|
Na podlagi 175. člena
zakona o urejanju prostora (ZureP-1,
Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 55/03 in 58/03), ter 7., 16.
in 110. člena
statuta Občine Dobrepolje (Uradni list
RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Dobrepolje na 14. redni seji dne
4. 2. 2004 sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta – ZN za
stanovanjsko območje Predstruge in za del ureditvenega načrta – UrN
Predstruge |
|
|
I. SPLOŠNA
DOLOČILA |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev odloka o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Dobrepolje za obdobje 1986–2000, dopolnjen
1996 (Uradni list RS, št. 11/98 in 40/98) ter glede na odlok o
zazidalnem načrtu za stanovanjsko območje Predstruge in del ureditvenega
načrta Predstruge (Uradni list RS, št. 54/00), sprejme odlok o
spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta – ZN za stanovanjsko
območje Predstruge in del ureditvenega načrta – UrN za Predstruge, ki ga
je izdelal Uniarh, d.o.o., Zoisova 12, Ljubljana. |
|
|
2. člen |
|
|
Zazidalni načrt za stanovanjsko območje Predstruge
in del ureditvenega načrta za Predstruge vsebuje: |
|
|
I. |
Tekstualni del |
T1 |
Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za
stanovanjsko |
|
območje Predstruge in del ureditvenega načrta za Predstruge, |
T2 |
Obrazložitev in utemeljitev prostorskih pogojev za izvajanje
posegov v |
|
prostor na območju zazidalnega načrta za stanovanjsko območje
Predstruge in |
|
del
ureditvenega načrta Predstruge z vključeno oceno stroškov za
izvedbo |
|
načrta, |
T3 |
Soglasja pristojnih organov, |
T4 |
Posebne strokovne podlage skupaj z grafičnim delom in
obrazložitvijo. |
Gradivo pod drugo, tretjo in četrto alineo je v
prilogi k odloku in se šteje za njegov sestavni del. |
|
|
II. |
Grafični del |
Posebne strokovne podlage (priloga k obrazložitvi) |
A1 |
Morfološka analiza grajene strukture v merilu 1:1000, |
A2 |
Vizualno percepcijska analiza v merilu 1:1000, |
A3 |
Analiza prometne mreže v merilu 1:1000, |
A4 |
Izkoriščenost prostora v merilu 1:1000, |
A5 |
Analiza namenske rabe prostora v merilu 1:1000, |
A6 |
Lastniško parcelne strukture v opredeljenem območju v merilu
1:1000, |
A7 |
Analiza problemov v naselju v merilu 1:1000, |
A8 |
Izhodišča in usmeritve za urejanje obstoječe zazidave, ter
oblikovanje nove v |
|
merilu 1:1000, |
A9 |
Predlog ureditve – predlog zazidalnega načrta za območje
stanovanjske cone za |
|
Predstruge v merilu 1:1000. |
Predlog zazidalnega načrta za stanovanjsko območje
Predstruge in del ureditvenega načrta Predstruge |
|
|
O1 |
Prikaz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
občine za |
|
območje zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in
dela |
|
ureditvenega načrta Predstruge, |
O2 |
Geodetska podlaga z vrisano mejo območja v merilu 1:1000, |
O3 |
Razdelitev območja na morfološke enote z elementi regulacije,
statusom |
|
objektov ter etapnostjo zazidave v merilu 1:1000, |
O3-1 |
Prerezi območja v merilu 1:1000, |
O4 |
Prometna ureditev v merilu 1:1000, |
O4-1 |
Prometna ureditev v merilu 1:1000, faznost izgradnje |
O5 |
Ureditev zelenih površin v merilu 1:1000, |
O6 |
Zbirna karta komunalnih vodov in vris potrebnih prestavitev in
novih vodov |
|
javne infrastrukture v merilu 1:1000, |
O7 |
Načrt parcelacije in novo številčenje parcel v merilu 1:1000. |
3. člen |
|
|
Zazidalni in ureditveni načrt določata poleg
splošnih določil še: |
|
|
II. |
Mejo
območja zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in
dela |
|
ureditvenega načrta Predstruge, |
III. |
Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve
objektov ali |
|
drugih posegov v prostor, |
IV. |
Merila in pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor, |
V. |
Merila in pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko
oblikovanje, |
VI. |
Merila in pogoje za določanje gradbenih parcel oziroma
funkcionalnih |
|
zemljišč, |
VII. |
Merila in pogoje za prometno opremljanje, |
VIII. |
Merila in pogoje za urejanje zelenih površin, |
IX. |
Merila in pogoje za komunalno opremljanje, |
X. |
Pogoje za varovanje okolja, |
XI. |
Merila in pogoje za varovanje naravne in kulturne dediščine, |
XII. |
Zaporednost izvajanja, |
XIII. |
Tolerance pri gabaritih, |
XIV. |
Obveznosti investitorjev in izvajalcev, |
XV. |
Končne določbe. |
II. MEJA
OBMOČJA ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA STANOVANJSKO OBMOČJE PREDSTRUGE IN DELA
UREDITVENEGA NAČRTA PREDSTRUGE |
|
|
4. člen |
|
|
Meja območja zazidalnega načrta za stanovanjsko
območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge |
|
|
(karta O2) |
|
|
Celotno območje se nahaja v k.o. Cesta. Meja
obravnavanega območja zazidalnega načrta za stanovanjsko območje
Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge poteka kot je opisano
v nadaljevanju: |
|
|
Začetno točko predstavlja križišče regionalne ceste
R-647 z železnico, ki se v naravi kaže kot južni vogal parcele s parc.
št. 2353/1 (regionalna cesta R-647). Meja poteka od te točke po južnem
robu te parcele vse do točke, ko meja prečka cesto in se naveže na južni
del parcele s parc. št. 1226/29 (ki meji na parcelo s parc. št.
1226/10). V tej točki se zasuka skoraj za 90° in se nadaljuje proti
severu, seka parcelo s parc. št. 1226/29, ter se naveže na skrajno
zahodno točko obstoječe občinske (gozdne ceste) s parc. št. 1226/22 ter
en del poteka po robu te parcele (rob s parcelo s parc. št. 1226/40).
Potem seka parcelo s parc. št. 1226/9 in se obrne proti vzhodu, seka
parcelo s parc. št. 1226/13 ter se naveže na severni rob obstoječe
občinske (gozdne) ceste s parc. št. 1226/22. Meja od tu poteka proti
vzhodu, prečka parcelo s parc. št. 1226/22 in se poveže na zgornji rob
parcele s parc. št. 1226/2 (meja med parcelama s parc. št. 1226/2 in
1226/14). Meja poteka proti vzhodu vse dokler ne prečka občinske
(gozdne) ceste, ter se priključi na zgornji rob parcele s parc. št.
1457/7 (meja med parcelama s parc. št. 1457/7 in 1457/3). Od tu se še
vedno nadaljuje proti vzhodu ob robu parcele s parc. št. 1457/6 (meja
med parcelama s parc. št. 1457/6 in 1457/3), se na skrajnem severnem
robu te parcele obrne proti jugu ter se nadaljuje ob robu parcele s
parc. št. 1457/6 (meja med parcelama s parc. št. 1457/6 in 1457/2),
prečka parcelo s parc. št. 1457/5 in se poveže na severni rob parcele s
parc. št. 1229/3, potuje po meji te parcele (meja med parcelama s parc.
št. 1229/3 in 1457/1). Meja potuje v smeri jug, se nadaljuje po robu
parcele s parc. št. 1229/2, potem po parceli s parc. št. 1229/12, parc.
št. 1229/11 (od te točke meja s parcelo s parc. št. 1233/1), se naveže
na severni rob parcele s parc. št. 1231, poteka po tej meji ter seka
južni vogal parcel s parc. št. 1233/1 in se poveže s severno točko
parcele s parc. št. 1234/1, se nadaljuje ob njenem vzhodnem robu (meja
med parcelama s parc. št. 1234/1 in 1234/10) ter naveže na mejo parcele
s parc. št. 1238. Od tu poteka meja zazidalnega območja v smeri jug,
seka parcelo s parc. št. 1238 po sredini. Na južnem delu prečka občinsko
cesto s parc. št. 1382/1, se naveže na njen južni rob in poteka po njem
v smeri zahod (meja med parcelama s parc. št. 1382/1 in 2377/1). Tu se
naveže na skrajni vzhodni rob parcele s parc. št. 1245/1 in poteka po
njenem južnem robu proti zahodu. Poveže se na parcelo s parc. št. 1382/4
in poteka po njenem južnem robu v smeri zahod vse dokler se ne naveže na
južni rob parcele s parc. št. 2353/10 in od tu na začetno točko parcele
s parc. št. 2353/1 (regionalna cesta R-647). |
|
|
Meja med zazidalnim načrtom za stanovanjsko območje
Predstruge in delom ureditvenega načrta Predstruge poteka kot je opisano
v nadaljevanju: |
|
|
Začetno točko predstavlja stičiščna točka
regionalne ceste R-647 (parc. št. 2353/1) s parcelo s parc. št. 1226/75,
ki se v naravi kaže kot južni vogal na zahodnem delu opredeljenega
območja zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela
ureditvenega načrta Predstruge. Meja od te točke poteka proti severu in
seka parcelo s parc. št. 1226/75, se priključi na zahodni rob parcele s
parc. št. 1226/86. Nadalje poteka po meji s parcelo s parc. št. 1226/64,
nadaljuje po robu parcele s parc. št. 1226/56 in potem po parc. št.
1226/76. Vse te parcele predstavljajo jugovzhodni rob s parcelo parc.
št. 1226/8. V nadaljevanju meja prečka parcelo s parc. št. 1226/23 in se
priključi na parcelo s parc. št. 1468/1 (meja s parcelo parc. št.
1226/2). Potem meja zavije deloma proti jugu in poteka po vzhodni
stranici parcele s parc. št. 1468/2, nadaljuje po meji parcele s parc.
št. 1467/2, parc. št. 1467/1. Vse do te točke je to meja s parcelo parc.
št. 1226/2. Nadalje seka parcelo s parc. št. 1226/3 in se nadaljuje po
meji parcele s parc. št. 1226/5, ki na severni strani predstavlja rob z
naslednjimi parcelami, po katerih poteka meja: parc. št. 1226/74,
1226/73, 1226/72, 1464/3, 1464/1. Potem meja zavije proti vzhodu in gre
po meji med parcelama s parc. št. 1459/2 ter parc. št. 1226/39. Meja
zavije proti jugu ter gre po severnem robu naslednjih parcel, ki mejijo
s parcelo parc. št. 1229/3: parcele s parc. št. 1229/16, 1229/21,
1229/2. Na tej točki se priključi na mejo območja, ki v naravi
predstavlja vzhodni del obravnavanega območja ZN in UrN Predstruge, in
sicer na vzhodno robno točko parcel s parc. št. 1229/2 in 1229/3. |
|
|
III.
FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE OBJEKTOV ALI
DRUGIH POSEGOV V PROSTOR |
|
|
5. člen |
|
|
Opredelitev funkcije in pogojev za razvoj
obstoječega dela naselja Predstruge (območje UrN): |
|
|
(karta O3) |
|
|
Temeljna usmeritev za razvoj obravnavanega območja
obstoječega dela naselja je preoblikovanje njegove monofunkcionalne
podobe (spalno naselje) v bolj kompleksno predmestno urbano obliko s
postopno urbanistično, krajinsko in prometno-komunalno sanacijo ter
njegovo arhitekturno-programsko preobrazbo v smiselnih povezavah z
ureditvami v ožjem in širšem vplivnem območju. |
|
|
V okviru obstoječega dela naselja so še vedno
pasovi neizrabljenih površin, ki naj bi bili namenjeni predvsem
stanovanjski gradnji v kombinaciji z dopolnilno dejavnostjo. Za to vrsto
gradnje veljajo enaka določila in pogoji kot za stanovanjsko gradnjo v
predelu, ki je opredeljen z zazidalnim načrtom. |
|
|
Na zahodnem delu območja je predvidena širitev v
namene javne dejavnosti, ki niso moteči za tovrstno okolje oziroma ne
povzročajo prekomerne obremenitve okolja (hrup, emisije itd.). |
|
|
Širitve za gradnjo v namene obrti(*1) ali večjih
dejavnosti (razen za obstoječe strukture v območju UrN) niso dopustne,
ker se v okviru teh programov odpira v bližini naselja nova obrtna cona.
Možne pa so dopolnitve obstoječih dejavnosti v skladu s kriteriji in
pogoji, kot jih postavlja naslednji dokument. |
|
|
6. člen |
|
|
Opredelitev funkcije in pogojev za razvoj
stanovanjskega območja Predstruge (območje ZN): |
|
|
(karta O3) |
|
|
Obravnavano območje zazidalnega načrta za
Predstruge predstavlja največjo možnost gradnje v celotni Dobrepoljski
dolini, kjer so drugače možnosti širitve naselij minimalne za enega do
dva objekta oziroma samo kot dopolnilna gradnja znotraj naselja. V
okviru območja je predviden prostor za javni program: na skrajnem
zahodnem delu opredeljenega območja je prostor namenjen trgovskim
dejavnostim s spremljajočimi objekti in centralnimi dejavnostmi, v
osrednjem delu območja pa je prostor namenjen rekreativnemu, igralnemu
programu (na območju za šport in rekreacijo je predvideno eno športno
igrišče za rokomet in košarko ca. 42 m x 22 m s spremljajočim objektom
(dopolnilni objekt); parkirišča, igrala) s parkovno ureditvijo ter
možnostjo postavitve sakralnega objekta in obeležja. Pomembna točka je
definiranje celovitosti območja zazidave s povezovanjem na obstoječi del
naselja, predvsem v smislu izgrajenosti infrastrukturnega omrežja, pri
čemer je pomembna definicija dostopa do objekta in sama maksimalna
dimenzija objekta, ki ne sme presegati določenih gabaritov – podrobne
definicije v nadaljevanju. Zazidalno območje je namenjeno kompleksnemu
razvoju in vzdrževanju različnih funkcij: stanovanjskih, povezovanje z
javnim centrom (UrN), rekreacijskih itd. |
|
|
7. člen |
|
|
Splošni pogoji za urbanistično in arhitektonsko
oblikovanje objektov: celotnega območja ZN in UrN Predstruge |
|
|
– stavbno zemljišče mora biti primerno za gradnjo;
v primeru pogojno primernih tal za izgradnjo (na pobočjih) morajo biti
predhodno pridobljeni geotehnični pogoji v zvezi z načrtovanim posegom; |
|
|
– pri lociranju novogradenj se morajo upoštevati
predpisani odmiki od prometnic in vodotokov ter komunalnih in
energetskih vodov, odmik novega objekta od parcelne meje mora biti
takšen, da ni motena sosednja posest oziroma, da je to v skladu z
urbanistično zasnovo tega dokumenta, in sicer, da je možno vzdrževanje
ter da so upoštevani požarnovarstveni, sanitarni in drugi tehnični
pogoji; |
|
|
– lociranje in oblikovanje novogradenj mora biti
podrejeno prostorskim dominantam in pogledom v prostoru, in sicer v
volumnu, oblikovanju in uporabi materialov; |
|
|
– ne glede na definirani varstveni režim, je
potrebo pri prenovi ali rušitvi starih objektov ter spremembi
namembnosti in vsebine ter pri drugih posegih, upoštevati navodila
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in Zavoda RS za
varstvo narave (ZRSVN), specifično tipologijo stavbe, primernost
lokacije in namembnosti, ustreznost napajanja in glede na omejen prostor
tudi razpoložljiv prostor za parkirišča; |
|
|
– pri načrtovanju novih objektov in prenovi
obstoječih je potrebno upoštevati pravilnik o zahtevah za zagotavljanje
neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter
večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03); |
|
|
– na podlagi zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz,
Uradni list RS, št. 71/93, 87/01 in 110/02), zakona o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN, Uradni list RS, št. 64/94, 33/00,
odl. US U-I-313/98, Uradni list RS, št. 87/01) in pravilnika o
požarnovarnostnih zahtevah, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi
prostorskega izvedbenega akta, pri projektiranju, gradnji rekonstrukcij
in vzdrževanju objektov (Uradni list SRS, št. 42/85) je potrebno v
okviru izvajanja zasnove zazidalnega načrta za opredeljeno območje
upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom
ter s tem zagotoviti: pogoje za varen odmik ljudi, živali in premoženja;
potrebne odmike med objekti oziroma v dokumentaciji definirati za
posamezno morfološko enoto potrebno protipožarno ločitev med objekti;
prometne in delovne površine za intervencijska vozila; vire za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje in pri tem upoštevati SIST – slov. standarde, |
|
|
– gradbena linija objektov pri izvajanju
zazidalnega in ureditvenega načrta mora biti oddaljena od osi skrajnega
tira po zakonu o temeljih varnosti v železniškem prometu (ZVZP, Uradni
list RS, št. 85/00 in 110/02) in po pravilniku o pogojih za graditev
gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja
naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem
tiru (Uradni list SRS, št. 2/87). |
|
|
8. člen |
|
|
Opis arhitekturnih in urbanističnih pogojev za
usmeritve razvoja celovitosti obravnavanega območja zazidalnega načrta
za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta
Predstruge |
|
|
(karta O3) |
|
|
Na območjih, kjer je predvidena dopolnitev
obstoječe gradnje veljajo pravila zapolnjevanja oziroma dopolnitve
gradnje na enak način kot velja za že postavljene objekte. Dovoljene so
novogradnje, ki smiselno zaokrožajo funkcionalno in oblikovno homogene
morfološke enote. Z zapolnjevanjem strukture dosežemo večjo
izkoriščenost stavbnih zemljišč, boljšo prometno dostopnost do stavbnih
enot in kvalitetnejšo urbanistično zasnovo naselja. Novogradnje in
nadomestne gradnje in drugi posegi v prostor kvalitetnejše pozidave,
morajo težiti k večji homogenosti posameznih morfoloških enot (glej
karto O3, morfologija), zato je dopustna le gradnja istovrstnih objektov
v posamezni enoti, ki se prilagajajo okoliškim kvalitetnim objektom in
ureditvam. Novogradnje se gradijo na gradbenih parcelah, ki so po obliki
in velikosti prilagojene parcelnemu vzorcu značilnem za obravnavano
območje: to je dimenzija in organizacija posamezne parcele, ki omogoča
postavitev prostostoječih enodružinskih hiš na sredino parcele. Iz te
zasnove izhaja parcelni vzorec v obliki mreže z neenakovrednimi
razdaljami. Novi posegi v prostor morajo biti usklajeni z
urbanističnimi, zgodovinskimi in oblikovnimi značilnostmi kraj: naselje
Predstruge je stanovanjsko naselje v zelenju brez posebnih izstopajočih
kvalitet katere bi bilo potrebno dodatno varovati. Obravnavano območje
ZN in UrN je potrebno notranje urejati v skladu z obstoječim
urbanističnim vzorcem naselja, to je v skladu z obstoječo tipologijo
komunikacijskega vzorca, vzorca stavbnih parcel in načinom umeščanja
objektov na stavbno parcelo. Objekti morajo biti poenoteni glede: |
|
|
– razmerij horizontalnih gabaritov (največje
dopustne tlorisne površine ne smejo presegati dim. 12 m x 15 m, možni so
enostavni objekti največje dopustne dim. 6 m x 12 m oziroma v skladu s
pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o
pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o
vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni
list RS, št. 140/03), izjema so atrijske hiše, ki ne smejo presegati
zunanjih dim. 15 m x 14 m z izrezanim atrijem; |
|
|
– razmerij vertikalnih gabaritov (K+P+1+M); |
|
|
– oblikovanja zunanje podobe: stanovanjski objekti
z odprtinami, ki ne smejo presegati dim. 1,40 m x 2,40 m (za eno krilo;
raster odprtin za okna in vrata lahko nadaljuje največjo dovoljeno
širino). Večje odprte površine (zasteklitev) so dopustne samo na delu
objekta, ki ne vpliva na podobo naselja (stranske fasade, atriji); |
|
|
– členitev fasad mora izhajati iz kompozicije, ki
sloni na osni ureditvi odprtin (vertikalno v liniji); |
|
|
– za fasadni material naj bodo uporabljeni ometi v
možnih različnih svetlih pastelnih tonih, ki izhajajo iz barvitosti
okolja: barvna skala lesenih materialov in zelenja, kateri je primešana
bela osnova. Kot dopolnilne fasadne obloge naj bo uporabljen les (lahko
večje površine, do 60% zunanjih fasadnih površin), za manjše površine
(do 10%) je možna uporaba keramičnih, kamnitih oblog ali raznih
kovinskih oblog (kovinske plošče). Priporočljivejša je uporaba ekoloških
materialov; |
|
|
– oblika strehe naj bo vedno dvokapnica z možnimi
manjšimi izrezi (frčade). Pri objektih, ki so dim. K+P+M je možno
oblikovanje frčade čez celotno dolžino objekta. Pri objektih K+P+1+M pa
so možne samo manjše frčade (trikotne ali trapezne oblike); |
|
|
– naklon strehe naj bo vedno med 35° in 40°. Pri
uporabi kritine so priporočljivejši ekološki materiali, možna je uporaba
umetnih lahkih kritin, prepovedana je uporaba salonitnih kritin.
Dovoljena je tudi kritina iz pločevine v rdeči oziroma rjavi barvi.
Barvitost teh površin naj izhaja iz opečnate osnove in je možna od
opečnate barve (ne svetle) do temne opečnate, rjave barve; |
|
|
– orientacija slemena naj sledi orientaciji S-J s
predvidenimi zamiki, ki so definirani v posamezni morfološki enoti v
nadaljevanju. Slemenska črta naj poteka v smeri daljše stranice objekta; |
|
|
– oblikovanje dopolnilnih objektov mora slediti
oblikovani zasnovi osnovnega objekta stanovanjske hiše. Vsi elementi
morajo upoštevati zgoraj navedene smernice, razen v primeru naklona
strehe, kjer je dopustna tudi ravna streha; |
|
|
– oblikovanje dozidav in raznih prizidkov (garaže)
mora slediti oblikovanju osnovnega objekta oziroma zgoraj navedenim
smernicam, razen v primeru naklona strehe, kjer je dopustna tudi ravna
streha. |
|
|
Glede na zgoraj navedene smernice so možne izjeme,
če projektant PGD za posamezni objekt utemelji spremembo in odstopanje
od navedb. |
|
|
Na območjih namenjenih novi pozidavi (glej karto
O3, morfologija) je mogoča gradnja objektov, ki niso nujno vezani na tip
obstoječe gradnje, temveč izhajajo iz upoštevanja temeljnih topografskih
in klimatskih pogojev ter iz funkcije objekta. Oblikujejo se novi tipi
morfoloških enot, ki sledijo po svoji strukturi in teksturi namenu
objektov (stanovanjska gradnja) in se v materialih naslanjajo na lokalne
izvore (enodružinske hiše v zelenju in podobno). Pomembno je grupirati
posamezne tipe objektov v razpoznavne prostorske enote. Na območju je
potrebno upoštevati kvalitetne zelene površine (vrtače in gozd) in
izoblikovati zelene med posameznimi morfološkimi enotami v naselju ter
tako preprečiti zlivanje naselja v nepregledno in amorfno urbano
strukturo. |
|
|
Pri urejanju zunanjih površin obravnavanega območja
ZN in UrN je potrebno poskrbeti za primerno in zadostno urbano opremo
prostora: klopi, razsvetljava, smetnjaki, kontejnerji, peskovniki,
igrala, stojala za kolesa itd. Najpomembnejša vodila pri oblikovanju
urbane opreme naj bodo funkcionalnost, udobnost, predvsem pa uporaba
naravnih materialov in barv, ki nadaljuje idejo naselja v zelenju. |
|
|
Znotraj predvidenega naselja (širitve ZN) je
potrebno ohraniti posamezne skupine gozdnega drevja ali posamezno drevo,
predvsem avtohtonih vrst – hrast, bukev, gaber, češnja itd. kot
popestritev bivalnega okolja (krajinsko-estetska funkcija). |
|
|
9. člen |
|
|
Glede na funkcijo se območje zazidalnega načrta za
stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge
členi v več morfoloških – ureditvenih enot (karta O3), in sicer: |
|
|
Morfološka
enota A: območje ureditvenega načrta |
|
|
Območje obstoječe novejše enodružinske stanovanjske
gradnje je namenjeno ohranjanju pretežno stanovanjske funkcije ter
vključevanju manjših dopolnilnih dejavnosti. V ureditev tega območja so
vključene vse obstoječe dejavnosti pod pogojem, da odgovarjajo vsem
kriterijem, ki so definirani s tem odlokom. Na ta način je možna tudi
minimalna širitev obstoječe dejavnosti (v okviru posameznih že
definiranih gradbenih parcel, ki pripadajo stanovanjskemu objektu).
Možno je zgoščanje in kakovostno preoblikovanje obstoječe gradbene
strukture ter oblikovanje novih drobnih uslužnostnih programov v
povezavi z družinskim podjetništvom, pod naštetimi zgornjimi pogoji.
Gradnja vseh objektov (tudi enostavnih) mora biti v skladu z zakonom o
graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03 in 97/03). |
|
|
V tem območju so možne vse posamezne novogradnje,
individualne dozidave, nadzidave in prezidave, nadomestne gradnje,
rekonstrukcije in adaptacije ter gradnja dopolnilnih in enostavnih
objektov, ki so v skladu z zakonom o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni
list RS, št. 110/02, 55/03 in 97/03) ter s pravilnikom o vrstah
zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v
zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03). |
|
|
V okviru morfološke enote A so dovoljeni naslednji
posegi (gradnja objektov): |
|
|
– novogradnja objektov; |
|
|
– nadomestna gradnja obstoječih objektov; |
|
|
– postavitev enostavnih objektov k obstoječi
gradnji ter k novozgrajenim objektom; |
|
|
– dozidava in nadzidava k obstoječi gradnji ter k
novozgrajenim objektom; |
|
|
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov; |
|
|
– dopustni so balkoni in terase; notranji prostori
se lahko odpirajo navzven s steklenimi stenami-panoramske stene, zimski
vrtovi; |
|
|
– dopustne so nadstrešnice, »izvlečna okna« in
stenske ali vogalne izbokline različnih oblik, ki se lahko izvedejo k že
obstoječim ter novozgrajenim objektom s pogojem, da njihovo izstopanje
iz linije objekta ne presega 2 m. |
|
|
Nadomestna gradnja po tem odloku je gradnja, ki se
lahko upošteva takrat, če nov objekt pokriva vsaj 50% površine
obstoječega objekta oziroma je postavljena v okviru gradbene parcele, ki
pripada osnovnemu objektu. Upoštevani morajo biti vsi pogoji in merila,
ki so zapisani v 8. členu tega odloka. Objekt se lahko zgradi tudi tik
ob starem (obstoječem; glede na razpoložljive možnosti lokacije)
objektu. Ta se mora po vselitvi v novi objekt porušiti takoj oziroma se
v izjemnih primerih lahko ohrani s pogoji preureditve, ki jih postavi
pristojna služba za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Obveznost
odstranitve je pogoj v gradbenem dovoljenju in se vknjiži v bremenskem
listu zemljiškoknjižnega vložka, pri katerem je nepremičnina vpisana. V
primeru ohranitve starega objekta je potrebno predvideti vse spremembe
in stroške komunalnega ter infrastrukturnega opremljanja (razširitev
zmogljivosti omrežja itd.) ter predhodno predvideti njegovo vključitev v
novo stavbno celoto. Nadomestni objekt mora ohranjati arhitekturne in
urbanistične kvalitete obstoječega objekta ter kvalitetne ambientalne
značilnosti prostora. |
|
|
Dozidava k novozgrajenim ter že k obstoječim
objektom je možno v vse smeri v predpisanih odmikih. Zahtevana je
vzdolžnost novonastale tvorbe ali formiranje objekta v obliki črke L. |
|
|
Višina novozgrajenih objektov kot tudi nadzidava
obstoječih objektov znotraj območja morfološke enote A (del UrN) je
možna, vendar objekt ne sme presegati dim. K+P+1+M – maks 5,80 m do
kapne lege. |
|
|
A1: območje
obstoječih enodružinskih stanovanjskih in proizvodnih objektov |
|
|
Območje ohranja svoj današnji karakter s tem, da se
dopolni in izkoristi še proste površine namenjene stanovanjski gradnji
(kot dopolnilna gradnja) in dopolnilnim gradnjam za že obstoječe
dejavnosti. Na tem območju so predvidene manjše zapolnitve z
individualno gradnjo na podolgovatih parcelah. Vsi objekti in
pripadajoče parcele se napajajo iz občinske ceste ter iz obstoječih
priključkov na regionalno cesto R-647. |
|
|
V okviru te morfološke podenote so v skladu s
celotnim besedilom 9. člena morfološke enote A dovoljene tudi
novogradnje, nadomestne gradnje, dozidave, nadzidave, adaptacije in
rekonstrukcije obstoječih objektov ter dozidave, nadzidave novogradenj
in postavitev enostavnih (enostavni) objektov ob upoštevanju naslednjih
določil: odmiki 1,50 m (enostavni objekt) ter 4 m (dozidava k
stanovanjski enoti) ter vedno vsaj 5 m od roba cestišča (v skladu z
ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03, 97/03 in pravilnikom o vrstah
zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v
zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, Uradni list RS, št. 114/03)
oziroma odvisno od zazidalne situacije posamezne enote. Gabariti
objektov v morfološki enoti A1 so skladni z določili o gabaritih
objektov v morfološki enoti A2 (celotni tekst 9. člena, A2: območje
enodružinskih stanovanjskih objektov). Maks. širina dozidave ne sme
presegati širine stranice osnovnega objekta v smeri katero širimo, prav
tako višina objekta ne sme presegati višine obstoječe strehe. Naklon
objekta mora biti enak kot naklon obstoječega objekta (35-40°). Razmerje
med pozidano in nepozidano površino ne sme preseči deleža 60% pozidane
površine. |
|
|
A2: območje
enodružinskih stanovanjskih objektov – prostostoječi objekti |
|
|
Osrednji prostor oblikuje nova zazidava, ki je
oblikovana kot prostostoječi objekti na samostojni parcelni enoti, s
poudarkom po čim večji ohranitvi zunanjih zelenih površin. Objekti se
napajajo iz občinske ceste. Velikost parcele je od 700–1100 m2.
Dimenzije objektov so 9 m x 12 m, toleranca +/- 2 m, maks. višinski
gabarit K+P+1 (+M), naklon objekta 35-40°, oziroma: kota pritličja (+/–
0,00) je največ 0,8 m nad koto terena, maksimalna višina kapne lege je
5,80 m, maksimalna višina nadstrešnic je 3 m. Višina kolenčnega zidu pri
K+P+1+M je maks. 80 cm, pri K+P+M pa maks. 160 cm, vendar višina objekta
ne sme presegati nikoli 5,80 m do kapne lege. Parcelna struktura sledi
parcelaciji glede na delitev na manjše enote. Faktor izrabe površin
(bruto FZI) je 0,3, faktor zazidljivosti pa 15 – 20%. Smer orientacije
objektov sledi smeri S-J, z daljšo stranico v sledeči osi. Smer slemena
dvokapne strehe tudi sledi tej liniji. Gradbena linija objektov je
vzpostavljena v smeri občinske ceste, kjer morajo biti objekti
predvidoma odmaknjeni vsaj za 5 m od roba cestišča (vse do uveljavitve
podzakonskih aktov v skladu z ZGO-1) odvisno od zazidalne situacije
posamezne enote. |
|
|
Dozidave in razni prizidki (garaže) so možni (glej
tekst 9. člena, morfološka enota A: območje ureditvenega načrta in
grafični osnutek, kjer je vrisana variantna lokacija in velikost
dopolnilnega objekta), če sistem izoblikovanja parcel še vedno sledi
zahtevanim minimalnim odmikom od parcelnih meja (4 m). Gradnja
enostavnih objektov mora biti v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih,
manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih
objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z
objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).
Razmerje med pozidano in nepozidano površino ne sme preseči deleža 60%
pozidane površine. |
|
|
A3: območje
enodružinskih stanovanjskih objektov – prostostoječi objekti |
|
|
Morfološka enota A3 ustvarja vzhodni rob zazidave,
ki je v prostor postavljena na ta način, da se usmerja kot sosednje
morfološke enote in hkrati nudi večjo pretočnost v odprti prostor
(zeleni rob območja). Pozidava se napaja iz občinske ceste, z
vzpostavljenim sistemom cirkuliranja prometa, infrastrukturnih in
komunalnih vodov. |
|
|
Parcelna delitev sledi mrežni parcelaciji (delitev
na manjše enote). Velikost parcel niha med 500–800 m2. Dimenzije
objektov so 12 m x 9 m oziroma 12 x 10 m, toleranca +/– 2 m, maks.
višinski gabarit K+ P + 1 (+M), naklon objekta 35-40°, oziroma: kota
pritličja (+/– 0,00) je največ 0,8 m nad koto terena, maksimalna višina
kapne lege je 5,80 m, maksimalna višina nadstrešnic je 3 m. Višina
kolenčnega zidu pri K+P+1+M je maks. 80 cm, pri K+P+M pa maks. 160 cm,
vendar višina objekta ne sme presegati nikoli 5,80 m do kapne lege.
Faktor izrabe površin (bruto FZI) je 0,3–0,4, faktor zazidljivosti pa
20–25%. Smer orientacije objektov sledi smeri SV-JZ, z daljšo stranico v
sledeči osi. Smer slemena dvokapne sledi tej liniji postavitve objektov.
Gradbena linija objektov je vzpostavljena v smeri občinske ceste, kjer
morajo biti objekti predvidoma odmaknjeni vsaj za 5 m od roba cestišča
(vse do uveljavitve podzakonskih aktov v skladu z ZGO-1) oziroma odvisno
od zazidalne situacije posamezne enote. |
|
|
Dozidave in razni prizidki, enostavni objekti (npr.
garaže) so možni (glej tekst 9. člena, morfološka enota A: območje
ureditvenega načrta in grafični osnutek, kjer je vrisana variantna
lokacija in velikost dopolnilnega objekta), če sistem izoblikovanja
parcel še vedno sledi zahtevanim minimalnim odmikom od parcelnih meja.
Gradnja enostavnih objektov mora biti v skladu s pravilnikom o vrstah
zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v
zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03). |
|
|
V okviru te morfološke podenote so, v skladu s
celotnim besedilom 9. člena morfološke enote A, dovoljene tudi
novogradnje, nadomestne gradnje, dozidave, nadzidave, adaptacije in
rekonstrukcije obstoječih objektov ter dozidave, nadzidave novogradenj
in postavitev enostavnih objektov ob upoštevanju naslednjih določil:
odmiki 1,50 m (enostavni, enostavni objekt) ter 4 m (dozidava k
stanovanjski enoti) ter vedno vsaj 5 m od roba cestišča (v skladu z
ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03, 97/03) in pravilnikom o vrstah
zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v
zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, Uradni list RS, št. 114/03).
Maks. širina dozidave ne sme presegati širine stranice osnovnega objekta
v smeri katero širimo, prav tako višina objekta ne sme presegati višine
obstoječe strehe. Naklon objekta mora biti enak kot naklon obstoječega
objekta (35-40°). Razmerje med pozidano in nepozidano površino ne sme
preseči deleža 60% pozidane površine. |
|
|
A4: območje
enodružinskih stanovanjskih objektov – atrijski objekti kot
prostostoječi objekti |
|
|
Oblikuje se nova zazidava, ki upošteva
kvalitetnejšo obliko bivanja in razmestitev v prostoru. Oblikovana je
kot atrijske hiše: čim večja ohranitev zunanjih zelenih površin in
orientacija privatnih površin v zaključene, zaprte atrije. Objekti se
napajajo iz obstoječe občinske ceste in vzpostavljene nove ceste.
Parcelna delitev sloni na delitvi v enakovredne manjše enote. Velikost
parcel je okrog 900–1000 m2. Dimenzije objektov so 15 m x 13 m (oziroma
14 m) z izrezom 7 m x 5 m krak ob cesti 15 m x 8 m, pravokotno nanj 8 m
x 5 m; toleranca +/- 2 m, maks. višinski gabarit K + P + M, naklon
objekta 35-40°, oziroma: kota pritličja (+/– 0,00) je največ 0,8 m nad
koto terena, maksimalna višina objekta do kapne lege je 4,25-4,40 m,
maksimalna višina nadstrešnic je 3 m. Če je mansardni del izkoriščen v
bivalne namene, je višina kolenčnega zidu maks. 160 cm. Faktor izrabe
površin (bruto FZI) je 0,4–0,5, faktor zazidljivosti pa 25–30%. Smer
orientacije objektov sledi smeri S-J s krajšo stranico in V-Z z daljšo
stranico. Smer slemena dvokapne sledi tej liniji postavitve objektov.
Gradbena linija objektov je vzpostavljena v smeri občinske ceste, kjer
naj bi bili objekti predvidoma odmaknjeni vsaj za 6 m od roba cestišča
(vse do uveljavitve podzakonskih aktov v skladu z ZGO-1) oziroma odvisno
od zazidalne situacije posamezne enote. |
|
|
Gradnja enostavnih objektov mora biti v skladu s
pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o
pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o
vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni
list RS, št. 114/03). |
|
|
A5:
samostojni objekti |
|
|
To območje morfološke enote se ohranja v takšni
obliki kot je danes. Možne so razne dozidave in dopolnitve obstoječe
gradnje (novogradnje), niso pa dopustne večje širitve (samo za potrebe
lastnikov). V tem območju so možne vse posamezne novogradnje,
individualne dozidave, nadzidave in prezidave, nadomestne gradnje,
rekonstrukcije in adaptacije ter gradnja dopolnilnih in enostavnih
objektov, ki so v skladu z zakonom o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni
list RS, št. 110/02, 55/03 in 97/03) ter s pravilnikom o vrstah
zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v
zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03),
glede na vsa določila in merila kot so zapisana v tem členu o splošnih
določilih morfološke enote A. |
|
|
V okviru te morfološke podenote je potrebno
upoštevati naslednja določila: odmiki 1,50 m (enostavni objekt) ter 4 m
(dozidava k stanovanjski enoti) ter vedno vsaj 5 m od roba cestišča (v
skladu z ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03, 97/03 in pravilnikom
o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za
gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del,
ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, Uradni list RS, št.
114/03) oziroma odvisno od zazidalne situacije posamezne enote. Gabariti
objektov v morfološki enoti A5 so skladni z določili o gabaritih
objektov v morfološki enoti A2 (celotni tekst 9. člena, A2: območje
enodružinskih stanovanjskih objektov). Maks. širina dozidave ne sme
presegati širine stranice osnovnega objekta v smeri katero širimo, prav
tako višina objekta ne sme presegati višine obstoječe strehe. Naklon
objekta mora biti enak kot naklon obstoječega objekta (35-40°). Razmerje
med pozidano in nepozidano površino ne sme preseči deleža 60% pozidane
površine. |
|
|
Morfološka enota B: območje zazidalnega načrta |
|
|
Območje širitve obstoječe enodružinske stanovanjske
gradnje je namenjeno širitvi z načinom organizirane gradnje za
stanovanjske namene. Gradnja objektov mora biti v skladu z zakonom o
graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03 in 97/03). |
|
|
V okviru morfološke enote B so dovoljeni naslednji
posegi (gradnja objektov): |
|
|
– novogradnja objektov; |
|
|
– postavitev enostavnih objektov k novozgrajenim
objektom; |
|
|
– dozidava in nadzidava k novozgrajenim objektom; |
|
|
– dopustni so balkoni in terase; notranji prostori
se lahko odpirajo navzven s steklenimi stenami-panoramske stene, zimski
vrtovi; |
|
|
– dopolnitev funkcioniranja površin javnih
prostorov (igrišče, zelene površine, trgovski del…) s postavitvijo
enostavnih objektov k novozgrajenim objektom ali kot samostojne enote. |
|
|
V tem območju so možne vse posamezne novogradnje,
individualne dozidave, nadzidave in prezidave, ter gradnja dopolnilnih
in enostavnih objektov, ki so v skladu z zakonom o graditvi objektov
(ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03 in 97/03) ter s pravilnikom o
vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za
gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del,
ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št.
114/03). |
|
|
B1: območje
enodružinskih stanovanjskih objektov – prostostoječi objekti |
|
|
Osrednji prostor oblikuje nova zazidava, ki je
oblikovana kot prostostoječi objekti na samostojni parcelni enoti.
Objekti se napajajo iz občinske ceste. |
|
|
Nove površine za zazidavo izhajajo iz koriščenja
prostora z ureditvijo raznolikosti prostora z različno velikimi
parcelami in objekti, v rastru parcelacije S-J z dimenzijo 22–23 m. Na
ta način je možno organizirati velikosti posameznih parcel, ki se
nagibajo med 500–1200 m2. Po teh izhodiščih je v naslednji morfološki
podenoti izoblikovanih novo izpostavljenih 35 stavbnih zemljišč (maks.). |
|
|
Dimenzije objektov (in parcel) so raznolike in
sledijo dvem možnim kombinacijam osnovnega in dopolnilnega objekta, pri
čemer dopolnilni ni obvezujoč v izvedbi: |
|
|
– 12 m x 9 m, osnovni stanovanjski objekt; |
|
|
– 15 m x 12 m, osnovni stanovanjski objekt; |
|
|
– 6 m x 6 m manjši enostavni objekt ter |
|
|
– dim. od 6 m do maks. dolžine 14 m – manjši
enostavni objekt, |
|
|
pri čemer razmerje med pozidano in nepozidano
površino ne sme preseči deleža 60% pozidane površine. |
|
|
Vsi objekti so K+ P + 1 (+M), naklon objekta
35–40°, oziroma: kota pritličja (+/– 0,00) je največ 0,8 m nad koto
terena, maksimalna višina kapne lege je 5,80 m, maksimalna višina
nadstrešnic je 3 m. Višina kolenčnega zidu pri K+P+1+M je maks. 80 cm,
vendar višina objekta ne sme presegati nikoli 5,80 m do kapne lege.
Faktor izrabe površin (bruto FZI) je 0,3–0,4, faktor zazidljivosti pa
25–30%. Smer orientacije objektov sledi smeri S-J, z daljšo stranico v
sledeči osi. Smer slemena dvokapne strehe je tudi sledi tej liniji.
Gradbena linija objektov je vzpostavljena v smeri občinske ceste, kjer
morajo biti objekti predvidoma odmaknjeni vsaj za 5 m od roba cestišča
(v skladu z ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03, 97/03) in
pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o
pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o
vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, (Uradni
list RS, št. 114/03) oziroma odvisno od zazidalne situacije posamezne
enote. |
|
|
Dozidave in razni prizidki, enostavni objekti (npr.
garaže) so možni (glej osnutek zazidave, kjer je vrisana možna lokacija
in velikost dopolnilnega objekta), če sistem izoblikovanja parcel še
vedno sledi zahtevanim minimalnim odmikom od parcelnih meja. Gradnja
enostavnih objektov mora biti v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih,
manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih
objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z
objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03). |
|
|
B2: območje
enodružinskih stanovanjskih objektov – prostostoječi objekti |
|
|
Morfološka enota B2 ustvarja zahodni rob zazidave,
ki je v prostor postavljena na ta način, da se usmerja kot sosednje
morfološke enote in hkrati nudi večjo pretočnost v odprti prostor
(zeleni rob območja). Pozidava se napaja iz občinske ceste in nove
dovozne (dvosmerne) ceste. |
|
|
Nove površine za zazidavo izhajajo iz koriščenja
prostora z ureditvijo raznolikosti prostora z različno velikimi
parcelami in objekti, v rastru parcelacije S-J z dimenzijo 22–23 m. Na
ta način je možno organizirati velikosti posameznih parcel, ki se
nagibajo med 500–1200 m2. Po teh izhodiščih je v naslednji morfološki
podenoti izoblikovanih novo izpostavljenih 18 stavbnih zemljišč (maks.). |
|
|
Dimenzije objektov (in parcel) so raznolike in
sledijo dvem možnim kombinacijam osnovnega in dopolnilnega objekta, pri
čemer dopolnilni ni obvezujoč v izvedbi: |
|
|
– 12 m x 9 m, osnovni stanovanjski objekti; |
|
|
– 15 m x 12 m, osnovni stanovanjski objekti; |
|
|
– 6 m x 6 m manjši enostavni (enostavni) objekt ter |
|
|
– dim. od 6 m do maks. dolžine 14 m – manjši
enostavni (enostavni) objekt, |
|
|
pri čemer razmerje med pozidano in nepozidano
površino ne sme preseči deleža 60% pozidane površine. |
|
|
Vsi objekti so K+ P + 1 (+M), naklon objekta
35–40°, oziroma: kota pritličja (+/– 0,00) je največ 0,8 m nad koto
terena, maksimalna višina kapne lege je 5,80 m, maksimalna višina
nadstrešnic je 3 m. Višina kolenčnega zidu pri K+P+1+M je maks. 80 cm,
vendar višina objekta ne sme presegati nikoli 5,80 m do kapne lege.
Faktor izrabe površin (bruto FZI) je 0,3–0,4, faktor zazidljivosti pa
25–30%. Smer orientacije objektov sledi smeri Z-V, z daljšo stranico v
sledeči osi. Smer slemena dvokapne strehe je tudi sledi tej liniji.
Gradbena linija objektov je vzpostavljena v smeri občinske ceste, kjer
morajo biti objekti predvidoma odmaknjeni vsaj za 5 m od roba cestišča
(v skladu z ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03, 97/03) in
pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o
pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o
vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, (Uradni
list RS, št. 114/03) oziroma odvisno od zazidalne situacije posamezne
enote. |
|
|
Dozidave in razni prizidki, enostavni objekti (npr.
garaže) so možni (glej osnutek, kjer je vrisana možna lokacija in
velikost dopolnilnega objekta), če sistem izoblikovanja parcel še vedno
sledi zahtevanim minimalnim odmikom od parcelnih meja. Gradnja
enostavnih objektov mora biti v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih,
manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih
objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z
objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03). |
|
|
B3: območje
enodružinskih stanovanjskih objektov – prostostoječi objekti |
|
|
Morfološka enota B3 je manjša (za predvidenih 5
novih stavbnih zemljišč) in ustvarja vzhodni rob zazidave. Pozidava naj
bi ohranjala zelene površine gozda: manj gosta zazidava, nekoliko večje
parcele. |
|
|
Objekti se napajajo iz občinske ceste. Velikost
parcele je od 700–900 m2. Dimenzije objektov so 9 m x 12 m, K+P+1 (+M),
naklon objekta 35–40°, oziroma: kota pritličja (+/– 0,00) je največ 0,8
m nad koto terena, maksimalna višina kapne lege je 5,80 m, maksimalna
višina nadstrešnic je 3 m. Višina kolenčnega zidu pri K+P+1+M je maks.
80 cm, vendar višina objekta ne sme presegati nikoli 5,80 m do kapne
lege. Parcelna struktura sledi parcelaciji delitve na manjše enote.
Faktor izrabe površin (bruto FZI) je 0,3, faktor zazidljivosti pa
15–20%. Smer orientacije objektov sledi smeri JZ-SV, z daljšo stranico v
sledeči osi. Smer slemena dvokapne strehe tudi sledi tej liniji.
Gradbena linija objektov je vzpostavljena v smeri občinske ceste, kjer
morajo biti objekti predvidoma odmaknjeni vsaj za 5 m od roba cestišča
(v skladu z ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03, 97/03) in
pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o
pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o
vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, (Uradni
list RS, št. 114/03) oziroma odvisno od zazidalne situacije posamezne
enote. |
|
|
Dozidave in razni prizidki, enostavni objekti (npr.
garaže) so možni (glej osnutek zazidave, kjer je vrisana možna lokacija
in velikost dopolnilnega objekta), če sistem izoblikovanja parcel še
vedno sledi zahtevanim minimalnim odmikom od parcelnih meja. Gradnja
enostavnih objektov mora biti v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih,
manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih
objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z
objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).
Razmerje med pozidano in nepozidano površino ne sme preseči deleža 60%
pozidane površine. |
|
|
B4: območje
enodružinskih stanovanjskih objektov – atrijska gradnja |
|
|
Nova zazidava, manjšega območja ob zelenem robu
naselja Predstruge, upošteva kvalitetnejšo obliko bivanja in razmestitev
v prostoru. Oblikovana je kot atrijske hiše: čim večja ohranitev
zunanjih zelenih površin in orientacija privatnih površin v zaključene,
zaprte atrije. Objekti se napajajo iz obstoječe občinske ceste in
vzpostavljene nove. Velikost parcel je nekoliko večja, okrog 700–900 m2.
Dimenzije objektov so 15 m oziroma 12 m x 9 m, (K+) P (+M), naklon
objekta 35–40°, oziroma: kota pritličja (+/– 0,00) je največ 0,8 m nad
koto terena, maksimalna višina objekta do kapne lege je 3,85 m,
maksimalna višina nadstrešnic je 3 m. Če je mansardni del izkoriščen v
bivalne namene je izoblikovan s kolenčnim zidom 1,20 m. Faktor izrabe
površin (bruto FZI) je 0,4–0,5, faktor zazidljivosti pa 25–30%. Smer
orientacije objektov sledi smeri J-S, z orientacijo atrijev v smeri JV
in zaprtostjo objektov v smeri občinske ceste. Smer slemena dvokapne
sledi tej liniji postavitve objektov. Gradbena linija objektov je
vzpostavljena v smeri občinske ceste, kjer morajo biti objekti
predvidoma odmaknjeni vsaj za 5 m od roba cestišča (v skladu z ZGO-1,
Uradni list RS, št. 110/02, 55/03, 97/03 in pravilnikom o vrstah
zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v
zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, Uradni list RS, št. 114/03)
oziroma odvisno od zazidalne situacije posamezne enote. |
|
|
Dozidave in razni prizidki, enostavni objekti (npr.
garaže) so možni (glej osnutek zazidave, kjer je vrisana možna lokacija
in velikost dopolnilnega objekta), če sistem izoblikovanja parcel še
vedno sledi zahtevanim minimalnim odmikom od parcelnih meja. Gradnja
enostavnih objektov mora biti v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih,
manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih
objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z
objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).
Razmerje med pozidano in nepozidano površino ne sme preseči deleža 40%
pozidane površine. |
|
|
B5: območje
zelenih površin |
|
|
Ohraniti je potrebno jasno razmejitev med grajenimi
in naravnimi krajinskimi strukturami v prostoru. Nujno je potrebno
upoštevati obliko terena z vrtačami in manjšimi gozdnimi površinami ter
travniki. |
|
|
V območju je možno posegati samo z minimalnimi
posegi in ureditvami v smislu rekreacije. V območju ni predvidenih
posegov z gradnjo novih objektov. |
|
|
Vse ureditve peš in kolesarskih poti morajo biti
izvedene sonaravno, z uporabo naravnih materialov in avtohtonih
rastlinskih vrst (poti v zaledje, gozd itd., rekreacija ter površine, ki
so temu namenjene). Parkirne površine naj bodo izvedene v travnatih
ploščah in zasenčene z drevjem. Na severnem delu naj se ohrani gozd in
naravni rob območja. |
|
|
Morfološka enota C: območje javnih funkcij znotraj
ZN in UrN |
|
|
Znotraj opredeljenega območja ZN in UrN so
predvideni manjši posegi v namene javnih – centralnih funkcij kot
dopolnitev stanovanjske gradnje celotnega naselja Predstruge. |
|
|
Predviden je prostor za manjše javne dejavnosti
(športno igrišče, naravna parkovna ureditev, objekt za trgovine, pošto
itd, sakralni objekt) z urejenimi servisnimi površinami: parkirišče, trg
pred javnimi trgovskimi objekti in zelene površine. |
|
|
Gradnja objektov mora biti v skladu z zakonom o
graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03 in 97/03). |
|
|
C1: območje
javnih (centralnih) dejavnosti |
|
|
Območje je locirano na zahodnem delu obravnavanega
območja ob regionalni cesti. Dostop do objektov je po občinski cesti, ki
se napaja iz regionalne ceste. V ta sklop sodijo objekti z javnim
programom: trgovske dejavnosti s spremljajočimi objekti in centralne
dejavnosti ter druge podobne dejavnosti, ki ne presegajo dovoljene meje
hrupa. Prostor predvideva tudi urejeno manjše parkirišče. |
|
|
Objekta sta maks. dimenzije 12 x 30 m, K+P (+M za
servisne prostore, vendar brez kolnečnega zida). Glede na oblikovanje in
funkcionalno namembnost objektov ni nujno, da imata objekta dvokapno
streho (lahko ravna streha, v tem primeru brez M-dela). Uporabni
površini mora biti namenjeno zadostno število parkirišč, ki se lahko
koristijo v prostem času tudi v drugo namembnost (prireditve in
podobno). |
|
|
Gradnja enostavnih objektov mora biti v skladu s
pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o
pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o
vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni
list RS, št. 114/03). |
|
|
C2: območje
namenjeno rekreacijskemu in parkovnemu programu |
|
|
Morfološka enota C2 je locirana na južnem delu ZN
Predstruge (del pa v območju UrN) za stanovanjsko območje, in sicer na
predelu, kjer je teren te oblike (vrtače), da ne dopušča večjih posegov
v naravno krajino. Utrjene površine, ki so namenjene igrišču in
parkirišču so postavljene na robni pas, ki še ne posega v konfiguracijo
terena (ohranitev vrtač), zunanji prostor pa se čimbolj ohrani v naravni
obliki, z upoštevanjem kvalitetnega drevja ohranitev posameznih dreves
in gozdnih površin). V okviru te morfološke enote je predvideno eno
športno igrišče za rokomet in košarko ca. 42 m x 22 m, parkirišče ob
cesti (skupno število parkirnih mest je 10) ter parkovna ureditev za
igranje (igrala) in podoben program. Ob parkirišču je postavljen objekt,
za dopolnilne (servisne) dejavnosti rekreacije (garderobe, sanitarije
ipd.) dim. 4 m x 7,50 m, v eni etaži, torej P (možnost uporabe M). Glede
na oblikovanje in funkcionalno namembnost objekta ni nujno, da ima
dvokapno streho (lahko ravna streha, v tem primeru brez M-dela). V
predelu morfološke enote C2, ki pade v območje urejanja z UrN je
predviden manjši sakralni objekt ter obeležje ob križanju nove in stare
občinske ceste. Celotno območje enote C2 se ureja kot parkovna površina
z ureditvenimi posegi. |
|
|
Gradnja enostavnih objektov mora biti v skladu s
pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o
pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o
vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni
list RS, št. 114/03). |
|
|
IV. MERILA
IN POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
|
|
10. člen |
|
|
V opredeljenem območju zazidalnega načrta za
stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta za
Predstruge, so do dokončne realizacije dopustna: |
|
|
– tekoča vzdrževalna dela na vseh objektih in
napravah, |
|
|
– novogradnja, nadomestna gradnja, dopolnilna
gradnja, dozidava, nadzidava, adaptacija in rekonstrukcija obstoječih
objektov ter dozidava, nadzidava novogradenj in postavitev enostavnih
objektov k obstoječim in novozgrajenim objektom, |
|
|
– novogradnje, rekonstrukcije, adaptacije, dozidave
in nadzidave objektov in naprav, ki so predvideni za rušenje ali
preureditev, če so posegi v skladu s smernicami zazidalnega načrta, |
|
|
– postavitve začasnih objektov in naprav po
posebnem preudarku, |
|
|
– gradnje in ureditve prometnih, komunalnih in
energetskih objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze, |
|
|
– postavitve, prestavitve in ureditve spominskih
plošč in spomenikov, |
|
|
– ureditev javnih in zasebnih talnih površin, |
|
|
– ureditve zelenih površin skladno z ureditveno
situacijo in drugimi merili ter pogoji za urejanje tega območja, |
|
|
– na območjih predvidenih za gradnjo novih objektov
in ureditev ni dopustno izvajanje nikakršnih posegov, ki bi kakorkoli
ovirali bodoče gradnje in ureditve, |
|
|
– na območju ni dopustna dejavnost, ki bi presegala
maksimalno dovoljeno raven hrupa 55dB. |
|
|
Vsi zgoraj navedeni posegi (razen izjemoma
novogradnje po zazidalni situaciji ter enostavni objekti) morajo biti v
skladu s predpisanimi pogoji in merili ter zakonskimi določili
definiranimi v 9. členu tega odloka. |
|
|
V. MERILA IN
POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE |
|
|
11. člen |
|
|
Za urbanistično, arhitekturno in krajinsko
oblikovanje so obvezna naslednja merila in pogoji, ki so prikazani v
grafičnem delu zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in
dela ureditvenega načrta za Predstruge, in sicer: |
|
|
– regulacijska linija: to je linija, ki omejuje
površine, ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo prometnih površin in je
določena v grafičnem prikazu, |
|
|
– gradbena črta določa linijo, na katero mora biti
postavljen osnoven objekt z eno stranico. Preko gradbene linije niso
dopustne širitve osnovnega stanovanjskega objekta, dovoljena je le
postavitev enostavnih objektov (min. 5 m od roba cestišča oziroma
odvisno od zazidalne situacije posamezne enote). Le v izjemnih primerih
(ko oblika parcele ter zasnova objekta to zahteva) je preko gradbene
linije dovoljena tudi dozidava objekta, kar pa je potrebno podrobneje
utemeljiti v postopku izdelave PGD, |
|
|
– meja morfološke enote: določa območje parcel,
gradbenih ali ne, za katera veljajo ista pravila in pogoji ter faznost
izgradnje oziroma ureditve, |
|
|
– horizontalni gabariti: definirani so dolžina in
širina ter odmiki od regulacijske/gradbene linije, ki so podani v
zazidalni situaciji in podrobno opisani v tem odloku oziroma v
strokovnih podlagah, ki so osnova tega dokumenta. Za novogradnje velja
max. 9 m x 12 m, 10 m x 12 m (oziroma 12 m x 15 m, 13 (14) x 15 m),
možna so odstopanja +/- 2 m ob nujni ohranitvi gradbene linije Dozidava
k novozgrajenim ter že k obstoječim objektom je možno v vse smeri v
predpisanih odmikih. Zahtevana je vzdolžnost novonastale tvorbe ali
formiranje objekta v obliki črke L. Nadstrešnice, »izvlečno okno« in
stenske ali vogalne izbokline različnih oblik, ki se lahko izvedejo k že
obstoječim ter k novozgrajenim objektom s pogojem, da njihovo izstopanje
iz linije objekta ne presega 2 m, |
|
|
– vertikalni gabariti: definirana je etažnost
objektov, ki so podani v zazidalni situaciji in podrobno opisani v tem
odloku oziroma v strokovnih podlagah, ki so osnova tega dokumenta. Max.
višinski gabarit je (vkopana) K+P+1+M in ne sme presegati višine 5,80 m
do kapne lege (oziroma 3,85 m v primeru atrijske hiše, morfološka
podenota A4 in B4). Možne so tolerance v smislu zniževanja objektov,
zviševanje objekta ni možno v nobenem primeru. Višina kolenčnega zidu
pri K+P+1+M je maks. 80 cm, pri K+P+M pa maks. 160 cm, vendar vedno manj
kot 5,80 m do kapne lege. Območja namenjena pozidavi z atrijskimi hišami
so v tem primeru (glede na višinski gabarit) izjema, |
|
|
– prečni profili ulic: so dimenzije, ki so podane
in dimenzionirane v zazidalni situaciji. Okvirne dimenzije so: celotno
cestišče je 6,05 m – vozišče 2 x 2,65 m, 1 x 0,75 m pločnik na eni
strani (izjema je osrednja os naselja, kjer je pločnik na obeh straneh –
vozišče 2 x 2,65 m, 2 x 0,75 m pločnik na obeh straneh, torej je širina
cestišča 6,8 m), |
|
|
– arhitekturni elementi: enostavni volumetrični
objekti z dvokapno streho, ki upoštevajo karakteristike obstoječega
prostora. Podrobno so podani v nadaljevanju tega tekstualnega dela
oziroma v strokovnih podlagah, ki so osnova tega dokumenta. Naklon ter
oblika strehe: naklon od 35–40°, simetrična dvokapnica; sleme strehe
teče vzporedno s smerjo daljše stranice objekta; nadstreški v vzdolžni
in prečni smeri naj ne presegajo dolžine 1 m; na površini streh so
dovoljeni arhitekturni dodatki kot so strešna okna, frčade, čopi itd., |
|
|
– trgi in parki in ostale zelene površine: so
elementi zunanje ureditve, ki so razvidni iz zazidalne situacije in
podrobno opredeljeni v nadaljevanju tega tekstualnega dela oziroma v
strokovnih podlagah, ki so osnova tega dokumenta, |
|
|
– vsi posegi v prostor: glavni dostopi do objektov,
tako javnih kot stanovanjskih, primarne pešpoti v zunanji ureditvi,
parkirni prostori in ostale ureditve morajo biti oblikovani brez
grajenih ovir tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi, |
|
|
– interni cestni priključki do parcel naj segajo
maks. 10 m v globino parcele, da je omogočen neoviran dostop. |
|
|
12. člen |
|
|
Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje |
|
|
Vsa načrtovanja in izvedba posegov v območju
zazidalnega načrta naselja Predstruge morajo potekati v sodelovanju in
pod nadzorom občinske službe za prostor Občine Dobrepolje (z
upoštevanjem strokovnih podlag dokumenta zazidalnega načrta), kar pomeni
varovanje tlorisne zasnove, gradbene linije in posameznih ambientov,
varovanje stavbnih gmot, višinskih gabaritov, arhitekturnih detajlov,
struktur fasad, naklona in rastra strešne kritine ter varovanje ožje
okolice naselja. |
|
|
Osnovna urbanistična usmeritev v oblikovanju
širšega vplivnega območja zazidalnega načrta naselja Predstruge temelji
na zamisli o preoblikovanju danes tipičnega spalnega naselja v
polifunkcionalen, kompleksen predmestni urbani vzorec, ki je sestavljen
iz različnih struktur nove pozidave. Ta sistem bo bolje odgovarjal
potrebam sodobnosti, ki teži k individualnosti in fragmentiranosti. Novi
vzorec naselja se v osnovnih gabaritih in gradbenih črtah naslanja na
obstoječo zazidavo, ki jo kvalitetno dopolnjuje. |
|
|
13. člen |
|
|
Merila in pogoji za arhitekturno oblikovanje in
prenovo objektov: |
|
|
Pri lokaciji objektov je potrebno upoštevati
gostoto obstoječe zazidave, obstoječo gradbeno črto, gabarit objekta s
predpisano toleranco, namembnost, smer daljše stranice, določen tip
objekta in smer dovoza. |
|
|
Pri vseh predvidenih objektih, ki so prizidani
obstoječim, je potrebno obvezno upoštevati obstoječe gabarite objekta
(npr. simetrična dvokapna streha z opečno kritino). Ostali objekti se
oblikovno prilagajajo novim arhitekturno-urbanističnim rešitvam in novi
namembnosti (stanovanjske hiše, garaže, javni objekti). |
|
|
Pri prenovi obstoječih objektov je potrebno
upoštevati navodila Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
(ZVKDS) in Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), specifično tipologijo
stavbe, primernost lokacije in namembnosti, ustreznost napajanja in
glede na možnost spreminjanja namembnosti (možnosti dopolnilne gradnje)
tudi omejen razpoložljiv prostor za parkirišča. |
|
|
Pri načrtovanju novih objektov in prenovi
obstoječih je potrebno upoštevati pravilnik o zahtevah za zagotavljanje
neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter
večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03), posebno pri
oblikovanju javnih objektov. |
|
|
14. člen |
|
|
Merila in pogoji za krajinsko oblikovanje: |
|
|
Ohraniti je potrebno jasno razmejitev med grajenimi
in naravnimi krajinskimi strukturami v prostoru. Varovati je potrebno
poglede na značilni gabarit naselja, vedute panoramskih pogledov vzdolž
glavnih komunikacij. Vse ureditve peš in kolesarskih poti morajo biti
izvedene sonaravno, z uporabo naravnih materialov in avtohtonih
rastlinskih vrst (poti v zaledje, gozd itd., rekreacija ter površine, ki
so temu namenjene). Javne parkirne površine, ki so del
rekreacijsko-športnih dejavnosti naj bodo izvedene v travnatih ploščah
in zasenčene z drevjem. Javne parkirne površine, ki so del trgovske
dejavnosti pa naj bodo asfaltirane s primerno urejenimi zelenimi
površinami (ozelenitev z drevjem). Nujno je potrebno upoštevati obliko
terena z vrtačami in manjšimi gozdnimi površinami ter travniki. Nova
poselitev stanovanjskih objektov naj bo prilagojena strukturi terena. |
|
|
VI. MERILA
IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL OZIROMA FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
15. člen |
|
|
Opredelitev gradbenih parcel |
|
|
(karta O3) |
|
|
Pri zazidalnem načrtu za stanovanjsko območje
Predstruge in delu ureditvenega načrta za Predstruge je najpomembnejši
element definiranje parcelne strukture, ki bi omogočala poljubno
kombiniranje za različne želje novih prebivalcev: |
|
|
– zgostitev obstoječe grajene strukture
stanovanjskih objektov. Oblikovno-kubusno so definirani isti objekti v
predvideni morfološki enoti urejanja; |
|
|
– ohranitev posameznih samostojnih kmetij skupaj s
kmetijskimi površinami (na vzhodnem območju območja urejanja) z
možnostjo razširitve; |
|
|
– nova zazidava sledi izhodišču krožnega sistema
infrastrukture iz katere je speljan mrežni sistem parcelacije. Ogrodje
sistema se prilagaja razgibanosti terena in zelenim površinam (gozd,
vrtače). Pozidava je dimenzijsko manjša od obstoječe, pri čemer so možne
kombinacije različnih prostostoječih objektov. Vse oblike pa izhajajo iz
ugodne orientacije terena ter urejene prometne mreže; |
|
|
– nove površine za zazidavo izhajajo iz koriščenja
prostora z ureditvijo maksimalnega števila raznoliko dimenzioniranih
parcel od 500 m2 do 1.200 m2; |
|
|
– dovozne poti so vse orientirane na novo občinsko
cesto. Vse parcele so tako postavljene, da imajo povezavo z občinsko
cesto na katero se veže cesta za manjše število parcel. Dovozne poti so
na privatnih stavbnih zemljiščih. Če se v globino nadaljuje več stavbišč
je dovozna pot organizirana na robu parcel; |
|
|
– v območju je predviden manjši centralni prostor
na zahodnem delu obravnavanega območja z javnim programom za potrebe
ožje lokacije in naselja Predstruge: trgovski in podoben javni program
itd. |
|
|
16. člen |
|
|
Določila zazidalnega načrta za stanovanjsko območje
Predstruge in dela ureditvenega načrta za Predstruge se nanašajo na
naslednje morfološke enote, ki vsebujejo naslednje parcele (ob
konkretnem primeru jih je nujno potrebno še enkrat preveriti na
pripadajočem kartografskem gradivu, ki je sestavni del tega odloka): |
|
|
Celotno območje ZN za stanovanjsko območje
Predstruge in del UrN za Predstruge se nahaja v k.o. Cesta. |
|
|
Morfološke enote so grafično označene na karti O3. |
|
|
Morfološka enota A1: |
cele
parcele s parc. št.:, 1223/3, 1223/4, 1223/5, 1223/6, 1223/7,
1223/8, 1223/9, 1223/10, 1223/11, 1226/1, 1226/4, 1226/7,
1226/23, 1226/24, 1226/27, 1226/30, 1226/31, 1226/35, 1226/38,
1226/39, 1226/43, 1226/44, 1226/46, 1226/47, 1226/48, 1226/49,
1226/50, 1226/51, 1226/53, 1226/54, 1226/55, 1226/56, 1226/57,
1226/58, 1226/59, 1226/60, 1226/61, 1226/62, 1226/63, 1226/64,
1226/65, 1226/66, 1226/67, 1226/68, 1226/96, 1226/70, 1226/71,
1226/72, 1226/73, 1226/74, 1226/76, 1226/77, 1226/78, 1226/80,
1226/81, 1226/84, 1226/85, 1226/86, 1226/87, 1226/90, 1229/4,
1229/5, 1229/7, 1229/8, 1229/10, 1229/14, 1229/15, 1229/16,
1229/17, 1464/2, 1464/3, 1467/1, 1467/2, 1468/1, 1468/2, 1468/3,
1468/4, 1470, 2379/2, 2379/3, 2379/4, 2379/5, 2379/6;
del
parcel s parc. št.: 1226/3, 1226/28, 1226/75, 1466. |
Morfološka enota A2: |
cele
parcele s parc. št.: 1226/69, 1226/93, 1226/94, 1226/95;
del
parcel s parc. št.: 1223/1, 1226/3, 1466. |
Morfološka enota A3: |
cele
parcele s parc. št.: 1229/1, 1229/2, 1229/6, 1229/9, 1229/11,
1229/12, 1229/13, 1229/18, 1229/19, 1229/20, 1229/21, 1229/23,
1229/24, 1229/25, 1230/1, 1231/1, 1231/2, 1244/3;
del
parcel s parc. št.:, 1229/10, 1232/1, 1232/2, 1233/1, 1233/5,
1234/1, 1234/12, 1234/13, 1238, 1244/1, 1244/5. |
Morfološka enota A4: |
cele
parcele s parc. št.: 1223/12, 1223/13, 1223/15, 1223/16;
del
parcel s parc. št.: 1223/2, 1223/14. |
Morfološka enota A5: |
cele
parcele s parc. št.: 1234/11, 1234/12, 1244/4, 1245/1, 2382/2;
del
parcel s parc. št.: 1232/1, 1232/2, 1234/1, 1234/13, 1238,
1244/1, 1244/5, 2382/1. |
Morfološka enota B1: |
cele
parcele s parc. št.: 1226/6, 1226/26, 1460, 1461;
del
parcel s parc. št.: 1226/14, 1457/7, 1459/1. |
Morfološka enota B2: |
cele
parcele s parc. št.: 1226/91, 1226/92;
del
parcel s parc. št.: 1226/8, 1226/9, 1226/13, 1226/21, 1226/22. |
Morfološka enota B3: |
cela
parcela s parc. št.: 1229/26, 1229/27;
del
parcel s parc. št.: 1229/3, 1457/5. |
Morfološka enota B4: |
del
parcel s parc. št.: 1229/3, 1457/5, 1457/6, 1457/7. |
Morfološka enota B5: |
del
parcel s parc. št.: 1457/6, 1457/7. |
Morfološka enota C1: |
del
parcel s parc. št.: 1226/8, 1226/22, 1226/29, 1226/75. |
Morfološka enota C2: |
cele
parcele s parc. št.: 1226/5, 1459/2, 1459/3, 1464/1;
del
parcel s parc. št.: 1226/3, 1459/1. |
|
|
|
VII. MERILA
IN POGOJI ZA PROMETNO OPREMLJANJE |
|
|
17. člen |
|
|
Merila in pogoji za prometno urejanje območja
zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela
ureditvenega načrta za Predstruge |
|
|
(karta O4) |
|
|
Pri zasnovi zazidalnega načrta za stanovanjsko
območje Predstruge je najpomembnejši element notranja ureditev in
členitev prostora (opredelitev stanja) ter definiranje dobrih povezav in
komunikacij za funkcioniranje ter dobro pretočnost prostora: |
|
|
– obstoječe občinske poti predstavljajo izhodiščno
ogrodje, na katerem se izgradi in uredi prometna mreža na obravnavanem
območju. Pri tem je potrebno upoštevati odlok o občinskih cestah (Uradni
list RS, št. 84/99) in odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini
Dobrepolje (Uradni list RS, št. 64/00); |
|
|
– nova infrastrukturna mreža je vzpostavljena na
podlagi nedograjenega obstoječega stanja, ki služi kot izhodišče.
Definiran je krožni sistem, ki povezuje vse posamezne parcele v celovito
cono. Osnovna poteza mreže je prepletanje oziroma prehajanje ene
krožnice v drugo. Na ta način se sistem nadaljuje tudi preko meje tega
zazidalnega območja in se hkrati lahko poljubno dograjuje; |
|
|
– notranja mreža občinskih cest in dovozov je
podrejena krožni strukturi osnovnega prometa. Tudi obstoječa gradnja se
naveže na promet v notranjosti; |
|
|
– nova mreža parcelne strukture je urejena na ta
način, da je možno kombiniranje različnih velikosti in dimenzij. Hkrati
je od teh kombinacij odvisna povezava z občinsko cesto. Vse parcele so
tako orientirane, da je možna direktna povezava z eno od notranjih
občinskih cest zazidalnega območja. Na predelu, kjer je več parcel
(odvisno od potreb novih prebivalcev) je na račun privatne parcele
urejena skupna dovozna pot; |
|
|
– dimenzije občinskih cest za dvosmerni promet na
območju zazidalnega načrta so naslednje: celotno cestišče je 6,05 m –
vozišče 2 x 2,65 m, 1 x 0,75 m pločnik na eni strani (izjema je osrednja
os naselja, kjer je pločnik na obeh straneh – vozišče 2 x 2,65 m, 2 x
0,75 m pločnik na obeh straneh, torej je širina cestišča 6,8 m). Potek
ceste je v ZN in UrN je zasnovan idejno. Zaradi prometno tehničnih
rešitev so dopustne tolerance od idejne zasnove do dokončne določitve
trase v dokumentaciji. Hodniki za pešce so nivojsko dvignjeni od vozišča
z rešitvami, ki omogočajo dostop invalidnim osebam; |
|
|
– pri definiranju cestnih profilov je nujno
potrebno upoštevati merila, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka
požara v naseljih, določila po zakonu o varstvu pred požarom (ZVP
oziroma Uradni list RS, št. 71/93, 87/01 in 110/02). V tem okviru je
predvidena najmanjša dimenzija cestnega profila 3 m, ki zagotavlja
nemoteno uporabo cestišč za intervencijske poti. V okviru tega ZN in UrN
ni posebej predvidenih intervencijskih poti (sistema za celotno
območje), ki služijo samo temu namenu; |
|
|
– na območju, ki je predvideno za ureditev javnega
programa je predvideno urejeno parkirišče. V okviru tega območja je
predviden tudi prostor za kontejnerje (odlaganje odpadkov); |
|
|
– na območju C1: območje javnih – centralnih
dejavnosti, je predvidena intervencijska pot, ki se napaja iz območja
ploščadi ter navezuje na križišče z regionalno cesto R-647. Druga
možnost intervencije na to območje je preko območja parkirišča, ter tudi
iz občinske ceste; |
|
|
– povezava območja z regionalno cesto R-647, odsek
1368 Mlačevo–Rašica v naselju Predstruge je urejena preko treh križišč z
občinskimi cestami območja; |
|
|
– ureditev zgoraj omenjenega odseka obstoječe
regionalne ceste R-647: ureditev križišč z občinskimi cestami in
ureditev privatnih zelenih površin (dvorišča, vrtovi, zelenice...). V
tem predelu je predviden enoten ozelenjen pas; |
|
|
– vsi novo predvideni in urejeni priključki na
regionalno cesto R-647 se morajo projektirati po predpisih in upoštevati
naslednje zakone: zakon o javnih cestah (ZJC, Uradni list RS, št. 29/97,
18/02, 50/02 in 110/02) in uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni
list RS, št. 33/98, 48/99, 102/99, 69/00, 79/00, 97/00, 62/01, 82/01,
52/02, 95/02, 18/03, 65/03 in 119/03); |
|
|
– cestni priključki morajo biti pravokotni na os
ceste, pregledni (izračunan preglednostni trikotnik) in izgrajeni v
niveleti z javno cesto; |
|
|
– za morebitno gradnjo novih cestnih priključkov na
regionalno cesto R-647 oziroma rekonstrukcijo obstoječih, je investitor
dolžan pred izdajo gradbenih dovoljenj pridobiti soglasje Direkcije RS
za ceste v smislu zakona o javnih cestah (ZJC, Uradni list RS, št.
29/97, 18/02, 50/02 in 110/02); |
|
|
– pri posegih, ki tangirajo regionalno prometno
omrežje in naprave je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa; |
|
|
– pri nadaljnji projektni obdelavi je v bodoče
potrebno predvideti gradnjo avtobusnega postajališča izven vozišča
kategoriziranih cest in v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih in
minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na
glavnih in regionalnih cestah (Uradni list RS, št. 37/03); |
|
|
– na celotni trasi cest, kot tudi znotraj samega
kompleksa, se mora predvideti ustrezna vertikalna in horizontalna
prometna signalizacija v skladu s pravilnikom o prometni signalizaciji
in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00) in
zakonom o varnosti cestnega prometa (ZVCP, Uradni list RS, št. 30/98,
33/00, 49/00, 61/00, 100/00, 21/02, 54/02, 67/02, 7/03 in 97/03); |
|
|
– za ureditev priključevanja predvidene pozidave na
regionalno cesto R3-647/1368, kot tudi za ureditev ostale infrastrukture
v varovalnem pasu državne ceste, je v območju pozidave potrebno izdelati
poseben projekt PGD, PZI ter si nanj pridobiti soglasja Direkcije RS za
ceste, skladno z zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št.
110/02, 55/03 in 97/03). Pri načrtovanju navezave na regionalno cesto je
potrebno ustrezno upoštevati tudi interna navodila DRSC. |
|
|
18. člen |
|
|
Prometni režim in vrste prometa (glej grafično
prilogo dokumenta): |
|
|
Vse cestne površine so v asfaltu razen površin trga
in parkirišča (glej karto morfoloških enot, enota C1), kjer je
predvidena kombinacija asfalta, betonskih plošč in granitnih plošč. Pri
izvajanju rekonstrukcije trga na enoten talni nivo je potrebno
upoštevati kote vhodov v obstoječe objekte ter istočasno urediti
prilagoditve novih nivojev z obstoječimi. Pri načrtovanju novih objektov
in prenovi obstoječih je potrebno upoštevati pravilnik o zahtevah za
zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni
rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03), posebno pri
oblikovanju javnih objektov. |
|
|
19. člen |
|
|
Ureditev prometnih površin: |
|
|
Kolesarski promet in pešpoti sledijo cestam in
glavnim povezavam. Predvidene so tudi kolesarske in pešpoti globlje v
krajinsko zaledje naselja. |
|
|
Za kolesarski in peš promet je v nadaljnji
projektni obdelavi potrebno predvideti posebne hodnike. Prostor za peš
promet mora biti dvignjen od cestišča in od njega fizično ločen, prostor
za kolesarski promet se izvede na cestiščih, kjer je predviden pločnik
na obeh straneh (nadomesti se ena trasa pločnika s kolesarsko potjo;
le-ta se izvede v istem nivoju kot cestišče). Elemente za pločnik in
kolesarsko stezo je potrebno uskladiti z vsemi veljavnimi tehničnimi
predpisi. |
|
|
VIII. MERILA
IN POGOJI ZA UREJANJE ZELENIH POVRŠIN |
|
|
20. člen |
|
|
Merila in pogoji za urejanje zelenih površin |
|
|
(karta O5) |
|
|
Pomemben element je ureditev zelenih površin s
čimer se vzpostavi ureditev prostora, ki ni usmerjena zgolj v
opredelitev površin za pozidavo z novimi stanovanjskimi objekti. Pri tem
je pomembno poudariti, da so zelene površine del bivalnega okolja, ki
vpliva na njegovo kvaliteto in ugodnejši ambient: |
|
|
– ohranitev zelenih površin, manjših gozdnih
površin na lokaciji; območje vrtače se ohrani kot zeleni otok; |
|
|
– ob regionalni cesti R-647 se uredi enoten zeleni
pas (živa meja), ter uredi dvorišča na notranji strani; |
|
|
– podrobnejše se predvidi ureditev centralnega dela
območja z javnim programom, ter zunanje spremljevalne površine namenjene
igriščem. Uredi se povezava z zaledjem, gozdom. Koristi se tudi bližnja
vrtača za razne elemente igralnih površin; |
|
|
– na robovih lokacije so predvidene površine, ki se
ne koristijo za pozidavo, temveč kot zelene cezure med posameznimi
prostorskimi elementi; |
|
|
– pri posameznih parcelah je gradacija zunanjega
prostora definirana na ta način: dovozna pot, dvorišče, zelenica, zelena
površina z okrasnim drevjem, na zadnji strani zelenjavni in sadni vrt; |
|
|
– deli parcel s parc. št. 1226/6, 1226/8, 1226/9 in
1226/13 so v naravi dokaj kvalitetni gozdovi smreke, bukve s primesjo
ostalih listavcev (hrast, gaber, češnja itd.). V sestojih ni nobenih
izjemnih dreves na katera bi morali biti posebej pozorni, ali ostalih
objektov naravne in kulturne dediščine. Kljub temu je potrebno znotraj
predvidenega območja obravnavanega v tej nalogi ohraniti posamezne
skupine gozdnega drevja kot skupino ali posamezno drevo, predvsem
avtohtonih vrst kot popestritev bivalnega okolja. |
|
|
IX. MERILA
IN POGOJI ZA KOMUNALNO OPREMLJANJE |
|
|
Splošna merila in pogoji za komunalno opremljanje
stanovanjske cone Predstruge |
|
|
(karta O6) |
|
|
Pri odvajanju odpadnih voda, ki bodo nastajale v
predvidenih objektih, je potrebno upoštevati uredbo o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list
RS, št. 35/96, 21/03). Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin
mora biti izvedeno v skladu z zakon o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št.
67/02 in 110/02), na način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok
padavinskih voda z utrjenih površin (ponikanje in zadrževanje
padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo in površinske odvodnike).
Prav tako je potrebno dosledno upoštevati, pri ravnanju s komunalnimi
odpadki, pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98),
pravilnik o spremembah in dopolnitvah o pravilnika o ravnanju z odpadki
(Uradni list RS, št. 45/00 in 20/01) ter odlok o ravnanju s komunalnimi
odpadki v Občini Dobrepolje (Uradni list RS, št. 55/02). Oskrba z
električno energijo mora biti v skladu z uredbo o elektromagnetnem
sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96)
ter pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire
elektromagnetnega sevanja ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list
RS, št. 70/96). |
|
|
Pri urejanju območja je potrebno upoštevati odlok o
varstvu virov pitne vode na območju Občine Dobrepolje (Uradni list RS,
št. 64/00), odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Dobrepolje
(Uradni list RS, št. 55/02) ter zakon o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI,
Uradni list RS, št. 99/99, 107/99 in 110/02). |
|
|
Zmogljivosti vodnega vira zadoščajo potrebam za
pitno vodo, s čimer je zagotovljena oskrba s higiensko neoporečno vodo. |
|
|
Obravnavano območje zazidalnega in ureditvenega
načrta se bo s pitno vodo oskrbovalo iz primarnega cevovoda LŽ izvedbe
preseka 200 mm, ki poteka ob južnem robu območja med regionalno cesto in
železniško progo. Na tem je predvidena enotna ureditev novega
vodovodnega omrežja za celotno območje. |
|
|
Celotno območje je pokrito z mrežo nadzemnih
hidrantov, ki se priključujejo na glavni sekundarni cevovod. Sistem mora
biti izveden v tej obliki, da omogoča ter zagotavlja zadostno oskrbo z
vodo za gašenje. |
|
|
Odpadne vode iz območja zazidalnega načrta in
ureditvenega načrta naj bi se priključile na povezovalni kanalizacijski
kolektor, ki bo potekal iz naselja Predstruge do naselja Videm in naprej
do Bruhanje vasi, kjer bo locirana čistilna naprava. Pred izvedbo ČN, so
posamezniki vezani na individualne rešitve (greznice). Kanalizacija
celotnega obravnavanega območja se izvede v skupnem sistemu. Občina mora
pristopiti k projektiranju končne rešitve čiščenja odpadnih voda iz
širšega območja Predstrug in izdelavi projektov. Na območju Predstrug se
predvideva izgradnja večjega industrijskega kompleksa, zahodno od
obravnavanega načrta. Potrebno je izvesti sintezo in predvideti skupen
kanalizacijski sistem s čistilno napravo, ki bo vključevala obe coni.
Druga varianta je odvod odpadnih voda do Vidma in od tam po že zgrajeni
kanalizaciji proti predvideni čistilni napravi pri Bruhanji vasi. |
|
|
Glede na predvideno gradnjo stanovanjskih objektov
bo potrebno za omenjeno območje zgraditi novo transformatorsko postajo
(skupna TP OC+SC). Visokonapetostni 20 kV daljnovod proti Velikim Laščam
bo potrebno pokabliti in to od nove TP ob cesti proti obstoječi
transformatorski postaji Predstruge in naprej do novega odcepnega droga. |
|
|
Nizkonapetostno omrežje se izvede kabelsko v
kabelski kanalizaciji skupaj z javno razsvetljavo, za katero je potrebno
predvideti prižigališče ob novi TP. |
|
|
Telefonski priključki naj se navežejo na obstoječi
telefonski jašek, ki se napaja iz telefonske centrale Videm. |
|
|
22. člen |
|
|
Vodovod |
|
|
Obstoječe stanje |
|
|
Območje Občine Dobrepolje je oskrbljeno s pitno
vodo iz vodovodnega sistema Rob–Dobrepolje. Vodno zajetje je locirano v
sosednji Občini Velike Lašče in oskrbuje s pitno vodo iz globokih
dolomitnih vrtin tudi območje Občine Velike Lašče. Voda je kvalitetna in
ustreza vsem predpisanim zahtevam. Večina obstoječih vodovodov je
azbestno cementnih in polietilenskih, v zadnjem času pa nekvalitetne
odseke intenzivno zamenjujejo z litoželeznimi ductilnimi cevmi. Cevovodi
so dimenzionirani za normalno oskrbo in požarno varstvo. |
|
|
Obravnavano območje zazidalnega in ureditvenega
načrta se s pitno vodo oskrbuje iz primarnega cevovoda LŽ izvedbe
preseka 200 mm, ki poteka ob južnem robu območja med regionalno cesto in
železniško progo. Iz njega sta izvedena dva sekundarna voda PE izvedbe
preseka 90 mm. Cevovoda se razvejata v cevi manjših profilov, ki
oskrbujejo posamezne obstoječe objekte. Pritiski v cevovodu znašajo do 6
barov. |
|
|
Tehnični opis predvidenega stanja |
|
|
Na območju zazidalnega načrta za stanovanjsko
območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge je predvidena
enotna ureditev novega vodovodnega omrežja za celotno območje. |
|
|
Predvideva se izgradnja novega omrežja v LŽ ductil
izvedbi. Novopredvideno omrežje se navezuje na primarni cevovod LŽ 200
mm na dveh obstoječih priključkih na južnem delu območja. Za zagotovitev
boljšega kroženja vode in manjših hidravličnih izgub je na severnem delu
območja predvidena dodatna navezava na primarni vodovod. |
|
|
Skozi celotno območje poteka iz južnega priključka
cevovod profila 125 mm (odsek 1), ki napaja vse ostale prečne zanke in
se navezuje na novopredvideni severni priključek. |
|
|
Cevovodi v prečnih ulicah ob katerih so nameščeni
hidranti so profila 100 mm, cevovodi v ulicah brez hidrantov pa so lahko
tudi manjšega preseka (80 mm). Vsi cevovodi so krožno povezani, le
posamezne skupine obstoječih objektov imajo predvideno enostransko
napajanje s cevmi manjšega preseka (60 mm). |
|
|
Celotno območje je pokrito z mrežo nadzemnih
hidrantov, ki se priključujejo na glavni sekundarni cevovod profila 125
mm oziroma na stranske cevovode profila 100 mm. |
|
|
Vodovodno omrežje je speljano v celoti v pločniku
in z zadostnim odmikom od fekalne kanalizacije (3 m). Le na odsekih,
kjer ni možno zagotoviti ustreznega odmika od fekalne kanalizacije
poteka vodovod v robu parcel. |
|
|
Staro omrežje se v celoti opusti, vodovodni
priključki do obstoječih objektov se obnovijo in navežejo na novo
omrežje. |
|
|
Za izvedbo vodovoda je potrebno izdelati projektno
dokumentacijo PGD in PZI. |
|
|
23. člen |
|
|
Kanalizacija |
|
|
Obstoječe stanje |
|
|
Obravnavano območje še nima urejenega javnega
sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. Posamezni
objekti imajo greznice za odpadno vodo in ponikovalnice za padavinsko
vodo. |
|
|
Tehnični opis predvidenega stanja |
|
|
Na podlagi idejnih študij in projektnih rešitev za
izvedbo kanalske mreže in sistema čiščenja Dobrepoljske doline naj bi se
odpadne vode iz območja zazidalnega načrta in ureditvenega načrta
priključile na povezovalni kanalizacijski kolektor, ki bo potekal iz
naselja Predstruge do naselja Videm in naprej do Bruhanje vasi, kjer bo
locirana čistilna naprava. Pred izvedbo skupne ČN, ki ne bo namenjena
samo funkcioniranju obravnavanega območja ZN in UrN v tem dokumentu,
temveč širšega prostora, so posamezniki vezani na individualne rešitve
(greznice). |
|
|
Kanalizacija celotnega območja se izvede v skupnem
sistemu. Kanali so predvideni v prometnih površinah in sledijo naravnim
padcem terena. Meteorni in fekalni kanali potekajo v vzporednih trasah,
z ločenimi revizijskimi jaški. |
|
|
a) Fekalna kanalizacija |
|
|
Fekalna kanalizacija in jaški na njej morajo biti
izvedeni vodotesno iz SBC, duktil ali PVC cevi. Posamezni fekalni kanali
se priključujejo na glavni kanalizacijski kolektor, ki bo potekal ob
južnem delu območja med cesto in železnico in se bo zaključil s skupno
čistilno napravo. |
|
|
Predvideno je posamično priključevanje posameznih
objektov na meteorni in fekalni kanal. |
|
|
Kanalizacijski priključki na sekundarne fekalne
kanale so lahko priključeni direktno na cev, vendar morajo biti izvedeni
s fazonskimi kosi pod kotom 45° v smeri toka. Na vsaki parceli mora biti
izveden revizijski jašek, ki omogoča čiščenje posameznega priključka. |
|
|
Odpadne vode, ki se spuščajo v javno kanalizacijo
morajo ustrezati uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96, 21/03).
Kolikor odpadne vode ne ustrezajo uredbi je potrebno predvideti ustrezno
predčiščenje. |
|
|
Vsi gostinski lokali morajo biti opremljeni z
maščobolovilci. |
|
|
Vsi novi objekti se morajo takoj po izgradnji
kanalizacijskega omrežja priključiti nanj, obstoječi objekti pa
najkasneje v roku 6 mesecev. |
|
|
b) Meteorna kanalizacija |
|
|
Padavinske vode z utrjenih površin se priključujejo
na meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in
lovilcev olj, v skladu s pogoji upravljalca kanalizacije. |
|
|
Peskolovi na cestnih in ostalih tlakovanih
površinah morajo imeti lovilno globino najmanj 750 mm in skupno globino
1500 mm ter presek 450 mm. Peskolovi za vodo s strešnih površin se
izvedejo iz BC preseka 300 mm in globine 1.000 mm. Da bi zmanjšali
količine padavinske vode in s tem dimenzije meteornih kanalov ter
visokovodne konice, se predvideva ponikanje strešnih vod po predhodnem
čiščenju v peskolovih v ponikovalnice oziroma ponikovalne jarke s
priključitvijo prelivov na meteorne kanale so predvideni ob posameznih
objektih. |
|
|
Revizijski jaški so preseka 800 mm, na mestih
vklapljanja drugih kanalov pa 1.000 mm. Največja dovoljena razdalja med
jaški je 70 m. |
|
|
Priključki na meteorne kanale so lahko direktno na
cev, vendar morajo biti izvedeni s fazonskimi kosi pod kotom 45(na o )v
smeri toka. |
|
|
Glede na faznost izvedbe posameznih območij cone se
bo temu prilagajala tudi izgradnja meteornih in fekalnih kanalov ter
priključevanje na skupno čistilno napravo. |
|
|
Vrsta in profili cevi, objekti, revizijski jaški in
natančni odmiki od ostalih infrastrukturnih vodov bodo določeni s
posebnim projektom PGD in PZI. |
|
|
24. člen |
|
|
Električna energija in javna razsvetljava |
|
|
Obstoječe stanje |
|
|
Na območju celotnega obravnavanega predela za
stanovanjsko območje Predstruge potekata visokonapetostni 20 kV
daljnovod in 20 kV kablovod. |
|
|
Območje se napaja preko nizkonapetostnega omrežja
iz obstoječe transformatorske postaje Predstruge. |
|
|
Predvideno stanje |
|
|
Glede na predvideno gradnjo stanovanjskih objektov
je potrebno za omenjeno območje zgraditi novo transformatorsko postajo,
ki naj bo locirana v križišču, na koncu obstoječega visokonapetostnega
20 kV kablovoda. Visokonapetostni 20 kV daljnovod proti Velikim Laščam
je potrebno pokabliti in to od nove TP ob cesti proti obstoječi
transformatorski postaji Predstruge in naprej do novega odcepnega droga.
Prav tako je potrebno pokabliti visokonapetostni kablovod proti Vodicam
od nove TP do novega odcepnega droga. Vse pokablitve se izvedejo v
kabelski kanalizaciji (3+2 ? 110). |
|
|
Transformatorska postaja se zgradi kabelska z
visokonapetostnim Sf6 blokom, ki naj ima tri vodne in eno
transformatorsko celico, transformator 630 kVA in nizkonapetostno vodno
polje. |
|
|
Nizkonapetostno omrežje se izvede kabelsko v
kabelski kanalizaciji skupaj z javno razsvetljavo, za katero je potrebno
predvideti prižigališče ob novi TP. |
|
|
Nizkonapetostno omrežje se preko razdelilno
priključnih omaric vzanka (možnost dvostranskega napajanja odjemalcev).
Mesta merilnih naprav (števci električne energije) naj bodo na parcelnih
mejah v prostostoječih omaricah, če ne bo drugače definirano v
elektroenergetskih soglasjih. |
|
|
Javno razsvetljavo je potrebno predvideti celonočno
in polnočno, svetilke naj bodo izbrane glede na tehnične zahteve kakor
tudi glede na vremenske razmere. |
|
|
Mesta kandelabrov naj se določijo po potrebah
infrastrukture in stanovalcev. Vse prestavitve, pokablitve obstoječih
elektro naprav, kakor tudi nov nizkonapetostni razvod, razvod javne
razsvetljave in mesta svetilnih teles (kandelabrov) bodo določena v
elektro projektu, posebnim projektom PGD in PZI. |
|
|
25. člen |
|
|
TK omrežje |
|
|
Telefonski priključki naj se navežejo na obstoječi
telefonski jašek, ki se napaja iz telefonske centrale Videm. Izgradnja
notranjega telefonskega omrežja naj se izvede v telefonski kanalizaciji,
skupaj z izgradnjo ostalih potrebnih kanalizacij in ob upoštevanju
ustreznih predpisov. |
|
|
V času gradnje je potrebno zagotoviti nemoteno
telefonsko povezavo. |
|
|
Eventualne prestavitve obstoječih telefonskih
naprav, kakor vse detajle notranjega telefonskega omrežja se določi v
posebnem projektu skupaj z upravljalcem. |
|
|
Upošteva naj se in hkrati naj se predvidi
dolgoročna možnost priključitve na kabelsko omrežje ter vse druge
optične povezave, ki so vezane na sistem TK omrežij. |
|
|
26. člen |
|
|
Ogrevanje in plinovod |
|
|
Na območju ZN za stanovanjsko območje Predstruge in
del UrN za Predstruge plinifikacija z zemeljskim plinom ni izvedljiva. |
|
|
Ogrevanje stanovanj in sanitarne vode v njih se
izvede za vsakega posebej, možna pa je tudi izgradnja skupinskih
kotlovnic in toplotnih postaj (glede na faznost in zaključenost
posameznih morfoloških enot). |
|
|
Kot primarni vir energije naj se uporabi kurilno
olje ali utekočinjen plin (priporočljivo tudi kurjenje z biomaso). V
obeh primerih pa je potrebno pri projektiranju načina ogrevanja
upoštevati ustrezne pravilnike. |
|
|
X. POGOJI ZA
VAROVANJE OKOLJA |
|
|
27. člen |
|
|
Varstvo pred hrupom, onesnaževanjem zraka in voda: |
|
|
Za preprečitev poslabšanja kakovosti zraka je
potrebno za celotno območje ZN za stanovanjsko območje Predstruge in del
UrN za Predstruge, poskrbeti za ohranitev zelenih površin in zasaditev
novega zelenega enotnega varovalnega pasu ob glavni regionalni cesti
R-647, odsek 1368 Mlačevo–Rašica ter na območju parkirišča v morfološki
enoti C1. |
|
|
Poleg prostorske, je potrebno upoštevati tudi
okoljevarstveno zakonodajo, in sicer zakon o varstvu okolja (Uradni list
RS, št.. 32/93, 44/95, 1/96, 9/99, 56/99 – 31/00 – popr., 86/99, 22/00,
82/01 in 67/02) ter podzakonske akte, ki urejajo področja varstva zraka,
tal, voda, področje hrupa, elektromagnetnih sevanj in ravnanja z
odpadki. |
|
|
V območju je potrebno upoštevati maksimalno
dovoljen nivo hrupa 55 dB za dan in 45 dB za noč. |
|
|
Pri tem je potrebno upoštevati tudi uredbo o hrupu
v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), uredbo o
spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem
okolju (Uradni list RS, št. 66/96), uredbo o hrupu zaradi cestnega in
železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95) ter zakon o javnh
zbiranjih (ZJZ, Uradni list RS, št. 59/02). Hkrati je potrebno
upoštevati še veljavne določbe 7. in 8. člena zakona o varstvu pred
hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76, 29/86,
Uradni list RS, št. 32/93, 29/95, 45/95 in 110/03), ki se nanašajo na
povzročanje hrupa v naseljih ob načrtovanju, gradnji in preurejanju
grajenega okolja (obratov, dejavnosti, cest in stanovanjskih zgradb). |
|
|
Dosledno je potrebno upoštevati odlok o varstvenih
pasovih vodnih virov in ukrepih za varovanje voda (Uradni list SRS, št.
15/83 in 15/85) in odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine
Dobrepolje (Uradni list RS, št. 64/00), |
|
|
Ohranjati je potrebno značilnosti kraškega terena
(vrtače) ter obstoječo ozelenjenost območja. Zasipavanje vrtač na
kraškem terenu ni dovoljeno. |
|
|
V primerih nevarnosti požara je funkcionalne
površine (utrjene) potrebno urediti tako, da se v primeru požara s
posebnimi zaporami prepreči izliv požarne vode (ali drugih
intervencijskih sredstev) v javni kanal ali odprti vodotok. |
|
|
XI. MERILA
IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
28. člen |
|
|
Merila in pogoji za varovanje naravne in kulturne
dediščine |
|
|
(karta O3, O5) |
|
|
Pri izvajanju posegov in ureditev na območju, za
katerega veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine, je
potrebno upoštevati navodila Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije (ZVKDS) in Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN). V upravnem
postopku je potrebno zagotoviti sodelovanje pristojne varstvene službe. |
|
|
Za preprečitev poslabšanja kakovosti zraka je
potrebno za celotno območje ZN za stanovanjsko območje Predstruge in del
UrN za Predstruge, poskrbeti za ohranitev zelenih površin in zasaditev
novega zelenega enotnega varovalnega pasu ob glavni regionalni cesti in
parkirišču (v morfološki enoti C1). Za vse večje posege je potrebno
pridobiti tudi poprejšnje soglasje pristojnega inšpektorja za varstvo
okolja v primerih, ko poseg ni v skladu s pogoji in soglasji pristojnih
inštitutcij, ki so celotnega dokumenta »Spremembe in dopolnitve
zazidalnega načrta – ZN za stanovanjsko območje Predstruge in za del
ureditvenega načrta – UrN Predstruge«. |
|
|
V območju je potrebno upoštevati maksimalno
dovoljen nivo hrupa 55 dB za dan in 45 dB za noč. Pri tem je potrebno
upoštevati uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list
RS, št. 45/95) ter uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v
naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96) ter zakon o
javnh zbiranjih (ZJZ, Uradni list RS, št. 59/02). |
|
|
Ohranjati je potrebno značilnosti kraškega terena
(vrtače) ter vse kvalitetne elemente zelenih površin. |
|
|
V primeru nevarnosti požara, je funkcionalne
površine (utrjene) potrebno urediti tako, da se v požaru s posebnimi
zaporami prepreči izliv požarne vode (ali drugih intervencijskih
sredstev) v javni kanal ali odprti vodotok. |
|
|
XII.
ZAPOREDNOST IZVAJANJA |
|
|
29. člen |
|
|
Zazidalni načrt je mogoče izvajati v več medsebojno
neodvisnih fazah |
|
|
(karta O3) |
|
|
Prenova in novogradnje lahko potekajo neodvisno in
na faznost izgrajevanja niso vezane, vendar je smiselno posamezne
morfološke enote medsebojno uskladiti (na primer: ureditev kanalizacije
in popločenje javnih površin.). |
|
|
V okviru obravnavanega območja zazidalnega načrta
za stanovanjsko območje Predstruge in del ureditvenega načrta Predstruge
je za izvedbo in izgradnjo območja predvidena faznost izgradnje, ki se
nanaša na definirane funkcionalne celovitosti območja, in sicer: |
|
|
– izgradnja infrastrukturnega omrežja ter v tem
okviru določitev javnih, skupnih površin ter območja koridorjev javne
rabe; |
|
|
– izgradnja prometnega sistema (ceste) v skladu s
17. členom tega odloka in predvideno faznostjo izgradnje celovitosti
prometnega sistema, s posebnim poudarkom priključevanja na regionalno
cesto R-647; |
|
|
– izgradnja primarnih, glavnih vodov komunalne
opremljenosti celotnega območja (vodovod, kanalizacija, elektrika,
telefon); |
|
|
– definirati vse zgoraj naštete elemente v tej
obliki, da je možno v fazi izgradnje posameznega morfološkega območja
nemoteno omogočena komunalna in infrastrukturna opremljenost vsake
posamezne parcele, |
|
|
– v tem okviru naj ima vsaka parcela predhodno
predvidene priključke za posamezne vode komunalnega in infrastrukturnega
opremljanja. |
|
|
Predvidena faznost gradnje infrastrukture, ki je
prikazana v tem odloku (bodisi v tekstualnem oziroma grafičnem delu),
predstavlja idealno varianto, vendar ni obvezna. Možno jo je sproti
prilagajati dejanskim (fizičnimi in finančnimi) možnostim izgradnje.
Projekti PGD in PZI se lahko ločeno pridobiva za posamezne
infrastrukturne dele, neodvisno od predvidene faznosti izgradnje. Prav
tako se lahko ločeno opravlja izvedbo, s čimer se zagotovi hitrejša
komunalna opremljenost v tistih delih ZN in UrN, kjer je interes večji
in izvedba možna. |
|
|
Izgradnja celovitosti območja naj predvidoma sledi
morfološkim in funkcionalnim enotam, in sicer: |
|
|
– I. faza izgradnje: zapolnitev obstoječih površin
dela UrN: A1, A2, A3, A4, A5; |
|
|
– II. faza: ureditev območij javnih prostorov: C1,
C2; |
|
|
– III. faza: nova zazidava v okviru ZN: B1; |
|
|
– IV. faza: nova zazidava v okviru ZN: B2; |
|
|
– V. faza: nova zazidava v okviru ZN: B3, B4. |
|
|
V vsakem primeru pa se faznost gradnje objektov
prilagaja in je odvisna od izgrajenosti infrastrukturnega in komunalnega
omrežja na katero se navezuje (gradnja npr. v enoti B1 se lahko izvede
pred gradnjo npr. v enoti A4, če je predvideno območje enote že
opremljeno s potrebnim infrastrukturnim in komunalnim omrežjem oziroma
je v neposredni bližini obstoječega oziroma že izvedenega). |
|
|
30. člen |
|
|
Režim in začasna namembnost zemljišč, ki se ne
zazidajo v prvi etapi: |
|
|
Namembnost površin in objektov, ki se z načrtom
spreminjajo, ostaja do izvedbe nespremenjena. |
|
|
Ko bo prišlo do zapolnitve obstoječega območja, ki
je obravnavano v naslednjem odloku, se bodo odprle nove površine
zazidave (zahodno od območja), ki se bodo urejale po enakem sistemu kot
območje, ki je obravnavano v tem odloku. Nujno bo potrebno upoštevati
infrastrukturni sistem kot je obravnavan v tem odloku (v tekstualnem in
grafičnem delu) in predstavljen v strokovnih podlagah. |
|
|
XIII.
TOLERANCE PRI GABARITIH |
|
|
31. člen |
|
|
Tolerance pri gabaritih, ki jih pri gradbenem
dovoljenju lahko dopusti upravni organ |
|
|
(karta O3 in O4) |
|
|
Manjši odmiki in tolerance so definirane že v
posameznih členih tega odloka. Odmike, ki od le-teh odstopajo pa v
skladu z zakonom o urejanju prostora (ZureP-1, Uradni list RS, št.
110/02, 8/03 – popr., 55/03, 58/03) in z zakonom o graditvi objektov
(ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03 in 97/03) dovoljuje občinska
služba za prostor Občine Dobrepolje v dogovoru z izdelovalcem dokumenta
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za stanovanjsko območje
Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge. |
|
|
XIV.
OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
|
32. člen |
|
|
Obveznosti investitorjev in izvajalcev: |
|
|
Pri izvajanju rekonstrukcij cest je treba predhodno
preveriti ustreznost oziroma dotrajanost obstoječih komunalnih vodov ter
jih po potrebi obnoviti. |
|
|
Zagotoviti je potrebno usklajeno in racionalno
izvajanje komunalne infrastrukture, ki je razdeljena na dva dela:
opremljenost celovitega območja ter opremljenost posameznih parcel
(stvar izvedbe posameznika). |
|
|
Izvajanje posameznih posegov in ureditev načrta
spremlja strokovna organizacija, ki je izdelala spremembe in dopolnitve
zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela
ureditvenega načrta Predstruge. |
|
|
XV. KONČNE
DOLOČBE |
|
|
33. člen |
|
|
Celoten dokumet (tekstualni in grafični del, ter
vse obvezne priloge) sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za
stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge
je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu Občine Dobrepolje. |
|
|
34. člen |
|
|
Izvajanje tega odloka nadzoruje pristojna občinska
služba kot je določeno v odloku o občinski inšpekciji, komunalnem
nadzorstvu in občinskem redarstvu v Občini Dobrepolje (Uradni list RS,
št. 127/03). |
|
|
35. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem
listu RS. |
|
|
Z njegovo veljavo preneha veljati odlok o
zazidalnem načrtu za stanovanjsko območje Predstruge in dela
ureditvenega načrta Predstruge (Uradni list RS, št. 54/00). |
|
|
Št. 35005-1/98 |
|
|
Dobrepolje, dne 4. februarja 2004. |
|
|
Župan |
|
|
Občine Dobrepolje |
|
|
Anton Jakopič l. r. |
|
|
(*1) Možne obrtne/dopolnilne dejavnosti, ki se
lahko razvijejo na območju UrN in Zn Predstruge in veljajo za vse
morfološke enote, so: Izdelovanje tekstilnih izdelkov, razen oblačil,
Krojaštvo po meri, Šiviljstvo po meri, Plemenitenje tekstilij,
Izdelovanje predmetov iz žlahtnih kovin in dragih ter poldragih kamnov
(zlatarstvo), Pleskarstvo in soboslikarstvo, Črkoslikarstvo, Popravilo
ur, Fotografska dejavnost, Dejavnost frizerskih, kozmetičnih in
pedikerskih salonov, Druge dejavnosti za nego telesa, Druge s
tiskarstvom povezane storitve, Tajniška dela, računovodstvo in
prevajanje, Fotokopiranje in drugo razmnoževanje, Umetniško ustvarjanje
in poustvarjanje itd. in druge podobne dejavnosti, ki ne presegajo
dovoljene meje hrupa. |
|