|
Na podlagi 97. Člena
Poslovnika občinskega sveta
(Uradno
glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 10/2010) je Občinski svet Občine
Nazarje na 4. redni seji sprejel prečiščeno besedilo Statuta Občine
Nazarje, ki obsega: |
|
|
-
Statut Občine Nazarje (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št. 8/2010) in |
|
|
-
Spremembo Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št. 1/2011) |
|
|
Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Ur. l. RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo in 76/08) je Občinski
svet Občine Nazarje na 29. redni seji dne 27. 5. 2010 sprejel |
|
|
STATUT Občine Nazarje (Uradno prečiščeno besedilo - UPB 1) |
|
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Občina Nazarje je lokalna skupnost, ustanovljena z
zakonom na območju naslednjih naselij: Brdo, Čreta pri Kokarjah,
Dobletina, Kokarje, Lačja vas, Nazarje, Potok, Prihova, Pusto Polje,
Rovt pod Menino, Spodnje Kraše, Šmartno ob Dreti, Volog, Zavodice in
Žlabor. |
|
|
Sedež občine je: Savinjska cesta 4, Nazarje.
|
|
|
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico
posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
|
|
|
Občino predstavlja in zastopa župan.
|
|
|
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni po
postopku, ki ga določa zakon. |
|
|
Območja in imena naselij v občini se lahko v skladu
z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
Na območju občine Nazarje so ustanovljeni ožji deli
občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov
občine Nazarje so določeni s tem statutom in odlokom občine.
|
|
|
Imena in območja ožjih delov občine so: |
|
|
- Krajevna skupnost Nazarje obsega naslednja
naselja: Dobletina, Nazarje, Prihova, Zavodice in Žlabor. |
|
|
- Krajevna skupnost Kokarje obsega naslednja
naselja: Čreta pri Kokarjah, Kokarje, Lačja vas, Potok in Pusto Polje. |
|
|
- Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti obsega
naslednja naselja: Brdo, Rovt pod Menino, Spodnje Kraše, Šmartno ob
Dreti in Volog. |
|
|
3. člen |
|
|
Občina Nazarje (v nadaljnjem besedilu: Občina)v
okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v
21. členu Zakona o lokalni samoupravi ter naloge, določene s predpisi
občine ali so določene z zakonom. |
|
|
Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne
pristojnosti, če država nanjo to pristojnost prenese z zakonom in za to
zagotovi potrebna sredstva. |
|
|
4. člen |
|
|
Osebe, ki imajo na območju občine stalno
prebivališče, so člani občine (v nadaljnjem besedilu: občani). |
|
|
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po
organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne
pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter v drugih organih
v skladu s tem statutom. Občani neposredno odločajo pri upravljanju
lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, na referendumu in preko
ljudske iniciative. |
|
|
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v
posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini
začasno bivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih
nepremičnin na območju občine. |
|
|
5. člen |
|
|
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s
sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelu prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta
namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter
organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna
podjetja. |
|
|
Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja
lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih
interesov združuje v združenja. |
|
|
6. člen |
|
|
Občina Nazarje ima grb in zastavo, katerih oblika,
vsebina in uporaba se določi z odlokom, ter svoj praznik. |
|
|
Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v
zunanjem krogu na zgornji polovici napis OBČINA NAZARJE, v spodnjem delu
pa naziv organa občine- Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Občinska
uprava, Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. |
|
|
Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi
župan s sklepom. |
|
|
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina
zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade
v skladu s posebnim odlokom. |
|
|
Občina lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične
nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov. |
|
|
II. NALOGE
OBČINE |
|
|
7. člen |
|
|
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega
pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti
pa: |
|
|
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena
tako, da: |
|
|
- sprejema statut in druge predpise občine,
|
|
|
- sprejema proračun in zaključni račun občine,
|
|
|
- sprejema programe razvoja občine. |
|
|
2. Upravlja občinsko premoženje tako,da: |
|
|
- ureja način in pogoje upravljanja z občinskim
premoženjem, |
|
|
- pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami
premoženja, |
|
|
- sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi
nepremičnin in premičnin, |
|
|
- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje
vrednost svojega premoženja. |
|
|
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine
tako, da: |
|
|
- spremlja in analizira gospodarske rezultate v
občini, |
|
|
- sprejema prostorske akte, ki omogočajo in
pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, |
|
|
- pospešuje gospodarski razvoj,
|
|
|
- sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru
interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju
gospodarskih problemov, |
|
|
- z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi,
pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov. |
|
|
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za
povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako,da: |
|
|
- v prostorskih aktih predvidi gradnjo
stanovanjskih objektov, |
|
|
- sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski
program občine, |
|
|
- sprejema in analizira stanje na stanovanjskem
področju občine, |
|
|
- spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v
občini ter se vključuje v stanovanjski trg, |
|
|
- gradi stanovanja za socialno ogrožene in
prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, |
|
|
- v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje
kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj. |
|
|
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
|
|
- zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih
lokalnih javnih služb v skladu z zakonom, |
|
|
- nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
|
|
|
- gradi in vzdržuje komunalne objekte in naprave. |
|
|
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in
zdravstveno dejavnost tako, da: |
|
|
- ustanovi vzgojno-izobraževalni zavod (javna šola
in vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za
njegovo delovanje, |
|
|
- v skladu z zakoni, ki urejajo to področje,
zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih
možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
|
|
- sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in
zdravstvenim zavodom, |
|
|
- z različnimi ukrepi pospešuje
vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
|
|
|
- ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je
pomembno za razvoj občine in za kvalitetno življenje njenih prebivalcev.
|
|
|
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva,
predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno
ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
|
|
- spremlja stanje na tem področju,
|
|
|
- pristojnim organom in institucijam predlaga
določene ukrepe na tem področju, |
|
|
- sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi
zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami. |
|
|
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno
dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da; |
|
|
- omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za
kulturno dediščino na svojem območju, |
|
|
- določa občinski program športa,
|
|
|
- zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično
dejavnost, |
|
|
- z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
|
|
|
- sodeluje z društvi in jih vključuje v programe
aktivnosti občine. |
|
|
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za
varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge
dejavnosti varstva okolja tako, da: |
|
|
- izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in
drugi predpisi s področja varstva okolja, |
|
|
- spremlja stanje na tem področju in v okviru
svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo
okolja, |
|
|
- sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in
zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
- sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in
jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, |
|
|
- z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v
občini. |
|
|
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
|
|
|
- občinske ceste, ulice in javne poti, |
|
|
- površine za pešce in kolesarje, |
|
|
- igrišča za šport in rekreacijo ter otroška
igrišča, |
|
|
- javne parkirne prostore, parke, trge in druge
javne površine ter |
|
|
- zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih
cestah in ureja promet v občini. |
|
|
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v
primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in
normativi: |
|
|
- organizira reševalno pomoč v požarih,
|
|
|
- organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in
reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, |
|
|
- zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje
in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
|
|
|
- zagotavlja sredstva za odpravo posledic
elementarnih in drugih nesreč, |
|
|
- sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe
in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, |
|
|
- opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši
požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
|
|
|
12. Ureja javni red v občini tako,da: |
|
|
- sprejema programe varnosti,
|
|
|
- določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi
se kršijo predpisi občine, |
|
|
- organizira občinsko redarstvo,
|
|
|
- opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, |
|
|
- opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
|
8. člen |
|
|
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina
opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: |
|
|
- ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje
predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve
nepremičnin za potrebe občine, |
|
|
- določanje namembnosti prostora,
|
|
|
- gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje
pogojev za njihovo uporabo, |
|
|
- evidenco občinskih zemljišč in drugega
premoženja, |
|
|
- zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih
spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, |
|
|
- ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
9. člen |
|
|
Občina opravlja statistične, evidenčne in
analitične naloge za svoje potrebe. |
|
|
Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za
opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobiva v skladu z
zakonom. |
|
|
Organi občine so:
|
|
|
- občinski svet, |
|
|
- župan in
|
|
|
- nadzorni odbor občine. |
|
|
III. ORGANI
OBČINE |
|
|
1. SKUPNE
DOLOČBE |
|
|
10. člen |
|
|
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski
organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter
splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter
varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
|
|
Občina ima:
|
|
|
- svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
|
|
|
- odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega
sklada, |
|
|
- štab civilne zaščite,
|
|
|
- svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj
in |
|
|
- druge organe, katerih ustanovitev in naloge
določa zakon. |
|
|
Volitve oziroma imenovanje organov občine oziroma
člane občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so
občinski funkcionarji. |
|
|
11. člen |
|
|
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom,
statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne,
pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem
javnih služb iz občinske pristojnosti. |
|
|
Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz
občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge
občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
|
|
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska
in administrativna opravila za občinske organe in organe ožjih delov
občine. |
|
|
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog
župana z odlokom, s katerim določi njihovo notranjo organizacijo in
delovno področje. |
|
|
Občinsko upravo lahko sestavljajo organi občinske
uprave oziroma notranje organizacijske enote. Občinsko upravo vodi
direktor (tajnik občine), usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
|
12. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno,
lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na
seji navzočih večina članov organa občine. |
|
|
13. člen |
|
|
Delo organov občine je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o
delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem sprejetih
splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev
javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v
dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih
organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine,
pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in
gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom
ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo
zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico
vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o
njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni
interes. |
|
|
2. OBČINSKI
SVET |
|
|
14. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh
zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. |
|
|
Občinski svet šteje 11 članov. |
|
|
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta.
Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih
članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih
volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na
kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
|
|
Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan
najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za
izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po
drugem krogu volitev. |
|
|
15. člen |
|
|
Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se
opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim
glasovanjem v skladu z zakonom. Občinski svet se voli po večinskem
sistemu. Oblikovanje volilnih enot za volitve občinskega sveta določi
občinski svet z odlokom. |
|
|
16. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik
občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o
vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
|
|
V okviru svoje pristojnosti občinski svet predvsem:
|
|
|
- sprejema prostorske plane in druge plane razvoja
občine, |
|
|
- sprejema občinski proračun in zaključni račun,
|
|
|
- sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem
področju občinske uprave na predlog župana, |
|
|
- v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin
ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih
podjetjih, |
|
|
- daje soglasje k prenosu nalog iz državne
pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz
državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski
organ, |
|
|
- nadzoruje delo župana in občinske uprave glede
izvajanja odločitev občinskega sveta, |
|
|
- potrjuje mandate članov občinskega sveta ter
ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
|
|
- imenuje člane nadzornega odbora in na podlagi
predloga nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega
odbora, |
|
|
- imenuje in razrešuje člane komisij in odborov
občinskega sveta, |
|
|
- določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo
začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa
ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo ali če je
razrešen, |
|
|
- odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega
premoženja, če z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno
drugače, |
|
|
- odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
|
|
|
- razpisuje referendum,
|
|
|
- s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino
sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov
drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za
določitev plače direktorjev javnih podjetij v lasti občine in
predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter sprejema akte v zvezi
s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, |
|
|
- določa vrste lokalnih javnih služb in način
izvajanja lokalnih javnih služb, |
|
|
- ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter
druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, |
|
|
- imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu in člane drugih organov za potrebe občine,
ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
|
- določi organizacijo in način izvajanja varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega
sestavni del je tudi program varstva pred požari, |
|
|
- sprejme program in letni načrt varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del |
|
|
je tudi letni načrt varstva pred požari,
|
|
|
- določi organizacijo občinskega sveta ter način
njegovega delovanja v vojni, |
|
|
- sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna
služba, |
|
|
- odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in
ta statut. |
|
|
17. člen |
|
|
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo
nepoklicno. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni
združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z
delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa
zakon. |
|
|
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana,
opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja
funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
18. člen |
|
|
Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in
vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja. |
|
|
Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan
pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan
odsoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan,
podžupan ali pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že
sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član
občinskega sveta. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z
določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na
potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi
posamičnega pooblastila župana. |
|
|
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to
zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v
petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje,
ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma
utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati
na dnevni red seje predlagane točke. Predlagani dnevni red pa lahko
dopolni še z novimi točkami. |
|
|
Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih
dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta,
ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti
pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
|
|
19. člen |
|
|
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta ter njihovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
|
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
|
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega
sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati
na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku
občinskega sveta. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na
začetku seje. |
|
|
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena
točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani
občinskega sveta. |
|
|
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo
županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega
odbora občine in direktorju občinske uprave (tajniku občine). O sklicu
seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
|
|
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki
komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave (tajnik
občine) so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na
vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz
njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji
navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z
večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa
drugačno večino. |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z javnim
glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom
ali če tako sklene občinski svet. |
|
|
Način dela in odločanja, razmerja do drugih
občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se
določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino navzočih članov. |
|
|
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in
občinska uprava. |
|
|
20. člen |
|
|
Župan in direktor občinske uprave (tajnik občine) o
izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj
enkrat letno. |
|
|
22. člen |
|
|
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta
ureja zakon. |
|
|
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega
sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega
obvestila o odločitvi člana občinskega sveta. |
|
|
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko
občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za
prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi
seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega
člana občinskega sveta določa zakon. |
|
|
2.1. ODBORI
IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA |
|
|
23. člen |
|
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in
odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
|
|
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih
teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s
sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter
opravi imenovanje. |
|
|
24. člen |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih
članov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
- občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna
telesa občinskega sveta in druge |
|
|
organe, ki jih imenuje občinski svet,
|
|
|
- občinskemu svetu ali županu daje pobude oz.
predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji |
|
|
v občini, |
|
|
- obravnava druga vprašanja, ki jih komisiji določi
občinski svet, |
|
|
-
pripravlja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi
funkcionarjev. |
|
|
25. člen |
|
|
Stalna telesa občinskega sveta so:
|
|
|
- odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih
dejavnosti, |
|
|
- odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in
gospodarske javne službe, |
|
|
- odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z
nepremičninami, |
|
|
- statutarno pravna komisija. |
|
|
Odbori štejejo od pet do sedem članov, komisije pa
od tri do pet članov. Delovno področje in število članov posameznega
delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega
sveta. |
|
|
26. člen |
|
|
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet
izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov.
Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član
občinskega sveta kot predsednik. Prvo sejo delovnega telesa skliče
župan. |
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
|
27. člen |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru
svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta
obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu
svetu mnenja in predloge. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta lahko
predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
|
28. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika,
posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v
celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog
novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje
seje občinskega sveta. |
|
|
3. ŽUPAN |
|
|
29. člen |
|
|
Župana volijo volivci na neposrednih tajnih
volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. |
|
|
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
|
|
Župan opravlja funkcijo nepoklicno, lahko pa se
odloči, da jo bo opravljal poklicno. O svoji odločitvi mora obvestiti
občinski svet.. |
|
|
30. člen |
|
|
Župan predstavlja in zastopa občino. |
|
|
Poleg tega župan predvsem:
|
|
|
- predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun
občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz
pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
- izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge
osebe za izvajanje posameznih nalog |
|
|
izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
- skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in
drugih odločitev občinskega sveta, |
|
|
- odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega
premoženja ter o pridobitvi nepremičnega |
|
|
premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne
določa drugače, |
|
|
- skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih
splošnih aktov občine, |
|
|
- predlaga ustanovitev organov občinske uprave,
določitev njihovega delovnega področja |
|
|
in notranje organizacije, določi sistematizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev
v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi
ter pooblašča direktorja občinske uprave (tajnika občine) za te naloge, |
|
|
- imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave
(tajnika občine), vodja organov občinske uprave oziroma notranjih
organizacijskih enot in predstojnika organa skupne občinske uprave,
skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
|
|
- usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in
organov skupne občinske uprave, |
|
|
- opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta
statut. |
|
|
31. člen |
|
|
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če
meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o
njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje. |
|
|
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se
splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za
oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
|
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta,
če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim
splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
|
|
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta
župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če
občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne
postopek pri upravnem sodišču. |
|
|
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo,
ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
32. člen |
|
|
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na
področju zaščite in reševanja, predvsem pa: |
|
|
- skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za
odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, |
|
|
- imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite
občine ter poveljnike za civilno zaščito, spremlja načrt zaščite in
reševanja, |
|
|
- vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
|
|
- določi organizacije, ki opravljajo javno službo
oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo
izdelati načrte zaščite in reševanja, |
|
|
- ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti
v naravnem okolju na območju občine, |
|
|
- sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se
občinski svet ne more sestati, |
|
|
- v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo
ogroženih in prizadetih prebivalcev, |
|
|
- predlaga pristojnim organom razporeditev
državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter
materialno dolžnost. |
|
|
33. člen |
|
|
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem
obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne
more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te
mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se lahko sestane. |
|
|
34. člen |
|
|
Pri opravljanju nalog župana ima občina tudi
podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje
župan. |
|
|
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter
opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan
pooblasti. |
|
|
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove
odsotnosti ali zadržanosti . V času nadomeščanja opravlja podžupan
tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan
pooblasti. |
|
|
Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata
župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo
župana, nima pravice glasovati za odločitev občinskega sveta. |
|
|
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči,
da bo funkcijo opravljal poklicno. O tem obvesti občinski svet. |
|
|
35. člen |
|
|
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan
ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega
sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član
občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta
tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
|
36. člen |
|
|
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu,
lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
|
|
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna
telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje in reševanje
posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
|
37. člen |
|
|
Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z
zakonom. |
|
|
Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje
mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji,
na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet
predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot
šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna
komisija nadomestne volitve. |
|
|
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata
člana občinskega sveta. |
|
|
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan
razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno
prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali
izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega
sveta. |
|
|
4. NADZORNI
ODBOR |
|
|
38. člen |
|
|
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora
javne porabe v občini. |
|
|
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje
pristojnosti: |
|
|
- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem
občine, |
|
|
- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev
občinskega proračuna, |
|
|
- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov
proračunskih sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti
ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov,
občinske uprave, svetov ožjih delov občine (krajevnih, vaških ali
četrtnih skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih
sredstev. |
|
|
39. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega
odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji
prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo
strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega
področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga
občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani
občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine
(krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti), direktor občinske uprave
(tajnik občine), delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki
so uporabniki občinskih proračunskih sredstev. |
|
|
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem
razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je
nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora
se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega
odbora. |
|
|
40. člen |
|
|
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju
skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih
večina članov. |
|
|
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe
predsednika nadzornega odbora. Predsednik predstavlja nadzorni odbor,
sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji,
na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov
navzočih članov. |
|
|
Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine,
Savinjska cesta 4, Nazarje. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore
občine. |
|
|
Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig
občine. |
|
|
41. člen |
|
|
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela,
ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v
mesecu decembru koledarskega leta predloži županu. |
|
|
Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti
nadzor nad zaključnim računom proračuna občine, v okviru programa dela
pa predvsem izvaja nadzor: |
|
|
- finančnih načrtov in zaključnih računov ožjih
delov občine (krajevnih skupnosti), |
|
|
- finančnih načrtov in zaključnih računov
uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in
drugih). |
|
|
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če
je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi
izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej
dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje
županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega
programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti
obrazložena. |
|
|
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o
svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja
koledarskega leta za preteklo leto. |
|
|
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in
občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi
uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
|
|
Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega
odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog
proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so
pomembne za njegovo delo. |
|
|
42. člen |
|
|
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje
uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in
drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov
ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in
po potrebi druge pridobljene dokumentacije. Nadzorni odbor pred nadzorom
obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna. |
|
|
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane
osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo,
sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati
pojasnila. |
|
|
43. člen |
|
|
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz
nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. |
|
|
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega
odstavka, če: |
|
|
- je odgovorna oseba, zakoniti zastopnik, prokurist
ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem
sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena
ali če je z njo v zakonski ali izven zakonski skupnosti ali v svaštvu do
vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izven zakonska
skupnost prenehala, |
|
|
- je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj,
posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista
ali pooblaščenca nadzorovane osebe, |
|
|
- če je član nadzornega odbora udeležen ali je
sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. |
|
|
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva
tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za
izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno
navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O
izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. |
|
|
44. člen |
|
|
Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega
odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik).
Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje
predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati
enake sestavine kot končno poročilo o |
|
|
nadzoru. |
|
|
Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh
dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne
upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o
nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče
sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o
nadzoru. |
|
|
Osnutek poročila obravnava odbor na seji. Vsak član
se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik
nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek
poročila o nadzoru. |
|
|
Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan
nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev.
Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru
dopolniti. Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega
odbora. |
|
|
45. člen |
|
|
Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek
poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana
oseba ima pravico v roku petnajst dni od prejema osnutka poročila o
nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo), odzivno
poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za
vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo
kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi,
jih predloži odzivnemu poročilu. |
|
|
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme
nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi,
občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in
pristojnemu ministrstvu. |
|
|
46. člen |
|
|
Poročilo mora vsebovati obvezne predpisane
sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah
poročila nadzornega odbora občine. |
|
|
V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno
dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem
temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi. |
|
|
Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi
so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in ali je bilo poslovanje
nadzorovane osebe smotrno na uporabljena sodila v nadzoru. V mnenju se
izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali
smotrno. |
|
|
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana
oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti
(pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti),
ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju. |
|
|
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in
neučinkovito in / ali neuspešno. |
|
|
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi
nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
|
|
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih
stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
|
|
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso
uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe. |
|
|
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje
pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo,
učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S
priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako
nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da le nakaže poti za
izboljšanje. |
|
|
47. člen |
|
|
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev
predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v
poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od
dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko
sodišče. |
|
|
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja
utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila
prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati
pristojnemu organu pregona. |
|
|
48. člen |
|
|
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja,
priporočila in predloge nadzornega odbora, Občinski svet, župan in
organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati
poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi
upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. |
|
|
Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s
pomembnimi zakoni in drugimi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na
javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt
o sistematizaciji delovnih mest in aktih, ki določajo plačni sistem,
akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica
je občina, in drugi) ter za poslovanje občine pomembnimi odločitvami, in
sicer z: |
|
|
- zadolževanjem občine nad 125.000 EUR,
|
|
|
- načrtovanjem in izvajanjem investicij nad 125.000
EUR, |
|
|
- pridobitvijo, odtujitvijo ali zamenjavo stvarnega
premoženja nad 125.000 EUR, |
|
|
- naložbo denarnih sredstev, nakupom in prodajo
vrednostnih papirjev in deležev nad 125.000 EUR, |
|
|
- odpisi terjatev nad 400 EUR,
|
|
|
- ustanovitvijo javnega podjetja, javnega zavoda in
drugega uporabnika občinskih proračunskih sredstev. |
|
|
Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega
odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših
ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na
pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno poslovanje
pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. |
|
|
49. člen |
|
|
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu
predložiti pisno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na
leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami
iz področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje
poslovanja. |
|
|
50. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora je javno. |
|
|
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih
članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo
razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih
članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu iz posameznega
poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani
razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja,
določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za
informacijo javnega značaja. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve
javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik. |
|
|
Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je
pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on
pooblasti. |
|
|
51. člen |
|
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo
nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Župan določi
uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora,
arhiviranje gradiva, sprejemanju in urejanju pošte ter za opravljanje
drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela
nadzornega odbora. |
|
|
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru
javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi, ali zunanji strokovnjaki,
notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge
nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog
nadzornega odbora imenuje občinski svet. |
|
|
52. člen |
|
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo
v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega
programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev
župan določi skrbnika. |
|
|
53. člen |
|
|
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico
do plačila za opravljeno delo v skladu s Pravilnikom o plačah občinskih
funkcionarjev in nagradah delovnih teles občinskega sveta ter članov
drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. |
|
|
Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo,
ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene
župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o
tarifi za sodne izvedence. |
|
|
54. člen |
|
|
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s
poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. |
|
|
5. OBČINSKA
UPRAVA |
|
|
55. člen |
|
|
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske
uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. |
|
|
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na
predlog direktorja občinske uprave (tajnika občine) določi župan. |
|
|
56. člen |
|
|
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se
z drugo občino ali drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
|
|
Organizacija in delo skupne občinske uprave se
določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov
sprejmejo občinski sveti občin. |
|
|
57. člen |
|
|
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih
posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih
stvareh v upravnem postopku. |
|
|
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh
iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča
na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za
posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske
uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada,
če zakon ne določa drugače. |
|
|
58. člen |
|
|
Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske
uprave podpisuje direktor občinske uprave (tajnik občine) po pooblastilu
župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb
občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje o upravnih
zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku ali za
vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
|
|
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o
upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno. |
|
|
59. člen |
|
|
Direktor občinske uprave (tajnik občine) skrbi in
je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku
in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje
v skladu z uredbo vlade. |
|
|
60. člen |
|
|
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti
lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh
zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo o strokovni izobrazbi, ki
jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in
o strokovnem izpitu iz upravnega postopka. |
|
|
61. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne
pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je
dopusten upravni spor. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah
iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča
državni organ, določen z zakonom. |
|
|
62. člen |
|
|
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali
zaposlenega v občinski upravi iz postopka v upravni zadevi odloča
direktor občinske uprave (tajnik občine), ki v primeru izločitve
predstojnika organa občinske uprave o stvari tudi odloči, če je
predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
O izločitvi direktorja občinske uprave (tajnika
občine) ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari
tudi odloči. |
|
|
6. OBČINSKO
PRAVOBRANILSTVO |
|
|
63. člen |
|
|
Občina lahko ima občinsko pravobranilstvo, ki pred
sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in
ožje dele občine. |
|
|
Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo
zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine. |
|
|
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v
katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma
pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. |
|
|
Občina lahko z eno ali več občinami ustanovi skupni
organ občinskega pravobranilstva. |
|
|
7. DRUGI
ORGANI OBČINE |
|
|
64. člen |
|
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov,
ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge
občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma
občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju
članov posameznega organa. |
|
|
65. člen |
|
|
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite
občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in
drugih sil za zaščito in reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi
načrti. Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo
odgovorni županu. |
|
|
IV. OŽJI
DELI OBČINE |
|
|
66. člen |
|
|
Zaradi zadovoljevanja posebnih potreb občanov na
območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene
krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem,
funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko- finančnem in pravnem
smislu. |
|
|
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti,
njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov
ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku
in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
|
|
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni
njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji
prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi
na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se
ustanovila skupnost. |
|
|
67. člen |
|
|
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju
javnih zadev v občini , in sicer: |
|
|
- dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi
razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem
območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in |
|
|
investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju
in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli. |
|
|
- sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno
vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij
lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
|
|
|
- dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč
komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
|
|
- dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja
(ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri
tem sodelujejo, |
|
|
- dajejo pobude za dodatno prometno ureditev
(prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje
hitrosti ipd.), |
|
|
- predlagajo programe javnih del,
|
|
|
- sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih
razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo
območje njihove skupnosti, |
|
|
- oblikujejo pobude za spremembo prostorskih,
planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu
občine, |
|
|
- dajejo mnenja glede spremembe namembnosti
kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih
proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski
prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do
spremembe režima vodnih virov, |
|
|
- seznanjajo občinski svet in župana s problemi in
potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva
okolja, |
|
|
- sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih
in drugih prireditev, |
|
|
- spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem
obveščajo štab za civilno zaščito ter |
|
|
po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
|
|
- dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in
upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za
opravljanje njihovih nalog, |
|
|
- Občinskemu svetu dajejo mnenje v zvezi z
obratovalnim časom gostinskih obratov. |
|
|
68. člen |
|
|
Zaradi zagotavljanja sodelovanja krajevnih
skupnosti, kot ožjih delov občine, pri opravljanju njihovih javnih zadev
v občini, ustanovi občinski svet z odlokom krajevne odbore kot svoja
posvetovalna telesa. |
|
|
Z odlokom se odloči organizacija in način dela
krajevnih odborov. |
|
|
Člane krajevnih odborov imenujejo in razrešujejo
občani na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje skupnosti, za
katero je odbor ustanovljen. |
|
|
V.
NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
69. člen |
|
|
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri
odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
1. ZBOR
OBČANOV |
|
|
70. člen |
|
|
Občani na zboru občanov:
|
|
|
- obravnavajo pobude in predloge za spremembo
območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem
in oblikujejo mnenja, |
|
|
- obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in
povezovanje z drugimi občinami v širše lokalne skupnosti, |
|
|
- obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali
ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
|
|
- predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o
spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, |
|
|
- opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z
zakonom, |
|
|
- imenujejo in razrešujejo člane krajevnih odborov,
? dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja
občine, |
|
|
gospodarjenja s prostorom ter varovanja
življenjskega okolja, |
|
|
- oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v
prostor kot so gradnje avtocest, energetskih |
|
|
objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
|
|
|
- obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča, ter
odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom
ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet
ali župan. |
|
|
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja
zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva
spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če
pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in
odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na
primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in
utemeljiti. |
|
|
71. člen |
|
|
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno
ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali
na predlog krajevnega odbora. |
|
|
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na
zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni
skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
|
|
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora
vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava.
Zahtevi je potrebno priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli.
Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov
stalnega bivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s
sklepom zavrne, če ugotovi, da zahtevo ni podprlo zadostno
število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
72. člen |
|
|
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za
katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog
dnevnega reda. Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno
običajen način. |
|
|
73. člen |
|
|
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni
podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva
zbora, ki naj zbor vodi. |
|
|
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet
odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican oziroma
po 30 minutah čakanja : 20 volivcev Krajevne skupnosti Nazarje, 10
volivcev Krajevne skupnosti Kokarje in 10 volivcev Krajevne skupnosti
Šmartno ob Dreti. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje
najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
|
|
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi
direktor občinske uprave (tajnik občine), ugotovi sklepčnost zbora
občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi
zapisnik o odločitvi zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske
uprave (tajnik občine) seznani občinski svet in župana ter ga na
krajevno običajen način objavi. |
|
|
2.
REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE |
|
|
74. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih,
ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet,
razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s
katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge
dajatve. |
|
|
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na
katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali
njegove posamezne odločbe. |
|
|
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega
odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega
sveta. |
|
|
Občinski svet mora razpisati referendum, če to
zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon
ali ta statut. |
|
|
75. člen |
|
|
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali
član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega
akta občine. |
|
|
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega
akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma. |
|
|
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je
dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan
zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma
do odločitve na referendumu. |
|
|
76. člen |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo
izida referenduma. |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju
volje volivcev ne spremeni. |
|
|
Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski
svet , do konca njegovega mandata. |
|
|
77. člen |
|
|
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma lahko da vsak volivec v občini, politična stranka v občini,
organ ožjega dela občine ali drugo združenje občanov v občini (v
nadaljnjem besedilu pobudnik). Pobuda mora biti podprta s podpisi
najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime, priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
|
|
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora
vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora
vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in
obrazložitev. |
|
|
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži
županu. |
|
|
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v
skladu z drugim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in
statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude pisno obvesti
pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v naslednjih
osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila
vložena. Župan o tem nemudoma obvesti občinski svet. |
|
|
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz
predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno
sodišče. |
|
|
78. člen |
|
|
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis
referenduma z osebnim podpisovanjem. |
|
|
Župan določi obrazec za podporo z osebnim
podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma,
in rok za zbiranje podpisov. |
|
|
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim
organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. |
|
|
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma
vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno
število volivcev. |
|
|
79. člen |
|
|
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh
po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za
razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve
volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega
člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take
zahteve. |
|
|
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje
petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet
vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove
odločbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o
katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA«
oziroma »PROTI«, dan razpisa in dan glasovanja. |
|
|
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je
s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. Petnajst dni
pred glasovanjem objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
|
|
80. člen |
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani,
ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta v občini, če zakon ne
določa drugače. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje
večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
81. člen |
|
|
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki
vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu
volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. |
|
|
Glede glasovanja na referendumu in drugih
vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo
referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem
statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje
drugače urejeno. |
|
|
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje
občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je
v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
3.
SVETOVALNI REFERENDUM, |
|
|
82. člen |
|
|
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih
vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
|
|
Svetovalni referendum se izvede v skladu z
določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne
zavezuje občinskih organov. |
|
|
4. DRUGI
REFERENDUMI |
|
|
83. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o
samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
|
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v
skladu z določbami tega statuta, s katerim je urejen postopek s pobudo
volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine, če z zakonom, ki
določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
|
|
5. LJUDSKA
INICIATIVA |
|
|
84. člen |
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko
zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz
prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe
zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem
za razpis referenduma o splošnem aktu občine. |
|
|
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega
akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet
obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločati
najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih
organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne
pravilno vložene zahteve. |
|
|
85. člen |
|
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri
odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo
se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
VI. OBČINSKE
JAVNE SLUŽBE |
|
|
86. člen |
|
|
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih
sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
|
|
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
|
|
|
- neposredno v okviru občinske uprave,
|
|
|
- z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih
podjetij, |
|
|
- z dajanjem koncesij, |
|
|
- z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb
zasebnega prava. |
|
|
87. člen |
|
|
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina
javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
|
- osnovnošolsko izobraževanje,
|
|
|
- predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
|
|
- osnovno zdravstvo in lekarništvo,
|
|
|
- osebna pomoč družini,
|
|
|
- knjižničarstvo in ? muzejstvo. |
|
|
Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih
področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih,
kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne
potrebe. |
|
|
88. člen |
|
|
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi
gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javni služb ustanovi
skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe. |
|
|
89. člen |
|
|
Na področju gospodarskih javnih služb občina
zagotavlja: |
|
|
- oskrbo s pitno vodo,
|
|
|
- odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih
voda, |
|
|
- ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje
ostankov komunalnih odpadkov, |
|
|
- zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
|
|
|
- vzdrževanje občinskih javnih cest,
|
|
|
- in na drugih področjih, če tako določa zakon. |
|
|
90. člen |
|
|
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo
tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene
pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih,
socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
|
91. člen |
|
|
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske
javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev,
določenih z zakonom. |
|
|
92. člen |
|
|
Občina lahko zaradi gospodarskega in učinkovitega
zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru
zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno
pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. |
|
|
93. člen |
|
|
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih
pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več
občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki
ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
|
|
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo
njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način
financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
94. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih
služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
|
VII.
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
95. člen |
|
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične in
premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. |
|
|
Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja
občine je pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog župana
sprejme letni program občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter
letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje
župan. |
|
|
Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v
lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in
predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
Za neodplačno pridobitev premoženja je treba
predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje
povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki
pomenijo obveznost občine. |
|
|
96. člen |
|
|
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov,
taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom
upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev
sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
|
97. člen |
|
|
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi
izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet
po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku,
ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se
sprejema. |
|
|
Za pripravo in predložitev proračuna občine
občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. |
|
|
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo
vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje
drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti
v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme
dodatnega zadolževanja. |
|
|
Proračun občine sestavljajo:
|
|
|
- splošni del, |
|
|
- posebni del in |
|
|
- načrt razvojnih programov. |
|
|
98. člen |
|
|
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca
prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun
financiranja. |
|
|
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti
neposrednih uporabnikov proračuna občine. Načrt razvojnih programov
sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov
proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
načrtovanja. |
|
|
99. člen |
|
|
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. V
okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugim splošnim aktom občine. |
|
|
Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega
finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega
za finance. |
|
|
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za
izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in
posamezne delavce občinske uprave. |
|
|
Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju
proračuna med letom v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in
informacije, določene z zakonom. |
|
|
100. člen |
|
|
Proračun občine se sprejme skupaj z odlokom o
proračunu občine, rebalans proračuna pa skupaj z odlokom o spremembi
proračuna. |
|
|
Odlok o proračunu občine določa ukrepe za
zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno
zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega
ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje
proračuna. |
|
|
V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja
proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih
določa zakon. |
|
|
Rebalans proračuna predlaga župan, če se med
izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine. |
|
|
101. člen |
|
|
Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta,
na katero se nanaša, se financiranje občine začasno |
|
|
nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in
za iste programe kot v preteklem letu. |
|
|
Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v
skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov
predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
|
102. člen |
|
|
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če
so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za
namene in v višini, določeni s proračunom. |
|
|
103. člen |
|
|
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati,
razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu
občine. |
|
|
Če se med letom spremeni delovno področje
proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg
sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegova dela
ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva
prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. |
|
|
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati
občinskemu svetu v mesecu juliju. |
|
|
104. člen |
|
|
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun,
pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži
občinskemu svetu v sprejem. O sprejemu zaključnega računa proračuna
obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
|
105. člen |
|
|
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije,
ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
|
106. člen |
|
|
Javna podjetja in javni zavodi, katerih
ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva
samo,če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski
svet. Soglasje izda župan. |
|
|
O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih
podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na
predlog župana občinski svet. |
|
|
107. člen |
|
|
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska
služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih
opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri
specializirani organizaciji. |
|
|
108. člen |
|
|
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba
v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave.
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega
nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje
strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi
predpisi. |
|
|
109. člen |
|
|
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih
del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
|
|
|
VIII.
SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni
akti občine |
|
|
110. člen |
|
|
Splošni akti občine statut, poslovnik občinskega
sveta, odloki in pravilniki. |
|
|
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi
prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in
zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. |
|
|
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski
svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. Postopek za sprejem
splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
|
111. člen |
|
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov
občinskega sveta. Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan
za sprejem odloka. |
|
|
112. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in
način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov
občinskega |
|
|
sveta. |
|
|
113. člen |
|
|
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz
svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Z odlokom ureja občina tudi
zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
114. člen |
|
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe
statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
|
|
115. člen |
|
 |
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin in začnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako določi občinski svet. |
|
|
2. Posamični akti občine |
|
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem
glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če
ni v njih drugače določeno. |
|
|
V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavijo tudi drugi akti, za
katere tako določi občinski svet. |
|
|
116. člen |
|
|
S posamičnimi akti- sklepom ali odločbo- odloča
občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
|
|
117. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajajo
organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji
župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih
stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga
določi zakon. |
|
|
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih
organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
IX. VARSTVO
OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
|
|
118. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za
presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega
v ustavni položaj in v pravice občine. |
|
|
119. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim
sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi
predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti
občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v
njeno pristojnost. |
|
|
120. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija
konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo
oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in
zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na
škodo javnih koristi občine. Župan mora od pristojnih državnih organov
zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem
pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ
mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
|
|
121. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot
stranka ali stranski udeleženec, če bi lahko bile v teh postopkih
oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine,
določene z ustavo in |
|
|
zakoni. |
|
|
122. člen |
|
|
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega
sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo
koristi in obveznosti občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet
svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. |
|
|
X. NADZOR
NAD ZAKONITOSTJO DELA |
|
|
123. člen |
|
|
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje
zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne
pristojnosti izdajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske
uprave. |
|
|
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad
zakonitostjo dela organov občine zagotoviti ustrezno sodelovanje,
medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. |
|
|
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država,
opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in
strokovnostjo njihovega dela. |
|
|
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku
lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje
nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh
delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz
državne pristojnosti. |
|
|
XI. PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
124. člen |
|
|
Do sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo
predpisi, ki so jih sprejeli organi občine Mozirje (sprejeti do. 31. 12.
1994), če niso v nasprotju z zakonom. Odloki in drugi predpisi na
območju prejšnje občine Mozirje ostanejo v veljavi na območju občine
Nazarje z izjemo tistih, ki so v nasprotju z zakonom o lokalni
samoupravi, tem statutom in akti, ki jih je sprejel občinski svet občine
Nazarje. |
|
|
125. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati
Statut občine Nazarje in Spremembe in dopolnitve Statuta občine Nazarje
(Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št. 3/06 in 14/06). Ta statut
začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih
občin. |
|
|
Sprememba in dopolnitev statuta Občine Nazarje
(Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št. 1/2011) vsebuje naslednjo
končno določbo: |
|
|
2. člen |
|
|
Sprememba Statuta Občine Nazarje začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin. |
|
|
Datum: 27. 1. 2011
|
|
|
Številka:
032-0005/2010-4 |
|
|
Županja |
|
|
Majda PODKRITŽNIK, univ. dipl. ekon. |
|
|
|
|
 |
Sprememba Statuta Občine
Nazarje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin št. 11/2012) vsebuje
naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
|
|
|
2. člen |
|
|
Ta Sprememba statuta začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
glasilu zgornjesavinjskih občin. |
|