Na podlagi 39. člena
Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Gorje (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 18/2012) in 16. člena
Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 3/2007, 107/2010 in
32/2012 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2014) je Občinski
svet Občine Gorje na svoji 13. redna seji, dne 5.10.2016 sprejel |
|
TEHNIČNI
PRAVILNIK |
ZA
PROJEKTIRANJE, TEHNIČNO IZVEDBO IN UPORABO JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA
OMREŽJA V OBČINI GORJE |
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
S tem
pravilnikom se določijo podrobnejša navodila in tehnični normativi za
projektiranje, gradnjo, priključitev, uporabo in vzdrževanje javne
kanalizacije v občini Gorje z namenom, da se izvedba in principi
poenotijo in doseže zanesljivo obratovanje. |
|
2. člen |
Določila
tega pravilnika morajo upoštevati vsi udeleženci pri načrtovanju,
projektiranju, v upravnih postopkih, pri dajanju soglasij,
priključevanju uporabnikov na javno kanalizacijo, gradnji ter pri
uporabi in upravljanju kanalizacijskih objektov in naprav. |
V primerih,
ko na noben način ni mogoče izpolniti zahtev iz tega tehničnega
pravilnika, izda izvajalec javne službe, na predlog projektanta ali
izvajalca del, podan v obliki elaborata, soglasje na predloženo tehnično
rešitev, ali sam predpiše drugo ustreznejšo tehnično rešitev. |
|
3. člen |
Poleg
določil tega pravilnika je potrebno obvezno upoštevati še: |
·
veljavno zakonodajo
in podzakonske akte, ki urejajo tovrstno dejavnost; |
·
veljavne slovenske in
prevzete tuje standarde; |
·
strokovne podlage in
študije, ki so bile izdelane za potrebe obnov, posodobitev ali širitev
kanalizacijskega sistema; |
·
pogoje iz izdanih
soglasij upravljalca javne kanalizacije; |
·
pogoje iz soglasij
upravljavcev ostalih komunalnih sistemov; |
·
odločbe upravnih in
inšpekcijskih organov; |
·
poslovnike o
obratovanju čistilnih naprav; |
·
dosežke stroke na
področju zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda. |
|
4. člen |
Javne
kanalizacijske sisteme delimo po namenu na: |
·
mešane, če po
kanalizacijskem sistemu odvajamo komunalno odpadno in padavinsko vodo
skupaj, |
·
ločene, če v en
kanalizacijski sistem odvajamo padavinsko vodo, v drugega pa komunalno
odpadno vodo. |
V predelih,
kjer je zgrajeno ločeno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih
odpadnih in padavinskih voda, mora biti interna kanalizacija zgrajena
tako, da se komunalne odpadne in padavinske vode odvajajo ločeno. |
|
5. člen |
Drugi izrazi
v tem pravilniku imajo naslednji pomen: |
·
kontrolni jašek je
jašek na spojnem kanalu, namenjen meritvam in odvzemu
|
·
vzorcev, |
·
revizijski jašek je
jašek na interni ali javni kanalizaciji, namenjen izvajanju nadzora in
vzdrževalnih del, |
·
kaskada je prelivna
stopnica v kanalu, |
·
zadrževalni bazen je
bazen za akumulacijo padavinskih voda, |
·
razbremenilnik
visokih voda je jašek za regulacijo vtoka padavinskih voda v javno
kanalizacijo, |
·
peskolov je jašek za
izločanje peska iz odpadnih voda, |
·
črpališče je objekt
za prečrpavanje odpadnih voda, |
·
mala komunalna
čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z
zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov, v
kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z
biološko razgradnjo, |
·
greznica je gradbeni
objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se
komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več
prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa
se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v
zemljo; |
·
obstoječa greznica je
greznica, ki je obratovala na dan uveljavitve Uredbe o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, |
·
nepretočna greznica
je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz
katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na
komunalno čistilno napravo. |
|
II. Projektiranje in gradnja javne kanalizacije |
|
6. člen |
Pri
načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila tega
pravilnika in smernice, ki jih opredeljuje izvajalec javne službe,
standardi SIST in Evropski standardi. Pri projektiranju in izgradnji
kanalizacije je potrebno zagotoviti takšno izvedbo, da je na vsakem
mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja in
vzdrževanja javne kanalizacije in naprav. |
|
7. člen |
Vgrajeni
materiali morajo zagotavljati vodotesnost in odpornost proti mehanskim,
kemijskim in drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanalov). Glede
fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti ne smejo spreminjati
kakovosti vode. |
Material iz
katerega so izdelane cevi in jaški, naj se izbere glede na namen,
obtežbo, hidravlične zahteve, kemično odpornost, abrazijo in pričakovano
življenjsko dobo kanala, ki naj znaša minimalno 50 let. |
Za gradnjo
kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo naslednji materiali:
PVC, polietilen, armirani poliester, armirani beton, duktilna litina,
keramika ali jeklo. |
|
8. člen |
Vse vgrajene
kanalizacijske cevi morajo imeti ateste za predpisano temensko trdnost,
ki je določena glede na vrsto prometne obremenitve in morajo ustrezati
namenu, za katerega se uporabljajo. |
Globina
vkopa temena kanalizacijskih cevi naj bo vsaj 1 m. |
Najmanjši
dovoljeni premer gravitacijskega kanala javne kanalizacije je DN 200 mm,
najmanjši dovoljeni notranji premer spojnega kanala je DN150 mm.
Najmanjši dovoljeni notranji premer tlačnega kanala javne kanalizacije
je DN 80 mm. |
Najmanjši
dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v
kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. |
|
9. člen |
Kanalizacijske cevi se morajo, ob upoštevanju navodil proizvajalca,
zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten
pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da cevi ne bi
prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko
oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna. |
|
10. člen |
Cevi za
kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico
debeline 10 cm, v območju talne vode pa na betonsko podlago. |
|
11. člen |
Revizijski
jaški se gradijo na mestih, kjer se menjajo smer, naklon ali prečni
profil kanala, in na mestih združitve dveh ali več kanalov. |
Maksimalne
razdalje med revizijskimi jaški znašajo, za kanal do vključno 800 mm
premera od 80 do 100 m. |
V primeru,
ko je višinska razlika med koto dotočnega in iztočnega kanala večja od
0,50 m, je treba predvideti kaskadni revizijski jašek. |
V primeru,
ko so hitrosti odpadne vode v kanalu velike, je na vertikalnih lomih
treba izvesti umirjevalne jaške. Z umirjevalnimi jaški se zmanjša
energija curka na stene revizijskega jaška. Kanalizacijski jaški se
morajo zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je jašek
zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da jaški
ne bi prenesli temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z
betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna.
Pri vgrajevanju in zasipu je potrebno upoštevati navodila proizvajalca. |
|
12. člen |
Revizijski
jaški morajo biti dostopni za potrebe kontrole, čiščenja in vzdrževanja
s stroji. Revizijski jaški naj bodo izdelani v skladu s standardom EN
premera DN 625, 800 in 1000 mm. |
Vstopni
priključki, v dno jaška in dodatni priključki v telo jaška, se izdelajo
po enakem sistemu. Jaški morajo imeti možnost izdelave dodatnega
priključka v muldo jaška ali v telo jaška na samem gradbišču ne glede na
izbrano vrsto cevi. Vsi elementi jaška morajo imeti enako debelino stene
in so izdelani iz enakega materiala. Način spajanja delov jaškov med
seboj in izdelava vstopnih in izstopnih priključkov mora zagotavljati
trajno vodotesnost. |
|
13. člen |
Pokrovi na
revizijskih jaških naj bodo litoželezni, dimenzije 60 x 60 cm ali Φ 600
mm in dimenzionirani ob upoštevanju veljavnega standarda EN124. Na
pokrovu mora biti napis »KANALIZACIJA«. |
Pri uporabi
»prefabriciranih« jaškov je potrebno na mestih, kjer se zahteva
nosilnost pokrovov do 12,5 kN (razred B), predvideti jaške, ki omogočajo
vgradnjo pokrovov razreda B direktno na jašek, brez dodatnih del. Za
pokrove razreda D (do 40 kN) se zahteva vgradnja plavajočih pokrovov na
betonski sidrni obroč s prenosom obtežbe v podlago cestišča okrog jaška.
Obvezno je potrebno predvideti uporabo izravnalnih obročev med
betonskimi sidrnimi obroči ter pokrovi jaškov. |
Na poplavnem
območju mora biti pokrov jaška vodotesen ali pa mora biti dvignjen za
0,50 m nad višinsko koto stoletne vode. |
|
14. člen |
Razbremenilniki in zadrževalni bazeni so objekti na kanalski mreži in
služijo za odvod deževne vode. Gradimo jih z namenom, da v času
močnejših padavin del padavinske vode odvajamo neposredno v odvodnik in
s tem znižamo maksimalne pretoke v odvodnih kanalih. |
|
15. člen |
Pri
dimenzioniranju razbremenilnikov in zadrževalnih bazenov, je potrebno
upoštevati, da se pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, v
prvem močno onesnaženem valu, zadrži v sistemu in se ga odvede na
čistilno napravo. |
Pri
projektiranju bazena je treba upoštevati parametre (količina zadržane
vode, višina zajezitve, maksimalni iztok iz bazena), ki jih določi
upravljavec javnega kanalizacijskega sistema. |
|
16. člen |
Črpališča
gradimo povsod tam, kjer odpadne vode ni mogoče odvajati gravitacijsko
(težnostno) in je potrebno prečrpavanje za dvig odpadne vode na višji
nivo. |
|
17. člen |
Pri
načrtovanju črpališč je potrebno upoštevati: |
·
akumulacijski bazen
mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode tudi pri minimalnem in
maksimalnem dotoku. Pri izračunu minimalne črpalne prostornine
akumulacijskega bazena se mora upoštevati največje dovoljeno število
vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk, |
·
premer tlačnega voda
mora biti minimalno DN 80 mm, |
·
minimalne potrebne
hitrosti v tlačnih kanalih pri nominalni kapaciteti črpalke:
|
·
vertikalni vodi: v =
1 m/s, |
·
horizontalni vodi: v
= 0,8 m/s, |
·
maksimalne hitrosti v
tlačnem vodu pri delovanju obeh črpalk vzporedno: |
·
premer kanala DN 100
mm - vmax= 2,0 m/s |
·
premer kanala DN 150
mm - vmax= 2,2 m/s |
·
premer kanala DN 200
mm - vmax= 2,4 m/s |
·
zmogljivost črpalk se
določa na podlagi maksimalnega dotoka v akumulacijski bazen, |
·
črpališče z
rezervnimi črpalkami mora biti krmiljeno tako, da se rezervne črpalke
izmenjujejo z aktivnimi, |
·
izbrani hidravlični
deli črpalk, morajo obdržati visok nivo zmogljivosti črpanja in
zmanjšati možnost zamašitve na minimum. |
|
18. člen |
Črpališče
naj bo praviloma klasične okrogle oblike, ustreznega premera. Gradnja
nadzemnega objekta je potrebna pri črpališčih z grabljami, sicer pa naj
bo le pokrito s pokrovom. Predvideno naj bo, da se pokrov zaklepa. |
Elektro
omarica z inštrumenti in opremo za kontrolo delovanja in napajanja
objekta je locirana v neposredni bližini črpalnega bazena, postavljena
je na betonski podstavek, izveden po predpisih oziroma zahtevah
distributerja električne energije in upravljalca javne kanalizacije. |
|
19. člen |
Izvedbo
tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in
dejanske možnosti izvedbe. Zaradi ustavljanja in zaganjanja črpalk
morajo biti s hidravličnim izračunom ugotovljena tlačna nihanja za vsak
vod in predviden način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom. |
|
20. člen |
Črpališča
morajo biti izvedena tako, da v primeru izpada električne energije ali
okvare, ne pride do zalitja. Imeti morajo urejeno brezžično povezavo
(GSM modem), ki v primeru okvare ali izpada električne energije napako
javi dežurnemu na CČN Bled. Iz sporočila o napaki mora biti, poleg časa
nastanka napake, razvidna tudi vrsta napake: |
·
minimalni nivo – suhi
tek |
·
maksimalni nivo |
·
izpad napajanja |
·
zaščita motorja
(bimetal). |
|
21. člen |
Peskolovi se
vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba preprečiti
vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. Vgrajeni
morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča, razbremenilniki, deževni
bazeni, čistilne naprave) na mešanem ali padavinskem sistemu
kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji z lovilci lahkih
tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da izločajo hitro usedljive
snovi pri največjem možnem pretoku. Biti morajo dostopni za vzdrževanje
in morajo imeti predviden način odstranjevanja usedlin. |
|
22. člen |
Lovilce olj
je potrebno vgraditi povsod tam, kjer je potrebno iz odpadne vode
izločiti lahke tekočine s specifično težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih
po predpisih ni dovoljeno spuščati v javno ali meteorno kanalizacijo,
Izdelani in dimenzionirani morajo biti v skladu z veljavnimi standardi.
Dostopni morajo biti za vzdrževanje in morajo imeti predviden način
odstranjevanja izločenih lahkih tekočin. Če so vgrajeni v kanalski
priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi
uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja upravljavec sistema.
Lovilci lahkih tekočin morajo imeti izjavo o skladnosti s standardi in
opravljen tipski preizkus o ustreznosti. |
|
23. člen |
Lovilci
maščob se vgrajujejo povsod tam, kjer je potrebo iz odpadne vode
izločiti maščobe, ki jih po predpisih ni dovoljeno izpuščati v javno
kanalizacijo. Izdelani in dimenzionirani morajo biti po veljavnih
standardih. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti
predviden način odstranjevanja izločenih maščob. Če so vgrajeni v
kanalski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje
izločenih maščob uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja
upravljavec javne kanalizacije. Lovilci maščob morajo imeti izjavo o
skladnosti s standardi in opravljen tipski preizkus ustreznosti.
Vgradnja lovilcev maščob v objektih za pripravo hrane je obvezna (šole,
vrtci, domovi za ostarele, gostinski objekti). |
|
24. člen |
Cestni
požiralniki so del opreme cestišča in se uporabljajo za odvod padavinske
vode s cestišča. |
|
III. Meritve količin in parametrov onesnaženja |
|
25. člen |
Namen
meritev je določitev količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda
iz virov onesnaževanja. Izvajajo se na stalnih merskih mestih, ki so
locirana na vseh iztokih tehnoloških odpadnih voda, pred vtokom v
kanalizacijski sistem, na komunalnih čistilnih napravah, na vseh
pomembnejših iztokih komunalnih voda v odvodnik, ter na točkah, ki so
pomembne za določitev parametrov na samem kanalskem omrežju. Glede na
količino tehnoloških odpadnih voda in zmogljivosti čiščenja komunalne
čistilne naprave so meritve lahko trajne ali občasne. |
|
26. člen |
Izvedba
merskega mesta, parametri onesnaženosti ter obseg in metode izvajanja
meritev morajo biti v skladu z veljavnimi zakoni, uredbami in
pravilniki. |
|
27. člen |
Merilno
mesto mora biti dovolj veliko, dostopno in opremljeno tako, da je
meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za
izvajalca meritev. Merilno mesto mora biti prilagojeno vrsti dejavnosti
onesnaževalca. V primeru spremembe dejavnosti je treba ustrezno
prilagoditi tudi merilno mesto. |
Izvajalcu
meritev in upravljavcu mora biti omogočen dostop do merilnega mesta. |
|
IV. Komunalne čistilne naprave |
|
28. člen |
Čistilna
naprava za čiščenje komunalnih odpadnih voda nad 2000 PE mora zadostiti
naslednjim zahtevam: |
·
upoštevati se morajo
veljavni predpisi in standardi, |
·
čistilna naprava ne
sme biti preobremenjena, |
·
ne sme predstavljati
nevarnosti za zdravje in življenje ljudi, |
·
naprava ne sme
povzročati prekomernega smradu, hrupa in emisij, |
·
morebitne nevarnosti
za osebje na objektih in napravah morajo biti najnižje, |
·
upoštevana
projektirana uporabna doba objektov in naprav mora biti 30 let za
gradbene objekte in 10 let za elektro-strojno opremo, |
·
upoštevana mora biti
predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov, |
·
omogočeno mora biti
povečanje oziroma sprememba procesov na objektih in napravah, |
·
dosežena mora biti s
projektom predvidena zanesljivost procesa, možnost slabe delovanja mora
biti zmanjšana na minimum, |
·
poraba električne
energije mora biti racionalna, |
·
v projektu mora biti
predvideno varno in ekonomično odstranjevanja zgoščin, trdnih odpadkov
in odvečnega blata. |
|
29. člen |
V malih
komunalnih čistilnih napravah se komunalna odpadna voda obdeluje na
naslednji način: |
·
s prezračevanjem v
naravnih ali prezračevalnih lagunah v skladu s standardom SIST EN
12255-5, |
·
v bioloških
reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom SIST EN
12255-6, |
·
v bioloških
reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN 12255-7, |
·
z naravnim
prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z
vertikalnim tokom, |
·
z napravo za čiščenje
komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST EN
12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi
odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko
filtrirne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo ali posredno v
podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla. |
Mejni
vrednosti parametrov odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave sta
določeni v predpisu, ki prepisuje emisije snovi pri odvajanju odpadne
vode iz malih čistilnih naprav, in sicer za parameter KPK (150 mg O(2)/l
in parameter BPK(5) (30 mg O(2)/l). |
Prve meritve
in obratovalni monitoring, kot storitev javne službe, zagotavlja
izvajalec lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne za vsako malo komunalno čistilno napravo, ne glede na
to, ali malo komunalno čistilno napravo upravlja sam v okviru izvajanja
storitev javne službe, ali jo upravlja druga oseba. Stroški bremenijo
uporabnika oziroma lastnika. |
Za malo
komunalno ČN z zmogljivostjo do 50 PE se lahko namesto prvih meritev in
obratovalnega monitoringa izdela ocena obratovanja male komunalne ČN, iz
katere mora biti razvidno, da je obratovanje male komunalne ČN skladno z
zakonodajo. Oceno obratovanja naprave izdela izvajalec javne službe za
vsako malo komunalno ČN ne glede na to, ali malo komunalno ČN upravlja
sam v okviru izvajanja storitev javne službe ali jo upravlja druga
oseba. |
Upravljavec
male komunalne ČN mora omogočiti izvajalcu javne službe redno izvajanje
obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene o obratovanju male
komunalne ČN in mu na njegovo zahtevo predložiti vse podatke za izdelavo
poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa. |
Upravljavec
male komunalne ČN, katere zmogljivost je enaka ali večja od 50 PE, mora
zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo. |
|
V. Križanje in prečkanje
kanalov z drugimi podzemnimi
napeljavami, napravami in objekti |
|
30. člen |
Pri križanju
kanalizacije z drugimi podzemnimi inštalacijami kanalizacija načeloma
poteka horizontalno |
in brez
vertikalnih lomov. Križanja morajo načeloma potekati pravokotno,
izjemoma je kot prečkanja osi kanalizacije in druge podzemne inštalacije
lahko maksimalno 45°. Ker se mora pri gradnji kanalizacije zagotavljati
padec, ima njena lega glede na druge komunalne instalacije prednost,
zato se morajo drugi vodi prilagajati kanalizaciji. |
Praviloma
naj kanalizacija poteka pod drugimi komunalnimi vodi. |
|
31. člen |
Vertikalni
odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi podzemnimi
instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in
drugih kanalov) ne smejo biti manjši od odmikov pogojevanih v naslednjih
točkah. |
V primerih
križanja, ko je: |
a) vodovod pod kanalizacijo, morajo biti izpolnjene še
naslednje zahteve: |
·
vodovod mora biti
vgrajen v zaščitni cevi, |
·
ustji zaščitne cevi
morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije, najmanj 1 m
na vsako stran, |
·
vertikalni odmik je
najmanj 0,3 m; |
b)
vodovod nad kanalizacijo, na območju vodoprepustnega zemljišča, morajo
biti izpolnjene še naslednje zahteve: |
·
vodovod mora biti
vgrajen v zaščitni cevi, |
·
ustji zaščitne cevi
morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, najmanj 1.5 m na
vsako stran, |
·
vertikalni odmik je
najmanj 0,3 m; |
c) vodovod nad kanalizacijo, na območju vodo neprepustnega
zemljišča, mora biti vertikalni odmik najmanj 0,3 m. |
|
32. člen |
Minimalni
odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme
biti manjši od 1,50 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega
trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi kanala in oklepa
z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta, kot 35°. |
|
Minimalni odmik od dreves in okrasnega grmičevja: |
|
od
dreves |
2,0
m, |
|
od
okrasnega grmičevja |
1,0
m. |
|
Minimalni odmiki od ostalih komunalnih vodov: |
|
Komunalni vod |
|
Globina komun. voda v odvisnosti od kanala |
Odmik |
Vodovod |
|
Večja ali enaka (sanitarni in mešani kanal) |
3,0
m |
Vodovod |
|
Večja ali enaka (padavinska kanalizacija) |
1,5
m |
Plinovodi, elektrokabli, kabli javne razsvetljave |
Večja ali enaka |
1,0
m |
ali
PTT napeljave |
|
|
|
Toplovod |
|
Večja ali enaka |
0,8
m |
Vodovod |
|
Manjša (sanitarni in mešani kanal) |
1,5
m |
Vodovod |
|
Manjša (padavinska kanalizacija) |
1,0
m |
Plinovodi, elektrokabli, kabli javne razsvetljave |
Manjša |
1,0
m |
ali
PTT napeljave |
|
|
|
Toplovod |
|
Manjša |
0,5
m |
|
Horizontalni
odmiki so, v posebnih primerih in v soglasju z upravljalci posameznih
komunalnih vodov, lahko tudi drugačni, vendar ne manjši, kot jih določa
standard, in sicer: |
·
horizontalni odmiki
od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo manjši od 0,40 m,
|
·
horizontalni odmiki
od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne bodo manjši od 0,40 m,
|
·
v izjemnih primerih,
ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne smejo biti manjši od
0,20 m. |
Posebno je
treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost prisotnih naprav in
podzemnih napeljav. |
|
33. člen |
Nadzemno
prečkanje se lahko izvede: |
·
s pomočjo samostojne
mostne konstrukcije, ki poleg urbanističnih pogojev in statike upošteva
tudi pogoje, določene v drugih točkah tega pravilnika, |
·
s pomočjo cestne
mostne konstrukcije ob upoštevanju pogojev, določenih v drugih točkah
tega pravilnika. |
Kanalizacijski vod je lahko vidno obešen na mostno konstrukcijo, lahko
pa je vgrajen v kineti. V primeru, ko je kanalizacijski vod vgrajen v
kineti, mora imeti montažne pokrove po celi dolžini. |
V obeh
primerih je treba upoštevati dilatacije mostne konstrukcije in kanala
ter temu primerno izbrati način pritrditve kanala in kompenzacijo
dilatacij. |
|
34. člen |
Podzemna
prečkanja cest, vodovodov, železnic in ostale infrastrukture se
praviloma izvedejo v zaščitni cevi s tehnologijo vrtanja, oziroma v
skladu s pogoji upravljavcev prečkane infrastrukture. Na obeh straneh
prečkanja se na kanalu izvedeta revizijska jaška. |
|
VI. Projektiranje in gradnja
kanalizacije v lasti
uporabnikov |
|
35. člen |
Kanalski
priključek (spojni kanal s pripadajočimi objekti) je del objekta, ki je
v lasti uporabnika in je namenjen odvajanju vode do javnega
kanalizacijskega omrežja. Uporabnik se praviloma priključi na javno
kanalizacijo z enim spojnim kanalom. |
Za izvedbo
in projektiranje kanalskih priključkov smiselno veljajo vsa druga
določila tega pravilnika, ki v tem poglavju niso posebej navedena. |
Za vsak
kanalski priključek se izdela projektna dokumentacija, ki upošteva
potrebe uporabnika in obvezno temelji na tehničnih karakteristikah javne
kanalizacije |
Kanalski
priključki so po namenu: |
·
stalni, ki so
namenjeni stalnemu odvajanju komunalne odpadne vode, |
·
začasni, ki so
namenjeni začasnim potrebam uporabnikov (gradbiščni priključki,
priključki za različne prireditve), |
·
provizorični, ki so
namenjeni za odvajanje odpadne komunalne vode stalnim uporabnikom v času
vzdrževalnih del na javnem kanalizacijskem omrežju, |
·
skupinski kanalski
priključki, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne vode iz več
objektov in se štejejo za interno kanalizacijo. |
Kanalizacija
se praviloma projektira tako, da se večina uporabnikov priključi na
gravitacijski vod, le izjemoma s tlačnimi vodi preko črpalk. V primeru,
da se uporabnik ne more priključiti gravitacijsko, je potrebno
utemeljiti zakaj se ne da. |
|
36. člen |
Najmanjši
profil kanalskega priključka je lahko DN 150 mm. |
Za skupinske
kanalske priključke veljajo isti tehnični pogoji projektiranja in
izvedbe, kot za javno kanalizacijo. |
Priporočljiv
minimalni padec kanalskega priključka je 2 %. |
V primeru,
da razmere ne omogočajo izvedbe priporočljivega minimalnega padca, se
lahko padci nivelet kanalizacijskih priključkov določajo po naslednji
metodologiji (kot npr DIN 1986): |
|
DN |
Odpadne vode |
Padavinske vode ali mešani sistem |
150 |
1:DN
( 15 ‰ ) |
1:DN |
Prek200 |
1:DN
/ 2 |
1:DN |
Polnitev h/d |
0,5 |
0 7 |
|
Padci
nivelet kanalskih priključkov ne smejo biti večji od 5%. Pri večjih
padcih se izvedejo višinske stope (kaskade). |
Odvod
odpadnih voda se lahko izvede neposredno, če je kota dna kleti objekta
uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, najmanj
10 cm nad koto pokrova bližjih revizijskih jaškov na javnem kanalu. |
Če je kota
dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni
elementi, nižja od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem
kanalu, povišane za 10 cm, se odpadne vode iz više lociranih prostorov
ali objektov prek interne kanalizacije vodijo ločeno do zunanjega
revizijskega jaška na kanalskem priključku. Iz kletnih prostorov pa se
ločeno odvaja odpadne vode preko ustrezno dimenzioniranega internega
črpališča do istega zunanjega revizijskega jaška. |
Odsek
tlačnega voda iz internega črpališča mora potekati višje od kote pokrova
najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu. Če to ni možno, mora
biti v tlačni vod vgrajena nepovratna zaklopka z vsaj dvema med seboj
neodvisnima zaporama, pri čemer mora zapirati ena zapora samodejno pri
zajezitvah (povratna loputa), drugo zaporo pa je možno odpreti oziroma
zapreti. |
Vsi objekti
morajo imeti na najvišji točki interne kanalizacije izveden oddušnik za
razplinjevanje interne kanalizacije. |
|
37. člen |
Če je
vsebnost odpadnih voda uporabnika drugačna (slabša), kot je to določeno
za stanovanjske komunalne odplake, mora biti na interni kanalizaciji
vgrajeno predčiščenje oz. ustrezna čistilna naprava in na kanalskem
priključku izveden kontrolni jašek v skladu z določili tega pravilnika. |
Kanalski
priključek se lahko izvede le na podlagi projektne dokumentacije in
pisnega soglasja upravljalca javne kanalizacije ob obvezni kontroli
predstavnika upravljalca. |
Pred zasipom
kanalskega priključka mora uporabnik izvajalcu gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadni voda predložiti: |
·
geodetski načrt za
objekte, kjer se v objektu vrši poslovna dejavnost in za večstanovanjske
objekte, |
·
izvedbeni načrt za
vse individualne stanovanjske objekte, ki ga lahko izdela upravljavec
javne kanalizacije. |
|
38. člen |
Predvideni
posegi ali gradnje, ki bistveno vplivajo na obstoječe ali predvideno
obratovanje kanalizacijskega sistema, morajo biti projektno obdelani.
Vsi projekti morajo biti predloženi v pregled in odobritev. |
|
Testiranje
kanalizacijskega sistema |
|
39. člen |
Sisteme za
odvod vode je treba preskušati in presojati med gradnjo, pri
rekonstrukciji in obnovi, po zaključku posamezne gradbene faze, pa tudi
med celotnim obdobjem uporabe. |
Preskusi in
presoje obsegajo: |
·
preskus tesnosti z
vodo; po standardu SIST EN 1610 in O norm B 25-03 ali |
·
preskus tesnosti z
zrakom; po standardu SIST EN 1610, priporočamo metodo LC;
|
·
preskus s pregledom
pohodnih kanalov; |
·
pregled s TV kamero;
|
·
določitev sušnega
odtoka; |
·
nadzor dotokov v
sistem; |
·
nadzor nad
kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih v
odvodnik; |
·
nadzor nad
strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (mešanic plinov z zrakom) v
sistemu; |
·
nadzor nad dotokom na
čistilno napravo. |
Izbira vrste
preskusov in presoj je odvisna od tega, ali gre za nov ali že obstoječ
sistem za odvod vode. |
Preskus
tesnosti se opravi na vsakem novozgrajenem, rekonstruiranem ali
obnovljenem kanalu. Preskus tesnosti je treba opraviti po točno
določenem postopku. |
Po
opravljenem preskusu tesnosti se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta
nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik o uspešno opravljenem
preskusu tesnosti je sestavni del tehnične dokumentacije. |
|
VII. Obveznosti v zvezi z uporabo
MČN, nepretočnih in
obstoječih greznic |
|
40. člen |
V območju
opremljanja z javnim kanalizacijskim omrežjem (aglomeracijia), kjer
priklop na javno kanalizacijo ni mogoč oz. stroški priklopa na javno
kanalizacijo presegajo trikratnik izvedbe male komunalne čistilne
naprave ali vodotesne greznice je na podlagi Uredbe o odvajanju in
čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15) občina
dolžna zagotoviti ustrezno čiščenje v okviru predpisanih rokov,
opredeljenih s strani veljavne zakonodaje. |
Izven
območij opremljanja z javnim kanalizacijskim omrežjem, je na podlagi
Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS,
št. 98/15) lastnik dolžan zagotoviti ustrezno čiščenje odpadnih voda iz
svojega objekta ob prvi rekonstrukciji objekta. |
Izvajalec
javne službe je dolžan zagotoviti: |
·
prevzem blata iz
obstoječih greznic |
·
prevzem blata iz
malih komunalnih čistilnih naprav |
·
prevzem in čiščenje
odpadne vode iz nepretočnih greznic |
·
vodenje evidence o
izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odpadnih voda.
|
·
Izdelati in izvajati
plan odvoza odpadnih voda iz MČN in greznic |
Prevzem
blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in odpadne vode iz
nepretočnih greznic se izvaja sistematsko v skladu z izdelanim planom
odvozov in se obračuna mesečno na podlagi Uredbe o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja (Uradni list RS št. 87/2012. Lastnik greznice je dolžan
zagotoviti ustrezen dostop za odvoz grezničnih gošč. Vsak izreden odvoz
izven predvidenega plana plača lastnik sam po veljavnem ceniku izvajalca
javne službe. |
|
41. člen |
Odpadno vodo
in goščo iz obstoječih greznic je prepovedano izlivati v javno
kanalizacijo, odvažati na javne ali kmetijske površine, oziroma
neposredno odvajati v površinsko ali podzemno vodo. |
Če uporabnik
teh navodil ne upošteva, pristojni inšpekcijski organ z odločbo določi
izvedbo sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v roku, ki je določen v
inšpekcijski odločbi teh ukrepov ne izvede, jih v njegovem imenu in na
njegove stroške izvede drug za to usposobljeni izvajalec. |
|
VIII. Normativi o sestavi odpadnih
voda, ki se odvajajo
v javno kanalizacijo |
|
42. člen |
V javno
kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo v primeru, |
·
da ta ne vpliva
škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje odpadne vode in na njihovo
delovanje, |
·
da ta ne povzroča
nevarnosti za vodni vir ali javni vodovod, |
·
da kvaliteta odpadne
vode ustreza zahtevam veljavne zakonodaje, |
·
da je stanje interne
kanalizacije in hišnega priključka tako, da ne ogroža zdravja
uporabnikov, |
·
da so izpolnjenji
pogoji določeni v Odloku o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v
Občini Gorje in drugi pogoji iz tega pravilnika. |
|
43. člen |
Odpadna
voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, sme vsebovati škodljive snovi v
mejnih koncentracijah, ki so navedene v 47. členu tega pravilnika. Za
snovi, ki v tem členu niso navedene, veljajo mejne vrednosti, ki so
določene v predpisu o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode. |
Za dosego
mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto, hladilno ali
drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za
okolico. |
|
44. člen |
Mejne
vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo: |
|
Parameter |
Enota |
Mejna vrednost |
Temperatura |
0C |
40 |
pH-vrednost |
|
6,5-9,5 |
Neraztopljene snovi |
mg/l |
(a) |
Usedljive snovi |
ml/l |
10 |
Obarvanost |
|
|
- |
pri
436 nm |
|
|
- |
pri
525 nm |
|
(b) |
- |
pri
620 nm |
|
|
Strupenost za vodne bolhe |
- |
- |
Biološka razgradljivost |
% |
(c) |
Bor |
|
mg/l |
m-1 |
Aluminij |
mg/l |
(d) |
Arzen |
|
mg/l |
0,1 |
Baker |
|
mg/l |
0,5 |
Barij |
|
mg/l |
5,0 |
Cink |
|
mg/l |
2,0 |
Kadmij |
mg/l |
0,1 |
Kobalt |
mg/l |
1,0 |
Kositer |
mg/l |
2,0 |
Celotni krom |
mg/l |
0,5 |
Krom
šestvalentni |
mg/l |
0,1 |
Nikelj |
|
mg/l |
0,5 |
Srebro |
mg/l |
0,1 |
Svinec |
mg/l |
0,5 |
Železo |
mg/l |
(d) |
Živo
srebro |
mg/l |
0,01 |
Klor-prosti |
mg/l |
0,5 |
Celotni klor |
mg/l |
1,0 |
Amonijev dušik |
mg/l |
(e) |
Nitritni dušik |
mg/l |
10 |
Nitratni dušik |
mg/l |
- |
Celotni cianid |
mg/l |
10 |
Cianid-prosti |
mg/l |
0,1 |
Fluorid |
mg/l |
20 |
Klorid |
mg/l |
- |
Celotni fosfor |
mg/l |
- |
Sulfat |
|
mg/l |
(e) |
Sulfid |
|
mg/l |
1,0 |
Sulfit |
|
mg/l |
10 |
Celotni organski ogljik-TOC |
mg/l |
- |
Kemijska potreba po kisiku-KPK |
mg/l |
- |
Biokemijska potreba po kisiku-BPK5 |
mg/l |
- |
Težkohlapne lipofilne snovi (maščobe, mineralna olja…) |
mg/l |
(a) |
Celotni ogljikovodiki (mineralna olja) |
mg/l |
20 |
Lahkohlapni aromatski ogljikovodiki-BTX |
mg/l |
1,0 |
Adsorbljivi organski halogeni-AOX |
mg/l |
0,5 |
Lahkohlapni klorirani ogljikovodiki-LKCH |
mg/l |
0,1 |
PAH
(j) |
mg/l |
- |
Polarna organska topila (k) |
mg/l |
(m) |
Fenoli |
mg/l |
10 |
Vsota anionskih in neionskih tenzidov |
mg/l |
(a) |
|
Oznake
pomenijo: |
(a) mejna
vrednost koncentracije, pri kateri ni vpliva na kanalizacijo ali
čistilno napravo, |
(b) mejna
vrednost, pri kateri obarvanost iztoka iz čistilne naprave, v kateri se
obdeluje obarvana industrijska odpadna voda, ne presega mejne vrednosti
za iztok v vode, |
(c)
mejna vrednost se določi, če je količina industrijske odpadne vode večja
od 5% vse odpadne vode, ki se čisti na čistilni napravi, |
(d) mejna
vrednost se določi posredno z upoštevanjem mejne vrednosti za usedljive
snovi, |
(e) mejna
vrednost se določi skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št.
47/2005), |
(f)
mejna vrednost je enaka 90 % koncentracije zaradi topnosti te snovi v
vodi in ne sme presegati 5.000 mg/l. |
Za
parametre, ki niso navedeni, se uporabijo vrednosti določene v veljavni
uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in
javno kanalizacijo oziroma v predpisih, ki urejajo normative za
posamezno dejavnost. |
|
45. člen |
Odpadna voda
iz infekcijskih oddelkov zdravstvenih ustanov mora biti pred odvodom v
javno kanalizacijo dezinficirana. |
|
IX. Ugotavljanje stopnje onesnaženosti odpadne vode |
|
46. člen |
Lastnosti
odpadne vode se ugotavljajo z rednimi analizami vzorcev odpadne vode. |
Uporabniki
javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo pri opravljanju svoje dejavnosti
v tehnološkem postopku ali uporabljajo večje količine čistilnih sredstev
in pri tem povzročajo obremenitev večjo od 30 PE, ali imajo v sestavi
odpadne vode nevarne snovi, morajo v skladu s predpisi redno izvajati
preiskave fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti odpadnih voda.
Uporabnik javne kanalizacije mora en izvod vsake analize dostaviti
izvajalcu javne službe v roku osmih dni po prejemu rezultatov analiz. |
|
47. člen |
Odvzem in
analiziranje vzorcev lahko opravlja samo pravna ali fizična oseba, ki
ima pooblastilo pristojnega ministrstva. |
Pooblaščena
pravna ali fizična oseba mora vse rezultate analize odpadne vode, ki se
izvajajo pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo,
dostaviti izvajalcu javne službe istočasno kot uporabniku. |
|
48. člen |
Pogostost
ugotavljanja lastnosti odpadne vode se določa glede na letno porabo
pitne vode v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
49. člen |
Zaradi
nadzora lastnosti odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se
opravljajo kontrolne analize odpadne vode. |
Vzorec
odpadne vode za kontrolno analizo se praviloma vzame v prisotnosti
predstavnika uporabnika javne kanalizacije in predstavnika izvajalca
javne službe. O odvzemu vzorca se napravi zapisnik. |
Kadar se s
kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad
določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije
takoj pristopiti k sanaciji razmer in izvajalcu javne službe povrniti
morebitno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije, ter stroške
kontrolne analize. |
|
50. člen |
Za
ugotavljanje lastnosti odpadne vode je merodajna analiza
reprezentativnega vzorca, za ugotavljanje mejnih koncentracij škodljivih
snovi določenih v 47. členu tega pravilnika, pa tudi analiza trenutnega
vzorca. |
|
51. člen |
V primeru
večjih okvar na napravah posameznega uporabnika javne kanalizacije, ki
bi lahko povzročile izpust odpadne vode v javno kanalizacijo, ki ne
ustreza predpisom, se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške
uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti pristojno inšpekcijsko
službo. |
|
52. člen |
Onesnaženost
odpadne vode se ugotavlja po njenih fizikalnih, kemijskih in
biokemijskih lastnostih. |
Onesnaženost
odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se ugotavlja po
naslednjih kriterijih: |
·
usedljivost (U) po
Imhoffu v ml/l v 60 minutah, |
·
kemijska potreba po
kisiku (KPK) s K-bikromatom (K2 Cr2 O7 ), |
·
strupenost (S) za
bakterije, kot faktor potrebne razredčenosti odpadne vode, da ta ne
delujejo več zaviralno na razvoj bakterij, |
·
vsebnost težkih kovin
(K) in drugih snovi, ki presegajo mejne vrednosti v 47. členu tega
pravilnika ali vrednosti ustrezne za posamezno dejavnost. |
|
53. člen |
Pri
uporabnikih javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo pri opravljanju
dejavnosti se ugotavlja faktor onesnaženosti odpadne vode. Faktor
onesnaženosti (F) je razmerje med onesnaženostjo odpadne vode (i) in med
onesnaženostjo komunalne odpadne vode (f). |
Faktor
onesnaženosti je eno od meril za določitev stroškov čiščenja odpadne
vode. |
|
54. člen |
Za izračun
faktorja onesnaženosti se uporablja naslednja formula: |
F = 0,40xUi/
Uf + 0,60xKPKi/ KPKf+ 0,1x Si/Sf+ 0,1x Ki/ Kf |
V formuli
uporabljeni izrazi pomenijo: |
·
F = faktor
onesnaženosti, |
·
Ui = usedljivost
industrijske odpadne vode po Imhoffu v 60 minutah, |
·
Uf = usedljivost
komunalne odpadne vode po Imhoffu v 60 minutah, ki je določena kot
konstanta 5 ml/l, |
·
KPKi = izmerjena
kemijska potreba po kisiku izmerjene odpadne vode s K-bikarbonatom, |
·
KPKf = kemijska
potreba po kisiku komunalne odpadne vode s K- bikromatom, ki je določena
kot konstanta 300mg O2/l, |
·
Si = strupenost
industrijske odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ne
deluje več zaviralno za razvoj bakterij (test po Offhausovi metodi), |
·
Sf = strupenost
komunalne odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ne
deluje več zaviralno za razvoj bakterij (test po Offhausovi metodi), |
·
Ki = vsebnost težkih
kovin in snovi, ki presegajo mejne vrednosti v 54. členu ali uredbah
omejene vrednosti, |
·
Kf = mejne
koncentracije težkih kovin in snovi, ki presegajo mejne vrednosti v 54.
členu ali uredbah omejene vrednosti. |
Kadar je
onesnaženost odpadne vode (i) po posameznih kriterijih manjša, kot je
določena za komunalno odpadno vodo (f), se v števcu uporabi konstanta,
določena za komunalno odpadno vodo. Kriterija S in K se prištevata samo,
kadar je količnik ulomka večji od ena. |
|
55. člen |
Za izračun
faktorja onesnaženosti se uporabljajo podatki iz analiz reprezentativnih
vzorcev. Za kontrolno analizo se lahko uporabi tudi trenutni vzorec,
vendar se faktor onesnaženosti uporabi samo za mesec, v katerem je bil
vzorec odvzet. Kadar se ta ugotovi z analizo reprezentativnega vzorca,
se tako izračunan faktor onesnaženosti uporablja do naslednjega rednega
odvzema takega vzorca. |
Podatki iz
kontrolne analize se uporabijo samo, če so ugotovljene koncentracije
višje kot pri analizi reprezentativnega vzorca. |
|
56. člen |
Faktor
onesnaženosti se uporablja za izračun stroškov za čiščenje odpadne vode. |
|
57. člen |
Pri
določanju količin odpadne vode, mejnih koncentracij škodljivih snovi ali
potrebnih učinkov predčiščenja lahko izvajalec javne službe predlaga
upravnemu organu za določenega uporabnika: |
·
namesto najvišjih
dopustnih koncentracij škodljivih snovi, predlaga najvišjo dovoljeno
dnevno količino onesnaženja, |
·
predpiše strožje
pogoje, kot so predpisani, |
·
določi izjemne pogoje
za izpuščanje odpadnih voda v skladu s predpisi. |
|
X. Pridobitev projektnih pogojev in soglasij |
|
58. člen |
Postopek za
izdajo projektnih pogojev se prične z oddajo vloge, ki ji je potrebno
priložiti idejno zasnovo ali projekt. |
Projektni
pogoji so pogoji, ki jih prepiše upravljavec kanalizacije in jih je
potrebno upoštevati pri nadaljnjem projektiranju. Vsebujejo pogoje
priključitve na javno kanalizacijo, lokacijo priključka, hidravlične
razmere, odmike in potrebno zaščito obstoječih objektov. |
Vlogo za
določitev projektnih pogojev lahko vloži investitor ali po njegovem
pooblastilu projektant. |
|
59. člen |
Vlogi za
izdajo soglasja je potrebno priložiti del projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja, ki je v zvezi s predmetom soglašanja ali celoten
projekt. |
Soglasje k
projektu je soglasje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Izda se, ko so izpolnjeni projektni pogoji in ugotovljena skladnost
projektnih rešitev s tem pravilnikom. |
Vlogi k
izdaji soglasja je potrebno priložiti projektno dokumentacijo. |
Če
soglasodajalec že na podlagi zahteve za izdajo projektnih pogojev
ugotovi, da je poseg v skladu z določili tega pravilnika in da projektni
pogoji niso potrebni, se zahteva za izdajo projektnih pogojev šteje kot
zahteva za izdajo soglasja. |
Če
soglasodajalec ugotovi, da gradnja po predpisih iz njegove pristojnosti
ni dopustna ali mogoča, se zahteva za izdajo projektnih pogojev šteje
kot zahteva za izdajo soglasja in se izda odločba o zavrnitvi izdaje
soglasja. |
|
XI. Prevzem kanalizacijskih
objektov in naprav v
upravljanje |
|
60. člen |
Javna
kanalizacija, ki je v lasti občine, se prenese upravljavcu v uporabo in
upravljanje s pogodbo. |
|
61. člen |
Pri prevzemu
novozgrajenih objektov se sestavi zapisnik o primopredaji, s katerim
mora koncesionar ali investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne
službe naslednjo dokumentacijo: |
·
projekt z gradbenim
dovoljenjem (projektni pogoji in soglasja, dovoljenja za posege v
prostor, projekti PGD, gradbeno dovoljenje), |
·
projekt izvedenih del
(vsebovati mora podatke, ki so vsebovani v katastru izvajalca javne
službe, po določbah pravilnika o katastru kanalizacijskega sistema), |
·
zapisnik o preizkusu
vodotesnosti, |
·
uporabno dovoljenje, |
·
posnetek s TV kamero,
ki je skladen s sistemom GIS in dokumentnim sistemom upravljavca javne
kanalizacije, |
·
investicijska
vrednost objekta po končnem obračunu, |
·
amortizacijska
stopnja kanalizacijskih objektov in naprav, |
·
evidence,
knjigovodske in blagajniške podatke, listine o lastništvu, podatke o
terjatvah in dolgovih in druge poslovne zadeve. |
Na podlagi
zapisnika o prevzemu kanalizacije izvajalec javne službe le-to vnese v
kataster kanalizacijskega sistema, občina pa v svoja osnovna sredstva. |
|
62. člen |
Pri
obstoječih objektih, kjer ne obstaja dokumentacija, se izdela pregled
ter eventualno sanacijski program, ki vsebuje: |
·
pregled obstoječih
objektov (zapisnik o pregledu objektov), |
·
inventarizacijo
objektov in naprav ter priključkov (situacija, kataster, popis elementov
z oceno vrednosti), |
·
ocenitev sanacijskih
del za varno in neoporečno odvajanje in čiščenje odpadnih voda, |
·
določitev virov
financiranja, |
·
terminski plan
izvedbe sanacije, |
·
vnos v tehnično bazo
upravljalca. |
Pogoj za
prevzem objektov in naprav v uporabo in upravljanje je izvedba
minimalnih sanacijskih del za varno obratovanje in potrditev
sanacijskega programa. |
|
XII. Obveznosti uporabnikov in
izvajalca javne službe v
zvezi s priključitvijo na javno
kanalizacijo |
|
63. člen |
Priključitev
na javno kanalizacijo je obvezna za vse povzročitelje obremenitve okolja
s komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah na območju poselitve, ki
je opremljeno z javno kanalizacijo. |
|
64. člen |
Uporabniki
javne kanalizacije so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega
inženirskega objekta in upravljalci javnih površin, za katere se
zagotavlja izvajanje javne službe. V primeru solastništva stavbe, dela
stavbe ali gradbenega inženirskega objekta obveznosti uporabnika javne
službe lahko izvaja eden od lastnikov, če je med njimi o tem dosežen
pisni dogovor. V večstanovanjskih stavbah brez upravnika lahko
obveznosti uporabnika javne službe izvaja eden od lastnikov stavbe, če
je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. V večstanovanjskih stavbah z
upravnikom obveznosti uporabnika javne službe izvaja upravnik stavbe, ki
zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki stavbe v skladu s
predpisom, ki ureja stanovanja. |
|
65. člen |
Kot
uporabniki javne kanalizacije se štejejo tudi osebe iz 66. člena tega
pravilnika, ki objektov, niso priključili na javno kanalizacijo v roku
šest mesecev od prejema obvestila izvajalca gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda v občini
Gorje o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne
vode v javno kanalizacijo. |
|
66. člen |
Izvajalec
javne službe mora v 30. dneh po končani gradnji javne kanalizacije
obvestiti vse povzročitelje obremenitve oziroma lastnike in upravljavce
objektov o možnosti priključitve njihove interne kanalizacije na javno
kanalizacijo in jim posredovati pogoje za priključitev na javno
kanalizacijo. |
|
67. člen |
Izgradnjo
kanalizacijskega priključka lahko uporabnik javne službe naroči pri
izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo zaračuna dejanske stroške v
skladu z veljavnim cenikom. O izgradnji kanalizacijskega priključka
skleneta uporabnik in izvajalec javne službe posebno pogodbo. |
Uporabnik
lahko zgradi kanalizacijski priključek po predhodnem soglasju izvajalca
javne službe v lastni režiji, pri čemer gradnjo nadzoruje pooblaščeni
predstavnik izvajalca javne službe. Uporabnik je dolžan o začetku del
pravočasno obvestiti upravljalca javne kanalizacije. Kot pravočasno
obvestilo se šteje obvestilo, ki je bilo upravljavcu javne kanalizacije
posredovano vsaj 24 ur pred začetkom del. |
|
68. člen |
Uporabnik
javne kanalizacije mora po priključitvi na javno kanalizacijo opustiti
uporabo obstoječe greznice. Opuščene greznice se izprazni, očisti in
dezinficira. Upravljavcu javne kanalizacije mora biti omogočen nadzor
opravljenih del. |
|
69. člen |
Izvajalec
javne službe izda na podlagi prijave uporabnika, po končani montaži in
preizkusu vodotesnosti, uporabniku potrdilo, da je kanalizacijski
priključek zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika v roku 30
dni po prejemu prijave uporabnika. |
Izvajalec
javne službe zavrne izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka tega člena z
odločbo, če kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu z določbami
tehničnega pravilnika in naloži uporabniku odpravo pomanjkljivosti. |
|
70. člen |
Na območjih
poselitve, kjer ni predvidena gradnja javne kanalizacije, je obvezna
izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda (nepretočnih
greznic, malih čistilnih naprav), ki morajo biti locirani tako, da je
možen dostop vozila izvajalca javne službe za praznjenje nepretočnih
greznic in prevzem blata iz malih čistilnih naprav. |
Lastniki ali
uporabniki objekta morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje
objektov za čiščenje odpadnih voda. |
Praznjenje
objektov in ustrezno dispozicijo odpadne vode in gošč izvaja upravljavec
javne kanalizacije ali po pooblastilu upravljalca drug izvajalec, na
podlagi programa praznjenja objektov, najmanj enkrat na vsaka 3 leta. |
Upravljavec
javne kanalizacije mora o objektih čiščenja voditi evidenco, iz katere
je razvidno lastništvo objekta, njegova lokacija, velikost in podatke o
praznjenju, ki vsebujejo datum in čas praznjenja, količino odstranjene
suhe snovi, mulja ali gošče, izvajalca in mesto odvoza in nevtralizacije
odpeljane snovi. |
V skrajnem
primeru ogrožanja podtalnice ali vodovarstvenega območja, vodnega
zajetja ali zaradi drugih razlogov, ko je neposredno ogrožena podtalnica
ali pitna voda sme upravljavec začeti na stroške lastnika postopek
sanacije in ureditve neustreznega objekta iz 73. člena tega pravilnika. |
|
71. člen |
V primeru
nekontroliranega izlitja nevarnih in škodljivih snovi v javno
kanalizacijo, je povzročitelj o tem takoj dolžan obvestiti upravljalca. |
Za motnje
pri obratovanju čistilnih naprav, ki jih je povzročil izpust, je
povzročitelj takoj dolžan odpraviti vzroke in posledice ter kriti
nastale dodatne stroške upravljalca. |
|
XIII. Zaračunavanje storitev |
|
72. člen |
Cene
storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega
predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb
varstva okolja. |
Uporabnikom
javne kanalizacije upravljavec prične zaračunavati storitve z dnem
priključitve na javno kanalizacijo in Centralno čistilno napravo,
oziroma najkasneje po preteku šest mesecev od prejema obvestila o
možnosti priključitve njihove interne kanalizacije na javno
kanalizacijo. |
|
XIV. Zagotavljanje obratovanja,
vzdrževanja in nadzora
javne ter interne kanalizacije |
|
73. člen |
Upravljavec
ima kadar koli pravico dostopa do vseh javnih kanalizacijskih objektov
in naprav zaradi njihovega vzdrževanja, izvajanja meritev ter snemanj,
zaznamovanj in podobno. |
Upravljavec
ima kadar koli pravico kontrolirati vse kanalizacijske objekte in
naprave ter čistilne naprave in druge naprave, ki so priključene na
javno kanalizacijo, čeprav po določbah tega pravilnika ne spadajo v
javno kanalizacijo. |
|
74. člen |
Vsakdo, ki
povzroči materialno škodo na kanalizacijskem omrežju ter na objektih in
napravah ali, ki povzroči škodo zaradi škodljivih odplak, jo je dolžan
povrniti. |
|
75. člen |
Upravljavec
je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje in vzdrževanje javne
kanalizacije in izvajati nadzor v zvezi z uporabo javne kanalizacije. |
Nadzor
uporabe javne kanalizacije obsega tudi nadzor obratovanja in vzdrževanja
kanalskega priključka zunaj objektov. O obratovanju, vzdrževanju in
nadzoru objektov in naprav javne kanalizacije se mora voditi posebna
evidenca. |
|
76. člen |
Pri
vzdrževanju javne kanalizacije mora upravljavec zagotavljati predvsem: |
·
tekoči nadzor stanja
na objektih in napravah javne kanalizacije, ki obsega sistematične
preglede, kontrolo iztokov iz spojnih kanalov ter zbiranje predlogov in
pripomb uporabnikov javne kanalizacije, |
·
sistematično čiščenje
in vzdrževanje objektov javne kanalizacije, |
·
intervencijsko
vzdrževanje, čiščenje in popravilo javne kanalizacije, |
·
intervencijsko
vzdrževanje in popravilo notranje kanalizacije v breme uporabnika, kadar
je to potrebno zaradi zavarovanja normalnega delovanja javne
kanalizacije ali varovanja okolja. |
|
77. člen |
Enkrat letno
se mora na kanalizacijskih sistemih opraviti deratizacija v skladu
veljavnimi predpisi. |
|
78. člen |
Upravljavec
vodi kataster javne kanalizacije in spojnih vodov v skladu z zakonom in
drugimi predpisi o katastru objektov in naprav. |
|
XV.
Končna določba |
|
79. člen |
Ta pravilnik
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
Številka:
9000-4/2016-6 |
Datum:
5.10.2016 |
|
|
Občina Gorje |
|
Peter Torkar, župan |
|