|
Na podlagi 64. člena
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94,
14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Dobrepolje
na 6. redni seji dne 21. 4. 1999 sprejel |
|
|
STATUT |
|
|
Občine Dobrepolje |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Občina Dobrepolje je
samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Bruhanja vas, Cesta, Četež pri Strugah, Hočevje,
Kolenča vas, Kompolje, Lipa, Mala vas, Paka, Podgora, Podgorica, Podpeč,
Podtabor, Ponikve, Potiskavec, Predstruge, Pri Cerkvi-Struge, Rapljevo,
Tisove, Tržič, Videm, Vodice, Zagorica, Zdenska vas. |
|
|
Sedež občine je na
Vidmu. |
|
|
Občina je pravna oseba
javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi
vrstami premoženja. |
|
|
Občino predstavlja in
zastopa župan. |
|
|
Območje, ime in sedež
občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
Občina Dobrepolje je
enovita lokalna skupnost. Občani uresničujejo lokalno samoupravo v
občini neposredno in prek organov občine. |
|
|
3. člen |
|
|
Občina Dobrepolje (v
nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja
in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine
in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju
nanjo prenesene z zakonom. |
|
|
4. člen |
|
|
Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
|
|
Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
|
Občani sodelujejo pri
upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom
in ljudsko iniciativo. |
|
|
Na podlagi odločitve
organov občine se lahko v posamezne oblike sodelovanja vključijo tudi
osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki
zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
|
5. člen |
|
|
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
|
Občina samostojno
odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in
po postopku predpisanem v zakonu. |
|
|
Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in
organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
|
|
6. člen |
|
|
Občina Dobrepolje ima
svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba je
določena z odlokom. |
|
|
Občina ima pečat, ki je
okrogle oblike. Pečat ima v sredini grb občine, v zunanjem krogu na
zgornji polovici napis: Občina Dobrepolje, v notranjem krogu ima lahko
tudi dodatni napis organa občine. |
|
|
Število pečatov,
velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
7. člen |
|
|
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem
statutom in zakoni, zlasti pa: |
|
|
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
|
– sprejema statut in
druge splošne akte občine, |
|
|
– sprejema proračun in
zaključni račun občine, |
|
|
– načrtuje prostorski
razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
|
– predpisuje davke in
prispevke iz svoje pristojnosti. |
|
|
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
|
|
– ureja način in pogoje
upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
|
– pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
– sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
|
– sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
|
|
|
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
|
– spremlja in analizira
gospodarske rezultate v občini, |
|
|
– sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
|
|
|
– oblikuje davčno
politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, |
|
|
– sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
|
|
– z javnimi sredstvi, v
skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma
gospodarskih subjektov. |
|
|
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za ustvarjanje pogojev za oblikovanje
najemnega stanovanjskega fonda stanovanj tako, da: |
|
|
– v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
|
– sprejema dolgoročni
in kratkoročni stanovanjski program občine, |
|
|
– spremlja in analizira
stanje na stanovanjskem področju občine, |
|
|
– spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg in
v sklopu tega lahko tudi kupuje, obnavlja ali prodaja stanovanja in
stanovanjske objekte in jih daje v najem. |
|
|
– sodeluje z
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju
stanovanjske problematike občanov. |
|
|
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
|
|
– ustanavlja lokalne
javne službe, |
|
|
– sprejme splošne akte,
ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
|
|
|
– zagotavlja sredstva
za delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
|
|
– organizira
opravljanje pokopališke in pogrebne službe, |
|
|
– gradi in vzdržuje
vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
|
|
|
– zagotavlja
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. |
|
|
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
|
|
|
– ustanovi
vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo
delovanje, |
|
|
– v skladu z zakoni, ki
urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in
v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
|
|
|
– sodeluje z
vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
|
– z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
|
|
– organizira
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev. |
|
|
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
|
|
|
– spremlja stanje na
tem področju, |
|
|
– pristojnim organom in
institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
|
|
– sodeluje s centrom za
socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami. |
|
|
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da: |
|
|
– omogoča dostopnost
kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
|
|
|
– zagotavlja
splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
|
– z dotacijami spodbuja
te dejavnosti, |
|
|
– sodeluje z društvi in
jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
|
|
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
|
|
|
– izvaja naloge, ki jih
določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
|
|
|
– spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– izvaja inšpekcijski
nadzor iz svoje pristojnosti in sodeluje s pristojnimi državnimi
inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
|
|
|
– z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
|
10. Upravlja, gradi in
vzdržuje: |
|
|
– lokalne javne ceste
in druge javne poti, |
|
|
– površine za pešce in
kolesarje, |
|
|
– igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
|
– javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
|
– ureja promet v
občini. |
|
|
11. Skrbi za požarno
varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako,
da v skladu z merili in normativi: |
|
|
– organizira reševalno
pomoč v požarih, |
|
|
– organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
|
|
– zagotavlja sredstva
za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva
pred naravnimi nesrečami, |
|
|
– zagotavlja sredstva
za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
|
|
– sodeluje z občinskim
poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja
njihovo delo, |
|
|
– opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
12. Ureja javni red v
občini tako, da: |
|
|
– sprejema ustrezne
splošne akte, |
|
|
– določa prekrške in
denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
|
|
|
– ureja lokalni promet
in določa prometno ureditev, |
|
|
– organizira občinsko
redarstvo, |
|
|
– izvaja nadzorstvo nad
javnimi prireditvami, |
|
|
– opravlja oziroma
organizira inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
|
|
– opravlja druge naloge
v okviru teh pristojnosti. |
|
|
8. člen |
|
|
V okviru lokalnih zadev
javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
|
|
|
– inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, |
|
|
– ugotavljanje javnega
interesa v primeru razlastitve za potrebe občine, |
|
|
– določanje namembnosti
urbanega prostora, |
|
|
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
|
|
|
– evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
– zagotavljanje varstva
naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
|
|
– mrliško ogledno
službo in |
|
|
– ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
|
|
9. člen |
|
|
Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te
potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih
organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. |
|
|
Za potrebe iz prvega
odstavka tega člena pridobiva občina od upravljalcev zbirk podatke o
fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o
fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih
osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini. |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
10. člen |
|
|
Organi občine so:
|
|
|
– občinski svet,
|
|
|
– župan in |
|
|
– nadzorni odbor
občine. |
|
|
Občina ima volilno
komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
|
|
|
Občina ima tudi druge
organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
|
|
Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
Člani občinskega sveta,
župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
|
11. člen |
|
|
Občina ima občinsko
upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi
akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o
upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge
občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna,
organizacijska in administrativna opravila za občinske organe. |
|
|
12. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali tem
statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov. |
|
|
13. člen |
|
|
Delo organov občine je
javno. Če občinski organ obravnava zadeve zaupne narave sklene, da se
javnost izključi. |
|
|
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
|
|
Predstavniki občanov so
dolžni svoje prisostvovanje na seji najaviti najmanj dan pred sejo.
Predstavniki javnosti nimajo pravice sodelovanja v razpravi. Število
prisotnih na posamezni seji določi organ, ki sejo sklicuje. |
|
|
Način zagotavljanja
javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve
javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
|
Za obveščanje javnosti
ima občina občinsko informativno glasilo. Način in obliko delovanja
glasila sprejme občinski svet s posebnim sklepom. Uradno glasilo za
objavo splošnih aktov je Uradni list Republike Slovenije. |
|
|
Obveščanje poteka tudi
preko vaških odborov. Župan občine je dolžan sklicati predsednike vaških
odborov na skupni sestanek vsaj dvakrat na leto, jih obvestiti o delu
občine in pridobiti njihova mnenja. |
|
|
Javnosti niso dostopni
dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih organov, ki so zaupne
narave. |
|
|
2. Občinski svet |
|
|
14. člen |
|
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
|
|
Občinski svet šteje
dvanajst članov. |
|
|
Člani občinskega sveta
se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče
župan najkasneje v dvajsetih dneh po izvolitvi. |
|
|
Ko članom občinskega
sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih
in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih
ustanoviteljica je občina, če so bili imenovani kot predstavniki
občinskega sveta. |
|
|
15. člen |
|
|
Volitve občinskega
sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z
neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
|
|
Občinski svet se voli
po proporcionalnem sistemu. Celotna občina je ena volilna enota. |
|
|
16. člen |
|
|
Občinski svet sprejema
statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega
sveta. |
|
|
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
|
– sprejema prostorske
plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
– na predlog župana
sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
– na predlog župana
določi organizacijo in delovno področje občinske uprave, |
|
|
– v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
|
|
– daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah
ne odloča drug občinski organ, |
|
|
– nadzoruje delo
župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
|
|
– potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
|
|
– imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
|
– imenuje in razrešuje
člane občinske volilne komisije, |
|
|
– imenuje in razrešuje
člane komisij in odborov občinskega sveta, ter člane drugih organov
občine ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
|
– na predlog župana
imenuje in razrešuje podžupana, |
|
|
– odloča o pridobitvi
in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z
odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan, |
|
|
– odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva, |
|
|
– razpisuje referendum,
|
|
|
– s svojim aktom, v
skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih
funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom
organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
– določa vrste lokalnih
javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
|
|
– ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
|
|
– določi organizacijo
in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter, na
predlog Gasilske zveze Dobrepolje, tudi program varstva pred požari,
|
|
|
– določi organizacijo
delovanja občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
|
|
|
– daje mnenje k
imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v
sosvet načelnika upravne enote, |
|
|
– določa občinske davke
in prispevke, |
|
|
– odloča o cenah
komunalnih storitev, |
|
|
– odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
17. člen |
|
|
Člani občinskega sveta
opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
|
Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
|
|
Član občinskega sveta,
ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in
funkcijo podžupana hkrati. |
|
|
Funkcija člana
občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote
in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju
katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih
mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov
občine. |
|
|
18. člen |
|
|
Občinski svet
predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje
sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega
sveta. |
|
|
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan, ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan,
če pa tudi to ni mogoče, jo vodi nastarejši član občinskega sveta.
|
|
|
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
|
Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega
sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa
mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za
sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po
prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so
zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti
priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega
sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa
lahko dopolni še z novimi točkami. |
|
|
19. člen |
|
|
Strokovno in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet dela in
odloča na sejah. |
|
|
Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
Vsak član občinskega
sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
|
Župan mora predloge
komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta
iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot
je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
|
|
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
|
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
|
Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku občine. O sklicu
seje občinskega sveta se obvesti javna občila in urednika občinskega
glasila. |
|
|
Predsednik nadzornega
odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter
tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet veljavno
sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet
sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon
določa drugačno večino. |
|
|
Občinski svet sprejema
odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako
določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. |
|
|
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov. |
|
|
Odločitve občinskega
sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
|
Župan in tajnik občine
o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu
sprotno na sejah oziroma najmanj enkrat letno. |
|
|
22. člen |
|
|
Članu občinskega sveta
predčasno preneha mandat: |
|
|
– če izgubi volilno
pravico, |
|
|
– če postane trajno
nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
|
– če je s pravnomočno
sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
|
|
|
– če v treh mesecih po
potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s
funkcijo člana občinskega sveta, |
|
|
– če nastopi funkcijo
ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana
občinskega sveta, |
|
|
– če odstopi.
|
|
|
Razlogi za prenehanje
mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega
odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji
odločitvi v zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena.
Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu
občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi
poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi,
da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka
tega člena. |
|
|
Za izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo
določbe zakona. |
|
|
Odbori in komisije
občinskega sveta |
|
|
23. člen |
|
|
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter
statutarnopravno komisijo, kot svoja stalna delovna telesa. |
|
|
Poleg teh lahko
občinski svet ustanovi še eno ali več komisij in odborov kot svoja
stalna ali občasna delovna telesa. S splošnim aktom, odlokom ali sklepom
o ustanovitvi stalnega ali občasnega delovnega telesa in imenovanju
članov določi občinski svet tudi delovno področje in njegove naloge. |
|
|
24. člen |
|
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima tri člane, ki jih občinski svet
imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
|
|
|
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
– občinskemu svetu ali
županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, |
|
|
– pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev, |
|
|
– obravnava druga
vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
|
|
Statutarnopravna
komisija občinskega sveta ima pet članov. Imenuje jo občinski svet izmed
članov občinskega sveta, na predlog komisije za mandatna vprašanja
volitve in imenovanja. Komisija obravnava predlog statuta občine in
poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev.
Komisija po potrebi obravnava tudi predloge odlokov in drugih aktov, ki
jih občinski svet sprejema v obliki predpisov in daje svoje mnenje
oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo,
zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi
veljavnimi akti občine. |
|
|
Komisija lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in
poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov
občine. |
|
|
Med dvema sejama
občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči
občinskega sveta, statutarnopravna komisija razlaga poslovnik občinskega
sveta. |
|
|
25. člen |
|
|
Občinski svet ima lahko
tudi druge stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna
telesa, če tako odloči občinski svet ali določa zakon. |
|
|
Odbori in komisije
štejejo lahko tri do največ pet članov. |
|
|
Delovna telesa ustanovi
občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in
število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
26. člen |
|
|
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov, razen če zakon ne določa drugače. Predlog
kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
Delo delovnega telesa
občinskega sveta vodi član občinskega sveta, ki ga določi občinski svet,
kot predsednik. |
|
|
Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan. |
|
|
Članstvo v komisiji ali
odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine in delom v občinski upravi. |
|
|
27. člen |
|
|
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, v skladu s
poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
|
|
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
|
28. člen |
|
|
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
3. Župan |
|
|
29. člen |
|
|
Župana volijo
državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in
tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
|
|
|
Mandatna doba župana
traja štiri leta. |
|
|
Potek štirih let od
nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat
novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski
svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi
potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za
župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
|
|
Župan lahko opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi je dolžan obvestiti občinski svet na prvi
naslednji seji. |
|
|
30. člen |
|
|
Župan predstavlja in
zastopa občino. |
|
|
Poleg tega župan
predvsem: |
|
|
– predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in
druge akte iz pristojnosti občine, |
|
|
– izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
– skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
|
|
– odloča o pridobitvi
in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega
premoženja občine, |
|
|
– skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
|
– predlaga organizacijo
občinske uprave, določitev njenega delovnega področja in notranje
organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v
občinski upravi, |
|
|
– imenuje in razrešuje
tajnika občine, |
|
|
– usmerja in nadzoruje
delo občinske uprave, |
|
|
– opravlja druge
zadeve, ki jih določa zakon in ta statut, |
|
|
Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
|
31. člen |
|
|
Župan lahko zadrži
objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
|
Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
|
|
Župan zadrži izvajanje
odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v
nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
|
Ob zadržanju izvajanja
odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
|
|
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
32. člen |
|
|
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
|
|
|
– skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
|
|
– imenuje poveljnika in
štab civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
|
|
|
– sprejme načrt zaščite
in reševanja na predlog štaba civilne zaščite, določi društva,
gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo javno
službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči ter organizacije, ki
morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, |
|
|
– ugotavlja in razglaša
stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
|
|
|
– sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
|
|
– v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter
izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo
začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe,
|
|
|
– predlaga upravnemu
organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno
dolžnost oziroma na dolžnost v civilni zaščiti, ter materialno dolžnost. |
|
|
33. člen |
|
|
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
34. člen |
|
|
Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana imenuje in
razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih članov.
|
|
|
Podžupan pomaga županu
pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana,
za katere ga župan pooblasti. |
|
|
Podžupan nadomešča
župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
|
|
35. člen |
|
|
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
V času nadomeščanja
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
|
36. člen |
|
|
Župan lahko ustanovi
komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za
proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti in za izvajanje nalog
občine v skladu s sprejetim proračunom in izvajanje drugih nalog za
katere je pristojen župan oziroma občina. |
|
|
37. člen |
|
|
Županu in podžupanu
preneha mandat: |
|
|
– če izgubi volilno
pravico, |
|
|
– če postane trajno
nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
|
– če je s pravnomočno
sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,
|
|
|
– če nastopi funkcijo
ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali
podžupana, |
|
|
– če v treh mesecih po
potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s
funkcijo župana ali podžupana, |
|
|
– če odstopi,
|
|
|
– če je po odločitvi
Državnega zbora razrešen. |
|
|
Podžupanu preneha
mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši. |
|
|
Če je župan razrešen po
odločitvi Državnega zbora, je razrešen tudi podžupan. Mandat jima
preneha z dnem razrešitve. |
|
|
Razlogi za prenehanje
mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se
ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan
je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto,
peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma
odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki
posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne
izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.
|
|
|
Županu oziroma
podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne
izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
|
|
|
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
|
|
Ugotovitveni sklep
posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu
preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše
občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
|
|
Podžupanu s prenehanjem
mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee prvega odstavka
tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop s funkcije
podžupana ne pomeni odstopa s funkcije člana občinskega sveta, če
podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za
izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
se upoštevajo določbe zakona. |
|
|
Prenehanje mandata
podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na
mandat člana občinskega sveta. |
|
|
4. Nadzorni odbor |
|
|
38. člen |
|
|
Nadzorni odbor občine
je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
|
Nadzorni odbor ima v
skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
|
– opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
– nadzoruje namenskost
in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
|
|
– nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor v okviru
svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb za razpolaganje z občinskimi javnimi sredstvi in
občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe
občinskih javnih sredstev. |
|
|
39. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima tri
člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj V. stopnjo strokovne
izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Člani nadzornega odbora
ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani vaških
odborov, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev
javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov, ki so uporabniki
proračunskih sredstev. |
|
|
Članstvo v nadzornem
odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom
občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev
člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski
svet na predlog nadzornega odbora. |
|
|
40. člen |
|
|
Prvo sejo nadzornega
odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira,
če je na prvi seji navzočih večina članov. |
|
|
Člani nadzornega odbora
izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
|
|
Predsednik predstavlja
nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, je njegov zapisnikar in
poročevalec na občinskem svetu. |
|
|
Nadzorni odbor sprejema
svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih
večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
|
|
41. člen |
|
|
Nadzorni odbor sprejme
letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega
računa proračuna, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih
skladov, program nadzora porabe proračuna občine in javnih zavodov,
javnih podjetij in občinskih skladov ter nadzor razpolaganja z občinskim
nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor
vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski
svet in župana. |
|
|
Poleg zadev iz letnega
programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s
sklepom predlaga občinski svet ali župan. |
|
|
42. člen |
|
|
Predsednik nadzornega
odbora zadolži člana nadzornega odbora za opravljanje posameznih
segmentov nadzora. |
|
|
V postopku nadzora so
odgovorni in druge pristojne osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki
opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse
podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski
organi, ali organi uporabnikov občinskih sredstev, so zahtevane podatke
dolžni dati. |
|
|
Po opravljenem pregledu
pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena
pristojna oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in
mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila
sprejme nadzorni odbor in ga pošlje pristojni osebi, ki ima pravico v
roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem
odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh.
Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor pristojni osebi, občinskemu
svetu in županu. |
|
|
Če je nadzorni odbor
ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila
obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
|
|
V primeru, da nadzorni
odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je pristojna oseba ali
odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje
ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
|
Pristojne osebe so
dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v
skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
|
|
43. člen |
|
|
Predsednik nadzornega
odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če
so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
|
|
|
Izločitev člana
nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi pristojna oseba.
Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je
potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.
O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. |
|
|
O izločitvi predsednika
nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
|
|
44. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora
je javno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
|
|
|
Pri opravljanju svojega
dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in
poslovne skrivnosti pristojnih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in
osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. |
|
|
45. člen |
|
|
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
|
|
Posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog
nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene
župan. |
|
|
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi
izdelanega letnega programa nadzora. |
|
|
46. člen |
|
|
Podrobnejšo
organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom. |
|
|
5. Občinska uprava |
|
|
47. člen |
|
|
Notranjo organizacijo
in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog
župana z odlokom. |
|
|
Sistemizacijo delovnih
mest v občinski upravi določi župan. |
|
|
48. člen |
|
|
Občinski svet lahko na
predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. |
|
|
Organizacija in delo
organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi
(z odlokom), ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
|
49. člen |
|
|
Organi občine odločajo
o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih
pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. |
|
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
|
|
O upravnih stvareh iz
občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
|
|
|
O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
|
50. člen |
|
|
Posamične akte iz
izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik občine, ki lahko pooblasti
delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih
stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje
celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
Osebe iz prejšnjega
odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
51. člen |
|
|
Tajnik občine skrbi in
je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o spološnem upravnem postopku
in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o
upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve. |
|
|
52. člen |
|
|
O upravnih stvareh iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno
izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v
upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na
prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki
ima srednjo strokovno izobrazbo. |
|
|
53. člen |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
|
54. člen |
|
|
O izločitvi zaposlenega
v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve o stvari
tudi odloči, če je zaposleni pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
|
|
|
O izločitvi tajnika
občine odloči župan o izločitvi župana odloča občinski svet, ki v
primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
|
6. Drugi organi občine |
|
|
55. člen |
|
|
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
|
56. člen |
|
|
Občina ima poveljnika
in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno-strokovno vodenje
civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s
sprejetimi načrti. |
|
|
Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
|
IV. VAŠKI ODBORI |
|
|
57. člen |
|
|
Zaradi zagotovitve
sodelovanja občanov pri opravljanju javnih zadev v občini, imenujejo
prebivalci posamezne vasi, na zboru volilcev v vsaki vasi v občini vaški
odbor. Če prebivalci tako želijo lahko imenujejo tudi skupni vaški odbor
za več vasi skupaj. |
|
|
Člane vaških odborov
imenujejo in razrešujejo prebivalci posamezne vasi na zboru volilcev, ki
ga skliče župan. Mandatna doba vaškega odbora traja 4 leta. Člani
vaškega odbora se imenujejo izmed stalnih prebivalcev posamezne vasi ali
območja, na predlog volilcev posameznega območja za katerega je odbor
imenovan. Posamezni odbor šteje od tri do sedem članov. Na zboru volilci
določijo tudi število članov vaškega odbora. Vaški odbor predstavlja in
vodi predsednik. Vaški odbor ima tudi namestnika predsednika vaškega
odbora, ki nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti. Predsednika in
namestnika imenujejo volilci na zboru volilcev izmed članov vaškega
odbora. |
|
|
Funkcija člana vaškega
odbora ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana,
podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine in z delom v občinski
upravi. |
|
|
Funkcija člana vaškega
odbora je častna. |
|
|
Vaškim odborom
zagotavlja občina, za njihovo delovanje pisarniški material. O porabi
vodi evidenco. |
|
|
Ko so opravljeni vsi
izbori po vseh vaseh, komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja zbere vse predlagane kandidate iz posameznih vasi in ugotovi
ali so vsi na zborih volilcev imenovani kandidati stalni prebivalci
posamezne vasi. Če komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja
ugotovi da kateri od imenovanih članov ni stalni prebivalec občine in ne
more biti član vaškega odbora, predlaga županu ponoven sklic zbora
volilcev v posamezni vasi in izbiro drugega ustreznejšega kandidata. O
imenovanju članov vaških odborov komisija za mandatna vprašanja volitve
in imenovanja obvesti občinski svet. |
|
|
Vsak vaški odbor lahko
predlaga občinskemu svetu v obravnavo in sprejem zadeve, ki neposredno
zadevajo območje za katerega je vaški odbor ustanovljen. Občinski svet
je dolžan obravnavati točko dnevnega reda, ki jo iz svoje pristojnosti
predlaga v obravnavo vaški odbor, kolikor gre za zadeve, ki bistveno
vplivajo na kakovost življenja prebivalcev dotične vasi, na prvi
naslednji seji. |
|
|
58. člen |
|
|
Vaški odbori sodelujejo
pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
|
|
– dajejo predloge in
sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih
investicij na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad
opravljenimi deli, |
|
|
– sodelujejo pri
pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s
področja gospodarskih javnih služb, |
|
|
– dajejo predloge za
sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi
sanaciji, |
|
|
– dajejo predloge za
ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje
sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
|
|
– dajejo pobude za
dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in
izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
|
|
– sodelujejo in dajejo
mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov,
ki obravnavajo območje njihove vasi, |
|
|
– dajejo mnenja glede
spremembe namembnosti prostora, |
|
|
– seznanjajo pristojni
organ občine s problemi in potrebami prebivalcev vasi na področju
urejanja prostora in varstva okolja, |
|
|
– sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
|
|
– spremljajo nevarnosti
na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po
potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja
zaščite in reševanja, |
|
|
– dajejo mnenja k
odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je na
območju njihove vasi. |
|
|
59. člen |
|
|
Stališča, mnenja,
pobude in predlogi vaškega odbora niso pogoj za izvrševanje nalog
občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava. |
|
|
60. člen |
|
|
Za uresničevanje
posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev posameznih vasi lahko
občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih
prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov.
Tako pridobljena sredstva je občina dolžna porabiti v skladu z njihovim
namenom. |
|
|
61. člen |
|
|
Občinski svet lahko na
predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov občinskega
sveta ali zbora občanov posamezne vasi razreši vaški odbor in zadolži
župana, da izpelje postopek za imenovanje novega vaškega odbora, če
deluje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine. |
|
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
62. člen |
|
|
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
|
|
1. Zbor občanov |
|
|
63. člen |
|
|
Občani na zboru
občanov: |
|
|
– predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
|
|
– opravljajo naloge
zborov volilvcev v skladu z zakonom, |
|
|
– dajejo predloge
občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, oblikujejo
stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest,
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
|
|
|
– obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča za katere je tako določeno z zakonom, s tem
statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene
občinski svet ali župan. |
|
|
Odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih
pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati. Občinski organi
lahko odločijo tudi v nasprotju z mnenji občnega zbora, če meni da so v
nasprotju z interesi občine ali večine občanov. Če pristojni občinski
organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj občanov ni mogoče
upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku
svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
|
64. člen |
|
|
Zbor občanov se lahko
skliče za vso občino ali za eno ali več vasi. |
|
|
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali vaškega
odbora. Za obravnavo zadev, ki neposredno zadevajo prebivalce posamezne
vasi, lahko skliče zbor vaščanov tudi predsednik ali namestnik vaškega
odbora, vendar mora biti o tem obveščen župan. |
|
|
Župan mora sklicati
zbor občanov za vso občino na pismeno zahtevo najmanj 5 odstotkov
volilcev v občini, zbor občanov v posamezni vasi, pa na pismeno zahtevo
najmanj 5 odstotkov volivcev v tej vasi. |
|
|
Zahteva volivcev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
65. člen |
|
|
Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in
čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
|
Sklic zbora volivcev je
treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
|
66. člen |
|
|
Zbor občanov vodi
župan, od njega pooblaščena oseba ali predsednik vaškega odbora, ali
njegov namestnik. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje
predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
|
Zbor občanov veljavno
sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na
zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo
glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
|
|
2. Referendum o splošnem aktu občine |
|
|
67. člen |
|
|
Občani lahko odločajo
na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih
sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve. |
|
|
Občinski svet lahko o
splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora
razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
|
68. člen |
|
|
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
|
|
Najkasneje v petnajstih
dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno
seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
|
|
|
Če je vložen predlog za
razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o
predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
|
69. člen |
|
|
Referendum se opravi
kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
|
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
|
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
|
|
Odločitev volivcev na
referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
|
70. člen |
|
|
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
|
|
Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec ali
politična stranka v občini. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj
5% volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje
osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov
stalnega prebivališča. |
|
|
Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
|
Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
|
|
Pobudnik lahko v osmih
dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev
župana preizkusi upravno sodišče. |
|
|
71. člen |
|
|
Volivci dajejo podporo
zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. |
|
|
Župan določi obrazec za
podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za
razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
|
|
Osebno podpisovanje se
izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice. |
|
|
Šteje se, da je zahteva
za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s
svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
|
72. člen |
|
|
Občinski svet razpiše
referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali
občinskih svetnikov za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od
vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim
odstavkom prejšnjega člena. |
|
|
Referendum se izvede
najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v
nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
|
|
Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
|
Petnajst dni pred dnem
glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v
javnih občilih. |
|
|
73. člen |
|
|
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta. |
|
|
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
|
74. člen |
|
|
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
|
|
Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi
posamezno vprašanje drugače urejeno. |
|
|
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
|
3. Svetovalni referendum |
|
|
75. člen |
|
|
Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
|
|
Svetovalni referendum
se razpiše za vso občino ali za njen del. |
|
|
Svetovalni referendum
se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o
splošnem aktu občine. |
|
|
Odločitev volivcev na
svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
|
4. Drugi referendumi |
|
|
76. člen |
|
|
Občani lahko odločajo
na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako
določa zakon, ali se tako odloči občinski svet. |
|
|
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
|
|
|
Odločitev o uvedbi
samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v
občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. |
|
|
5. Ljudska iniciativa |
|
|
77. člen |
|
|
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta
ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih
občinskih organov. |
|
|
Glede pobude volivcem
za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se
primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
Če se zahteva nanaša na
razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega
sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno
vložene zahteve. |
|
|
Če se zahteva nanaša na
odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje
v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
78. člen |
|
|
Sredstva za neposredno
sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in
referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
79. člen |
|
|
Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
|
|
Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
|
|
– neposredno v okviru
občinske uprave, |
|
|
– z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
|
– z dajanjem koncesij,
|
|
|
– z vlaganjem lastnega
kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava, |
|
|
– z formiranjem javnih
skladov in združenj, |
|
|
– s pridobivanjem
občasnih in pogodbenih sodelavcev. |
|
|
80. člen |
|
|
Na področju družbenih
dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih
dejavnosti: |
|
|
– osnovnošolsko
izobraževanje, |
|
|
– predšolska vzgoja in
varstvo otrok, |
|
|
– osnovno zdravstvo in
lekarna, |
|
|
– knjižničarstvo.
|
|
|
Občina lahko ustanovi
javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene
vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s
katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
|
81. člen |
|
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi
javno službo skupaj z drugimi občinami. |
|
|
82. člen |
|
|
Na področju
gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za: |
|
|
– oskrbo s pitno vodo,
|
|
|
– ravnanje s
komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
|
|
|
– odvajanje in čiščenje
odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
– urejanje javnih poti,
površin za ceste in zelenih površin, pregledovanje, nadzorovanje in
čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva
zraka, |
|
|
– vzdrževanje občinskih
javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon. |
|
|
83. člen |
|
|
Občina lahko določi kot
gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
|
84. člen |
|
|
Občinske javne službe
ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
|
85. člen |
|
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. |
|
|
86. člen |
|
|
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje
dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo
skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
|
|
|
V aktu o ustanovitvi
skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način
sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo
skupnega organa. |
|
|
87. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti
izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
88. člen |
|
|
Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
Odločitev o odtujitvi
nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O pridobitvi in
odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega
premoženja je pristojen župan. |
|
|
Pred sklenitvijo
pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali
so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Če se prodajajo
nepremičnine, ki so v lasti občine mora župan pridobiti uradno cenitev
pooblaščenega cenilca. Cena se oblikuje na podlagi te cenitve in na
podlagi ponudbe in povpraševanja oziroma interesa občine za prodajo
določenega premoženja. Okvirno ceno za prodajo nepremičnine potrdi
občinski svet sočasno s sklepom o odprodaji, dokončni dogovor pa sklene
župan, ki ga mora dati v potrditev občinskemu svetu. |
|
|
89. člen |
|
|
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
|
|
90. člen |
|
|
Prihodki in izdatki za
posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
|
|
|
Proračun občine
sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
|
|
|
V bilanci prihodkov in
odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin,
drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in
razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki. |
|
|
V računu financiranja
se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. |
|
|
91. člen |
|
|
Sredstva proračuna se
smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu
občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v
proračunu predvidena za posamezne namene. |
|
|
Sredstva proračuna se
lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom
predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
|
92. člen |
|
|
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva
proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti
posamezne delavce občinske uprave ali podžupana. |
|
|
93. člen |
|
|
Proračun, v katerem so
predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine
za eno leto, ter način porabe sredstev, sprejme občinski svet z odlokom.
|
|
|
Rebalans proračuna je
odlok o spremembi proračuna. |
|
|
Neposredni uporabnik
občinskega proračuna je občinska uprava. |
|
|
Posredni uporabnik
občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, katerega
ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se financira iz
občinskega proračuna (v nadaljevanju: uporabnik). |
|
|
94. člen |
|
|
Proračun občine
sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
|
|
|
Proračun občine sprejme
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
|
|
V odloku o proračunu
občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga
vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila
župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto. |
|
|
95. člen |
|
|
V bilanci prihodkov in
odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno
porabo po zakonu, ti pa so zlasti: |
|
|
– prihodki od
dohodnine, |
|
|
– davek na dediščine in
darila, |
|
|
– davek na dobitke od
iger na srečo, |
|
|
– davek od prometa
nepremičnin, |
|
|
– upravne takse,
|
|
|
– posebna taksa za
uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic, |
|
|
– davek od premoženja,
|
|
|
– finančne izravnave,
|
|
|
– nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča, |
|
|
– krajevne turistične
takse, |
|
|
– komunalne takse,
|
|
|
– pristojbine,
|
|
|
– pristojbina zaradi
spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, |
|
|
– odškodnina in
nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
|
|
|
– prihodki uprave in
|
|
|
– prihodki določeni z
drugimi predpisi. |
|
|
Prihodki iz tega člena
pripadajo občini v višini določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi
uvedbi. |
|
|
96. člen |
|
|
V bilanci prihodkov in
odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v primerno
porabo po zakonu, to pa so zlasti prihodki od: |
|
|
– obresti na depozite,
|
|
|
– najemnin za
stanovanja in poslovne prostore, |
|
|
– prodaje nepremičnega
premoženja, |
|
|
– prodaje premičnega
premoženja, |
|
|
– drugega premoženja,
|
|
|
– vrnjenih depozitov,
akreditivov in garantnih pisem, |
|
|
– nakupov in prodaje
vrednostnih papirjev, |
|
|
– komunalnih
prispevkov, |
|
|
– samoprispevka,
|
|
|
– občanov za
sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni,
|
|
|
– opravljanje
dejavnosti gospodarskih javnih služb v režiji, |
|
|
– koncesijske dajatve
oziroma odškodnine, |
|
|
– dotacije, darila in
pomoči, |
|
|
– namenska sredstva iz
državnega proračuna ali skladov in |
|
|
– drugi prihodki. |
|
|
97. člen |
|
|
V bilanci prihodkov in
odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po namenih, investicijah,
investicijskem vzdrževanju in drugih namenih. |
|
|
98. člen |
|
|
Proračun občine mora
biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša. |
|
|
Če proračun ni sprejet
pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se finaciranje nadaljuje na
podlagi proračuna za preteklo leto. |
|
|
V obdobju začasnega
financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno
porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. |
|
|
99. člen |
|
|
Če se med proračunskim
letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja
prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati,
lahko župan zadrži izvrševanje posameznih postavk proračuna, ali
prerazporedi proračunska sredstva. |
|
|
O odločitvi iz
prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet, na prvi naslednji seji.
|
|
|
Če proračuna ni možno
uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna. |
|
|
100. člen |
|
|
Če se po sprejemu
proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo
nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre novo
postavko za ta namen. |
|
|
101. člen |
|
|
Če se uporabnik ali
posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug
uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali
se prerazporedijo med druge uporabnike. |
|
|
102. člen |
|
|
Če se zaradi
neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne
more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo
sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 odstotkov
sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega
leta. |
|
|
O uporabi sredstev
rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan in o tem
obvesti občinski svet na 1. naslednji seji. |
|
|
103. člen |
|
|
Občina oblikuje svoje
rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance
prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5
odstotkov prihodkov. |
|
|
Izločanje rezerve se
praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega
leta. |
|
|
Izločanje prihodkov v
rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 odstotka letno doseženih
prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. |
|
|
104. člen |
|
|
Rezerva se uporablja:
|
|
|
– za pokrivanje
stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih
in drugih nesreč; kot so: suša, potres, požar, poplave in druge naravne
oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne
bolezni in rastlinski škodljivci; |
|
|
– za zagotovitev
sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno; |
|
|
– za kritje
proračunskega primanjkljaja. |
|
|
Sredstva za namene iz
prve in tretje alinee prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez
obveznosti vračanja, sredstva iz druge alinee morajo biti vrnjena v
rezerve do konca leta. |
|
|
O uporabi sredstev iz
prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan. |
|
|
105. člen |
|
|
Po preteku leta, za
katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun
proračuna za preteklo leto. |
|
|
V zaključnem računu
proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in
doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa
financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z
zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31.
decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun. |
|
|
Zaključni račun za
preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca
tekočega leta. |
|
|
106. člen |
|
|
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod
pogoji, ki jih določa zakon. |
|
|
107. člen |
|
|
Javna podjetja in javni
zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s
soglasjem občine. |
|
|
O soglasju odloča
župan. Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti
javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina,
pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
|
108. člen |
|
|
Finančno poslovanje
občine izvršuje računovodska služba občine. |
|
|
109. člen |
|
|
Nabavo blaga, nabavo
storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
110. člen |
|
|
Splošni akti občine so
statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in
navodila. |
|
|
Občinski svet sprejema
kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine,
občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih
aktov. |
|
|
Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
|
|
Postopek za sprejem
splošnik aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
|
111. člen |
|
|
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
|
Statut se sprejme po
enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
|
112. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi
organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in
dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
113. člen |
|
|
Z odlokom ureja občina
na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
|
|
Z odlokom ureja občina
tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
114. člen |
|
|
Z odredbo uredi občina
določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v
takih razmerah. |
|
|
115. člen |
|
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
|
116. člen |
|
|
Z navodilom se lahko
podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju
določb statuta ali odloka. |
|
|
117. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi
predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike
Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih
drugače določeno. |
|
|
V Uradnem listu RS se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
|
2. Posamični akti občine |
|
|
118. člen |
|
|
Posamični akti občine
so odločbe in sklepi. |
|
|
S posamičnimi akti –
sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
119. člen |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
|
|
O zakonitosti dokončnih
posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno
sodišče. |
|
|
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
120. člen |
|
|
Občinski svet ali župan
lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine,
oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja
občine posega v njene pravice. |
|
|
121. člen |
|
|
Občinski svet ali župan
lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni
zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in
zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali
druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
|
122. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka
v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi
državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži
tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti
uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
|
123. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
|
124. člen |
|
|
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
Državnemu zboru. |
|
|
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
|
|
125. člen |
|
|
Vsako ministrstvo na
svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
|
V zadevah, ki jih na
organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
|
|
|
Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
|
Ministrstvo mora zaradi
opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti
ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom
občin. |
|
|
XI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI |
|
|
126. člen |
|
|
Za področja delovanja
občine, za katera Občina Dobrepolje še ni sprejela splošnih aktov, s
katerimi bi uredila določeno področje, veljajo splošni akti, bivše
Občine Grosuplje in bivše Občine Kočevje, smiselno za območje, ki sta ga
ti dve občini pokrivali. |
|
|
127. člen |
|
|
Ta statut začne veljati
z dnem objave v Uradnem listu RS. |
|
|
Z dnem objave tega
statuta preneha veljati statut Občine Dobrepolje, ki ga je sprejel
občinski svet na 4. seji dne 6. 4. 1995 in je bil objavljen v Uradnem
listu RS, št. 26/95. |
|
|
Št. 01502-1/99 |
|
|
Dobrepolje, dne 21.
aprila 1999. |
|
|
Župan |
|
|
Občine Dobrepolje
|
|
|
Anton Jakopič l. r. |
|