiš – je potrebno upoštevati: |
·
izhodiščno namensko rabo prostora SP; |
·
priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora
biti funkcionalno navezana na obstoječa omrežja; |
·
smiselno upoštevanje prostorskih izvedbenih pogojev v sosednjih območjih
pri oblikovanju objektov; |
·
smernice s področja varstva kulturne dediščine; |
·
v okviru postopka priprave OPPN je treba za območje OPPN izvesti
predhodne arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in
sestave najdišča, katerih rezultati se upoštevajo pri pripravi OPPN. |
|
93.
člen |
(prehodne določbe) |
(1) Postopki za izdajo dovoljenj s strani Upravne enote Ljutomer, ki so
bili začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po
določilih aktov, ki so na obravnavanem območju veljali pred sprejemom
tega odloka. |
94.
člen |
(veljavnost prostorskih planskih in izvedbenih aktov) |
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati za območje Občine
Veržej: |
·
Dolgoročni plan Občine Ljutomer za obdobje 1986 - 2000 (Uradni list SRS,
št. 7/87, 27/87 in Uradni list RS, št. 24/92, 28/99, 44/99 ter Uradno
glasilo Občine Ljutomer, št. 2/04, 7/04), |
·
Družbeni plan Občine Ljutomer za obdobje 1986 – 1990 (Uradni list SRS,
št. 7/87, 27/87 in Uradni list RS, št. 24/92, 28/99, 44/99 ter Uradno
glasilo Občine Ljutomer, št. 2/04, 7/04), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana Občine Ljutomer za
obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986
– 1990 za območje Občine Veržej dopolnjen v letu 2001 (Uradni list RS,
št. 89/04), |
·
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine
Ljutomer (Uradni list SRS, št. 27/89 in Uradni list RS, št. 8/91, 18/92,
50/97, 29/98, 28/99, 14/07, 42/07). |
·
Odlok o ureditvenem načrtu naselja Veržej (Uradni list SRS, št. 42/88 in
Uradni list RS, št. 50/97). |
(2) Po uveljavitvi tega odloka ostanejo v veljavi in se še naprej
uporabljajo: |
·
Odlok o ureditvenem načrtu za osrednji del naselja Veržej (Uradni list
RS, št. 131/03), |
·
Odlok o ureditvenem načrtu kopališča Banovci (Uradni list RS, št. 37/93,
54/01). |
95.
člen |
(nadzor) |
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja inšpektorat pristojen za
prostor. |
96.
člen |
(hramba in vpogled OPN Veržej) |
(1) OPN Veržej v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled
v času uradnih ur na sedežu Občine Veržej, Upravni enoti Ljutomer in
Ministrstvu za infrastrukturo in prostor. |
(2) V primeru neskladja osnovne in podrobne namenske rabe med digitalnim
in analognim OPN Veržej velja slednji. Uradne evidence Geodetske uprave
RS, kot so zemljiški kataster, kataster stavb, kataster GJI in dejanska
raba prostora (Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) se
enkrat letno preverijo, po potrebi obnovijo in povzamejo v digitalno
obliko OPN, s čemer se zagotavlja ažurnost akta. |
97.
člen |
(začetek veljavnost) |
(1) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne
veljati trideseti dan po objavi. |
|
Številka: 0321-2/2014-2; 3504-1/2010-261 |
Datum: 22.1.2014 |
|
|
Občina Veržej |
|
Slavko Petovar, župan |
|