Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 81/11, 30/11), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – odl. US in 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 odl. US, 51/10, 84/10 Odl. US) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 83/09) ter strokovnih podlag, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor je Občinski svet Občine Beltinci na 17. redni seji dne 10. 7. 2012 sprejel
O D L O K
o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Beltinci
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Z namenom, da se ohranjajo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno-zgodovinske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, Občina Beltinci s tem odlokom razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Beltinci.
2. člen
Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena.
Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem:
– arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki;
– stavbe so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju;
– parki in vrtovi so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov);
– stavbe s parki in vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi;
– spominski objekti ali kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost;
– drugi objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso primerni za bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastruktur, objekte urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekte ter zidove in jarke;
– naselja in njihovi deli so prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči;
– kulturna krajina je del odrtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne značilnosti ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine;
– ostalo je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti.
3. člen
Odlok vsebuje naslednja določila o kulturnih spomenikih, ki jih povzema iz strokovnih podlag Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, in sicer:
– identifikacijo spomenika;
– opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik;
– varstveni režim spomenika;
– vplivno območje, pri čemer so upoštevane zgodovinske, funkcionalne in vizualne lastnosti ter pomen spomenika.
II. OPISI Z OBRAZLOŽITVAMI, VREDNOTENJEM IN VARSTVENIM REŽIMOM
4. člen
Za kulturne spomenike lokalnega pomena naslednji spomeniki: (na območju Občine Beltinci) se razglasijo:
EŠD: 29516
Ime enote: Dokležovje – Arheološko območje Tabla
Lokacija : parc. št.: 577/1, 577/2, 577/3, 577/4, 577/5
vse k.o. Dokležovje
Utemeljitev Pri arheološkem sondiranju leta 2010 je bila v
razglasitve: bližini železniške proge vzhodno od vasi
odkrita arheološka kulturna plast z odlomki
rimskodobne lončenine. Lokacija je pomembna za
razumevanje rimskodobne kulturne krajine.
Opis Varstveni režim določa:
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
režima: v prostoru kot vira človekove preteklosti in
kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
znanstveno proučevanje;
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
– prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur,
ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali
spreminjale konfiguracijo terena;
– čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za
gnojenje in zatiranje škodljivcev;
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
druge prostorske možnosti umestitve objektov
javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
primerno vključiti v okolje ter v turistično
promocijo kraja;
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi
kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
raziskavi v robne dele varovanih površin
locirati infrastrukturne objekte in komunalne
vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
spremembo projekta.
Merilo: M = 1 : 2880
EŠD: 1238
Ime enote: Dokležovje – Gomilno grobišče
Lokacija : parc. št.: 431, 432, 433, 434, 435/1, 435/2,
436, 437, 438, 439, 440, 443, 444, 445, 446,
449, 450 vse k.o. Dokležovje
Utemeljitev Severno od vasi je v bližini ceste Dokležovje–
razglasitve: Bratonci pet večinoma nepoškodovanih rimskih
gomil z dobro vidnimi obodnimi jarki. Tri
gomile ležijo na travniku, dve pa na njivi.
Dimenzije gomil: višina 0,5–1,8 metra, premer
10–15 metrov. Gomilno grobišče predstavlja
enega od prostorskih markerjev rimskodobne
kulturne krajine.
– prepovedano je izkopavanje panjev;
EŠD: 1247
Ime enote: Dokležovje – Rimska gomila
Lokacija : parc. št.: 220/1, 220/2, 220/3, 222/1, 222/2,
222/3 vse k.o. Dokležovje
Utemeljitev Zahodno od vasi leži na njivi nepoškodovana
razglasitve: rimskodobna grobna gomila. Gomila predstavlja
kulturne krajine, zato se jo ohranja v
neokrnjeni obliki.
EŠD: 10343
Ime enote: Gančani – Bronastodobna naselbina
Lokacija : parc. št.: 3331, 3332, 3333, 3334, 3335, 3336,
3337, 3338, 3339, 3340, 3341, 3342, 3343, 3344,
3345, 3346, 3347, 3348, 3349, 3350, 3351, 3352,
3353/1, 3354, 3355, 3356, 3357, 3358/1, 3358/2,
4171, 4170, 4172, 4173, 4174, 4175, 4176, 4177,
4178, 4179, 4180, 4181, 4182, 4183, 4184, 4185,
4186, 4187, 4188, 4189, 4190, 4191, 4192, 4193,
4194, 4195, 4242-srednji del, 4243-srednji del
vse k.o. Gančani, 3353/2, k.o. Gančani
Utemeljitev Jugovzhodno od vasi na poljih z ledinskim
razglasitve: imenom Prapornica se nahajajo ostanki
bronastodobne naselbine v velikosti 200 x 100
metrov. Med površinskimi najdbami je največ
odlomkov lončenine iz bronaste dobe in hišnega
ometa. Kulturna plast je v večjem delu
neprekopana, zaradi česar je naselbina
izrednega pomena za vrednotenje bronastodobne
Merilo: M = 1 : 288
EŠD: 10342
Ime enote: Gančani – Eneolitska naselbina Gospodsko
Lokacija : parc. št.: 2548, 2549, 2550, južni del 2576/2,
južni del 2576/3, južni del 2576/4, južni del
2577, 2578 2578/2, vse k.o. Gančani
Utemeljitev Severno od vasi so na poljih z ledinskim imenom
razglasitve: Gospodsko ostanki eneolitske naselbine,
ugotovljene na podlagi površinskih najdb
(odlomki lončenine, kamnite sekire). Večinoma
še neprekopana kulturna plast predstavlja
izredni raziskovalni potencial za razumevanje
poselitvene slike v povodju reke Ledave v
eneolitskem obdobju.
– z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
– prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in
vlak;
– prepovedano je izkopavanje panjev in skal;
EŠD: 1242
Ime enote: Gančani – Gomilno grobišče Bogojinski gozd
Lokacija : parc. št.: severni del 1 k.o. Gančani
Utemeljitev V gozdu vzhodno od ceste Gančani–Bogojina se
razglasitve: nahajata dve poškodovani gomili iz neznanega
časa. Gomili sta arheološki terenski spomenik v
prvotni legi. Ohranjata se v nespremenjeni
obliki.
EŠD: 1252
Ime enote: Gančani – Rimska gomila Hraščica
Lokacija : parc. št.: jugozahodni del 9 k.o. Gančani
Utemeljitev Vzhodno od ceste Gančani–Bogojina, v gozdu z
razglasitve: ledinskim imenom Hraščica, se nahaja
rimskodobna gomila, ki je bila leta 1974
arheološko sondirana. Njena višina je 1,1
metra, premer 19,5 metra. Gomila predstavlja
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturno
varstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih
podlag možno po predhodni arheološki raziskavi
v robne dele varovanih površin locirati
infrastrukturne objekte in komunalne vode,
vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
EŠD: 1253
Ime enote: Gančani – Rimska cesta
Lokacija : parc. št.: 3544-4045 (deli parcel) in 2999-3184
(deli parcel) vse k.o. Gančani. 4224/1, 4045, 4046, 4047, 4048, 4050, 4051, 4053, 4242, 3519, 3518, 3515/1, 3515/2, 3515/3, 3515/4, 3514, 3513, 3510, 3509, 3508, 3506, 3505, 3503, 3502, 3501, 4243, 3565, 3562, 3561, 3560, 3559, 3558, 3557, 3556, 3555, 3554, 3553, 3552, 3551, 3550/1, 3550/2, 3549, 3548, 3547, 3546, 4244, 3174, 3175, 3176, 3177, 3178, 3179, 3180, 3183, 3184, 3185, 3186, 3187, 3188, 3189, 3190, 3191, 3192, 4245, 3108, 3107, 3104, 3103, 3100, 3099, 3098, 3095/1, 3095/2, 3092, 3091, 3090, 3089, 3088, 3087, 3086/2, 3085/1, 3085/2, 3084/1, 3084/2, 3083/1, 3083/2, 3082/2, 3081, 3078, 3077, 3074, 3073, 4246, 2987, 2988, 2989, 2990, 2991, 2992, 2993, 2994, 2995, 2996, 2997, 2998, 2999, 3000/1, 3000/2, 3000/3, 3001, vse k.o. Gančani;
Utemeljitev Vzhodno od Gančanov je med njivami in travnikih
razglasitve: vse do naselja Renkovci na površini še vidna
trasa rimske ceste. S svojo povezovalno
funkcijo med posameznimi naselbinskimi območji
predstavlja pomemben kulturni element v
prostoru, pri čemer pa je poleg smeri ceste
pomembna tudi njena struktura.
– prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;
– prepoved izkopavanja panjev in skal;
EŠD: 1251
Ime enote: Gančani – Rimska gomila Logarnica
Lokacija : parc. št.: južni del 12/3 k.o. Gančani.
Utemeljitev Vzhodno od ceste Gančani–Renkovci je v gozdu
razglasitve: rimska gomila, ki je bila leta 1974 arheološko
sondirana. Višina gomile je 1,3 metra, širina
pa 13 metrov. Gomila predstavlja enega od
prostorskih markerjev rimskodobne kulturne
krajine, zato se jo ohranja v neokrnjeni
EŠD: 10663
Ime enote: Ižakovci – Gomila
Lokacija : parc. št.: 853 k.o. Ižakovci
Utemeljitev Zahodno od ceste Ižakovci–Beltinci so na njivi
razglasitve: ostanki skoraj popolnoma izravnane, časovno
neopredeljene gomile. Kot priča človekovega
delovanja je, pa čeprav izravnava, pomembna za
razumevanje razvoja kulturne krajine.
EŠD: 1239
Ime enote: Ižakovci – Rimska naselbina
Lokacija : parc. št.: 264, 291-310, 311/1, 311/2, 312-322,
323/1, 323/2, 324-330 vse k.o. Ižakovci 264, 291, 292, 293, 294, 295, 296, 297, 298, 299, 300, 301, 302, 303, 304, 305, 306, 307, 308, 309, 310, 311/1, 311/2, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318, 319, 320, 321, 322, 323/1, 323/2, 324, 325, 326, 327/1, 327/2, 328, 329, 330, vse k.o. Ižakovci
Utemeljitev Na njivskih površinah z ledinskim imenom
razglasitve: Osredek, severozahodno od Ižakovec, odlomki
rimskih tegul in lončenine. Gre za ostanke
rimske naselbine v velikosti 300 x 300 metrov.
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer
v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
EŠD: 1237
Ime enote: Lipovci – Rimska gomila Šibice
Lokacija : parc. št.: 1205/2 in 1206 k.o. Lipovci 1071/1 in 1071/2, k.o. Lipovci
Utemeljitev Ob poljski poti zahodno od ceste Dokležovje–
razglasitve: Lipovci se nahaja danes izravnana rimskodobna
gomila. Čeprav izravnana, predstavlja enega od
krajine.
Ob poljski poti zahodno od ceste Dokležovje–Bratonci se v gozdičku nahaja nizka sploščena rimskodobna gomila, ki meri v premeru 16 m in v višino 1 m. V bližini je obstajala še ena gomila, ki je bila prekopana pred drugo svetovno vojno. V tej gomili so bili ostanki pepela in antične posode, vendar sledovi te gomile niso več ohranjeni. Obstoječa gomila predstavlja enega od prostorskih markerjev rimskodobne kulturne krajine;
EŠD: 1244
Ime enote: Lipa – Arheološko območje Gomilčice
Lokacija : parc. št.: 3132/1 in 3132/2 k.o. Lipa
Utemeljitev Na rahlo dvignjenem platoju z ledinskim imenom
razglasitve: Gomilčice zahodno od vasi Lipa, so bile na
njivah najdeni odlomki eneolitske lončenine.
Lokacija je pomembna za razumevanje poselitvene
dinamike v kulturni krajini v prazgodovinskih
obdobjih.
EŠD: 15559
Ime enote: Lipovci – Arheološko najdišče Popava
Lokacija : parc. št.: 265/3, 266/3, 266/6, 266/9, 266/10,
266/11, 267/3, 267/4, 267/6, 267/7, 267/10,
268/1, 268/4, 269/1, 271, 272/1 , 272/2, 272/5,273/1 273/2,
273/5, 274/2, 274/4, 274/6, 275/2, 275/4,
275/6, 276/2, 276/5, 276/6, , 276/8, 276/11,
276/14, 276/16, 276/18, 276/20, 277/2, 277/4,
277/6, 278/2, 278/4, 278/6, 278/8, 278/9,
278/11, 279/1, 279/6, 280/1, 280/6, 281/1,
281/6, 282/2, 282/4, 282/5, 283/2, 283/4,
283/5, 284/2, 284/5, 285/2, 285/5, 286/9,
vzhodni del 2965, vzhodni del 2966, vzhodni del
2967, zahodni del 2968, 2970 vse k.o. Lipovci,
Utemeljitev Pred gradnjo avtoceste so bile na območju z
razglasitve: ledinskim imenom Popava odkrite in delno tudi
podrobneje raziskani ostanki naselbin iz
obdobja eneolitika, zgodnjega srednjega veka in
rimske dobe, kakor tudi grobišče iz obdobja
zgodnjega srednjega veka. Večfazno in
kompleksno arheološko najdišče je izrednega
pomena za razumevanje poselitvene dinamike v
arheoloških obdobjih za širše območje
jugovzhodnih Alp.
EŠD: 1243
Ime enote: Lipovci – Arheološko območje Lipovci Arheološko najdišče Bereg
Lokacija : parc. št.: 694-762, 802-855/2, 856/1, in 860/1-
926, jugovzhodni del 1246/1, osrednji del
1889/1 vse k.o. Lipovci 1246/1 (jugovzhodni del), 1889/1 (osrednji del), 694, 695, 696, 697, 698/1, 698/2, 698/3, 698/4, 699/1, 699/2, 699/3, 699/4, 700/1, 700/2, 701/1, 701/2, 702/1, 702/2, 703/1, 703/2, 704/1, 704/2, 705, 706/1, 706/2, 706/4, 707/1, 707/2, 707/3, 707/4, 708/1, 708/2, 708/3, 708/4, 708/5, 709/1, 709/2, 709/3, 709/4, 709/5,710,711, 712, 713/1, 713/2, 714/1, 714/2, 715, 716, 717/1, 717/2, 718, 719, 720, 721, 723/1, 723/2, 724/1, 724/2, 726, 727, 728, 729, 730, 731, 732/1, 732/2, 733/1, 733/2, 734/1, 734/2, 734/3, 734/4, 735/1, 735/2, 735/3, 735/4, 736, 737, 738, 739, 740/1, 740/2, 742, 743/1, 743/2, 744/1, 744/2, 744/3, 745, 746, 747/1, 747/2, 748/1, 748/2, 748/3, 748/4, 748/5, 748/6, 748/7, 749/1, 749/2, 749/3, 750/1, 750/2, 750/3, 751/1, 751/2, 751/3, 751/4, 751/5, 752, 753, 754, 755, 756, 757, 758/1, 758/2, 758/3, 758/4, 759/1, 759/2, 759/3, 759/4, 760, 761, 762, 802, 803, 804, 805, 806, 807, 808, 809, 810, 812/1, 812/2, 812/3, 813/1, 813/2, 813/3, 814/1, 814/2, 815, 816/1, 817/1, 817/2, 818, 819, 820, 821, 822, 823, 824, 825, 826, 827, 828/1, 828/2, 828/3, 829/1, 829/2, 829/3, 830/1, 830/2, 831/1, 831/2, 832/1, 832/2, 833/1, 833/2, 834/1, 834/2, 835, 836, 837, 838, 839, 840, 841, 842, 843, 844, 845, 846, 847, 848, 849, 850/1, 850/2, 850/3, 850/4, 851/1, 851/2, 851/3, 851/4, 851/5, 851/6, 851/7, 852/3, 852/4, 853, 854, 855/1, 855/2, 856/1, 860/1, 860/2, 861/1, 861/2, 862, 863/1, 863/2, 863/3, 863/4, 864, 865/1, 865/2, 866, 867/1, 867/2, 868/1, 868/2, 869, 870, 871, 872, 873, 874/1, 874/2, 875/1, 875/2, 876, 877, 878/1, 878/2, 879, 880, 881, 882, 883/1, 883/2, 884, 885, 886/1, 886/2, 887/1, 887/2, 888, 889, 890/1, 890/2, 891, 892, 893/1, 893/2, 894/1, 894/2, 895/1, 895/2, 895/3, 895/4, 896, 897, 898/1, 898/2, 899/1, 899/2, 900/1, 900/2, 901, 902/1, 902/2, 903/1, 903/2, 903/3, 904, 905, 906/1, 906/2, 907, 908/1, 908/2, 909, 910/1, 910/2, 910/3, 911, 912/1, 912/2, 912/3, 913/1, 913/2, 914, 915/1, 915/2, 916, 917, 918, 919, 920/1, 920/10, 920/11, 920/12, 920/2, 920/3, 920/4, 920/5, 920/6, 920/7, 920/8, 920/9, 921/1, 921/2, 922/1, 922/10, 922/2, 922/3, 922/4, 922/5, 922/6, 922/7, 922/8, 922/9, 923/1, 923/2, 923/3, 923/4, 923/5, 923/6, 924/1, 924/2, 925/1, 925/2, 926, vse k.o. Lipovci;
Utemeljitev Na njivah južno od vasi in zahodno od ceste
razglasitve: Lipovci–Dokležovje je rahlo dvignjen plato v
velikosti 200 x 300 metrov, kjer je bila ob
arheološkem sondiranju ugotovljena prisotnost
rimskodobne lončenine v kulturni plasti.
Naravno dvignjena lega nakazuje pomembnejšo
naselbino iz rimskega obdobja.
EŠD: 2871
Ime enote: Beltinci – Cerkev sv. Ladislava
Lokacija: parc. št. 1695, 1696 k.o. Beltinci
Utemeljitev Glavno fasado krasi slikovito pročelje, ki ga
razglasitve: levo in desno dopolnjujeta dva okrogla stolpa.
Baročno cerkev iz 18. stoletja je v
devetdesetih letih 19. stoletja predelal v
neobaročno – klasicističnem stilu slaven
avstroogrski arhitekt Max von Ferstl. Baročna
in neobaročna arhitektura se skladno
dopolnjujeta. Prvotna lesena cerkev, ki je bila
krita s skodlami, je bila omenjena leta 1699,
in so jo uporabljali grofje iz bližnjega gradu.
V glavnem oltarju je bila slika Gospodovega
vstajenja. Zidano cerkev, posvečeno sv.
Ladislavu, je dal leta 1742 zgraditi general
Ladislav Ebergeny in je služila tudi krajanom.
Kot samostojna župnija se Beltinci omenjajo
šele leta 1760. Leta 1777 so stranski ladji
dodali še zvonik. Leta 1890, so ji na severni
strani dozidali stransko ladjo, leta 1894 pa
stransko kapelo, posvečeno Mariji, ki jo krasi
kamniti oltar. Pod Marijino kapelo so zgradili
grobnico grofov Zichyjev. Prvotni glavni oltar,
ki je sedaj preurejen, je bil iz leta 1799. Nad
oltarjem je slika sv. Ladislava. Daritveni
oltar je cerkev dobila leta 1972, prižnico pa
leta 1959. Krstni kamen je iz leta 1749. V
stranski ladji so kipi Srca Jezusovega, sv.
Marije, sv. Jožefa in sv. Frančiška. V cerkveni
grobnici so pokopani grof Avgust Zichy, njegova
žena Hedvika in njune hčere: Marija, Teodora in
Anastazija. Na cerkvenem trgu je na visokem
stebru lesena kopija kipa sv. Teodorja,
nekdanjega zavetnika Benetk, kjer so imeli
beltinski grofje Zichyji, svojo poletno
rezidenco, in beneški studenec. Arhitekt je bil
Max von Ferstl.
Cerkev predstavlja edinstven in izredno
kvaliteten primer arhitekture na baročni
osnovi, ki jo je na koncu 19. stoletja predelal
v neobaročni in neoklasicističen stil takrat
vodilni avstroogrski arhitekt Max fon Ferstl.
Po svoji kvaliteti najbolj izstopata
neoklasicistična kapela in grobnica pod njo,
domiselno oblikovana zahodna fasada z dvema
stolpičema in skladno preoblikovana
notranjščina.
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
varstvenega – varovanje kulturnih, umetnostnih,
režima: arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot
v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti
ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih
spomeniških lastnosti;
– prepoved predelav vseh sestavnih delov in
likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot
del spomenika;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
neokrnjenih prvin arhitekture po načelu
ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov,
lege in materialov;
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost,
tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene,
razen vzdrževalnih posegov;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih
zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v
meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne
moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
– v območju spomenika je prepovedano posegati v
prostor s postavljanjem objektov trajnega in
začasnega značaja, vključno z nadzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam;
– prepoved vseh posegov v arheološke plasti
spomenika, razen pooblaščenim osebam.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter
ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in
krajinskih vrednot;
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
situ, tisku in drugih medijih;
– učno demonstracijskem delu in znanstveno
raziskovalnem delu;
– opravljanju sakralnih obredov.
Merilo: 1 : 2880
EŠD: 6790
Ime enote: Beltinci – Grad
Lokacija: parc. št. 1672/1, 1676, 1677, 1678, 1679/1,
1680, 1681, 1682, 1683, 1684, 1685/1, 1685/2,
1685/3, 1686, 1687, 1688, 1689, 1690/1, 1690/3,
1691, 1692, 1693 vse k.o. Beltinci
Utemeljitev Enonadstropno nepodkleteno graščino sestavljata
razglasitve: dva cela in dva okrnjena trakta s tremi
okroglimi stolpi na vogalih, ki so za etažo
višji od traktov. Vse fasade so prevotljene z
večjimi pokončnimi okni v nadstropju in
manjšimi pokončnimi okni opremljeni s kovanimi
mrežami v pritličju. Okoli oken so gladke
maltaste obrobe. Pod streho poteka konkavni
podstrešni venec, ki je na vsakem stolpu in
traktu različnih dimenzij. Vhodna vzhodna
fasada je trinajstosna in ima neenakomerno
razporejene okenske osi. Vhod v grad vodi skozi
vhodni kamnoseško izdelani kamniti portal
nekako na sredini trakta. Severna fasada je
enajstosna, zahodna okrnjena fasada pa le
petosna. Južna štiriosna fasada je prav tako
kot zahodna močno okrnjena. Dvoriščne fasade so
vse poenotene in imajo v pritličju in
nadstropju arkadni hodnik. Prostori pritličja
in arkadnega hodnika pritličja in nadstropja so
obokani, prostori nadstropja so ravno stropani.
Nižinski grad panonskega tipa iz 17. stoletja,
ki stoji sredi razsežnega angleškega parka, je
nekdaj ščitil vodni jarek. Grajski kompleks, ki
je predstavljal središče zemljiške posesti
sredi vasi, na katastru iz 19. stoletja še
sestavljajo štirje grajski trakti okoli
obsežnega grajskega dvorišča. Sestavni del
grajskega kompleksa predstavljata še baročna
grajska žitnica ob vstopu v trg in grajski
mlin, ki pa je bil zaradi predelav in dozidav v
devetdesetih letih 20. stoletja degradiran do
nerazpoznavnosti. Gradbena zgodovina gradu ni v
celoti jasna. Ime Beltinci izvira iz osebnega
imena Beleta, Belta, ki se med panonskimi
Slovenci omenja že v 11. stoletju. Mimo
današnjih Beltincev je že v starem veku vodila
rimska cesta med današnjo Lendavo–Radgono. V
13. stoletju so bili lastniki gradu in
Beltincev rodbina Jure, od leta 1265 do 1644 pa
rodbina Hahold, lastniki lendavskega gradu, ki
ga poznamo tudi pod imenom Banfy. Zelo pomemben
za zgodovino gradu je Avgust Zichy, ki je leta
1893 naročil znanemu arhitektu Maxu v. Ferstlu
dozidavo k obstoječi baročni župnijski cerkvi,
gradnjo kapele Matere Božje in grobnice pod
njo. Leta 1977 je bila v skupni grobnici poleg
očeta, matere in sester pokopana še poslednja
iz družine Zichy.
Pred 16. stoletjem o gradu ni bilo natančnejših
podatkov, zato lahko o podobi gradu sklepamo le
na osnovi analogij. Prvi uporabni podatki s
katerimi razpolagamo je poročilo o gradu v
dnevniku grofov Banfyjev iz leta 1532. Glavno
poslopje pravokotne oblike je takrat obdajalo
obrambno obzidje s štirimi stolpi, okoli
katerega je bil speljan jarek z vodo iz potoka
Črnec. Obliko in utrdbeni sistem je pogojevala
turška nevarnost in kmečki upori v 16.
stoletju. Na kopiji grafike iz leta 1681 ima
grad še vedno izrazit obrambni karakter. Štiri
enako visoki enonadstropni trakti obkrožajo
notranje dvorišče. Na severu se na skrajnem
zahodnem delu k traktu prislanja pravokoten
obramben trinadstropen stolp. Okoli grajskega
kompleksa je videti močno utrjeno obrambno
obzidje, ki ga obkroža jarek z vodo. Obzidje je
na severu in jugu ojačano z obrambno peto s
stolpoma. Verjetno gre za isto gradbeno fazo
gradu, ki jo omenja poročilo grofov Banfy iz
leta 1532. Leta 1690 so po končani turški
nevarnosti obzidje okoli gradu odstranili in
pozidali baročni grad, podoben današnjemu. Leta
1708 so Kruci močno poškodovali grad. Današnja
podoba gradu je močno okrnjena.
V obsežnem parku oblikovanem v krajinskem slogu
je na zahodni strani še ohranjena obokana
ledenica. Območje nekoč obsežnega grajskega
parka je z izgradnjo nogometnega stadiona
zmanjšano za več kot tretjino originalne
velikosti. Na južni strani je bil manjši
formalni vrt.
Beltinški grad skupaj s prostranim parkom
predstavlja redek primer nižinskega utrdbenega
gradu panonskega tipa na ozemlju Slovenije.
tlorise, gabarita gradu in arhitekturne člene,
spomenika, razen pooblaščenim osebam;
– grajski park se varuje v kompoziciji
vrtnoarhitekturne zasnove, njegove strukturne
poteze, kulturne sestavine (grajeni objekti,
skulpture) in naravne sestavine, ki so
vključene v kompozicijo (vsa vegetacija,
topografija – relief).
raziskovalnem delu.
EŠD: 4266
Ime enote: Beltinci – Grajska žitnica Granar
Lokacija: parc. št. 91/3, 93 k.o. Beltinci
Utemeljitev Baročna žitnica iz 18. stoletja je obsežna
razglasitve: zgradba izrazito podolžnega tipa v treh etažah,
ki jo pokriva dvokapnica s čopoma. Na desni
strani se k fasadi prislanja neprimerno
gospodarsko poslopje, ki ga je pred prenovo
potrebno odstraniti. Fasado členijo majhne
pravokotne okenske odprtine z maltastimi
obrobami in maltasta fasadna dekoracija iz
gladkih oprog, ki loči dele fasade v pravokotna
polja. V oknih pritličja in prvega nadstropja
so še ohranjene originalne baročne kovane
mreže. Nad glavnim vhodom je baročni enoosni
arkadni izzidek. Vhod s prekrasnim kamnitim
baročnim portalom v katerem je v prstanu
izpisana letnica 1750 krasijo neprecenljive
kovane vratnice z baročnimi dekoracijami.
Grajska žitnica se še bolj kot s svojo
zunanjostjo odlikuje z neverjetno ohranjeno
obokano notranjščino v treh etažah. Baročni
prostori vseh treh etaž v katere stopamo levo
in desno od stopnišča v dva velika obokana
prostora etaže in enega ravno stropanega v
centralnem izzidku so ohranjeni v vseh baročnih
detajlih, vključno z originalnimi lesenimi
podnicami iz faze gradnje. V obokano pritlično
etažo stopamo navzdol po lesenem stopnišču v
obokana prostora levo in desno od vhodnega
podesta. Talna površina levega dela kleti je še
vedno tlakovana z originalnim tlakom iz mačjih
glav. Oboki vseh treh etaž slonijo na opečnih
slopih. Križnorebraste oboke med seboj ločujejo
oproge, ki izhajajo iz slopov. Slopi so v
spodnjem delu rahlo razširjeni in predstavljajo
statično oporo za oboke, ki jih nosijo slopi.
Prostori v izzidku so ravno stropani s tramovno
konstrukcijo. Leseno stopnišče je v celoti
ohranjeno iz baročne gradbene faze.
Stavba je postavljena pravokotno na cesto
Beltinci–Murska Sobota in je do obdobja večje
pozidave po drugi svetovni vojni predstavljala
neločljiv del grajskega kompleksa s parkom.
Žitnica predstavlja enega redkih tako
kvalitetnih primerov baročne grajske žitnice
pri nas.
tlorise, primarne gabarite granarja in
arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;
EŠD: 6792
Ime enote: Beltinci – Gostišče Zvezda
Lokacija: parc. št. 1447/1, k.o. Beltinci
Utemeljitev Enonadstropna stavba predstavlja tipičen primer
razglasitve: secesijske arhitekture madžarskega vplivnega
prostora s secesijskimi čeli nad strešnim
vencem. Fasado členi secesijska dekoracija,
medtem ko je notranjost že močno degradirana in
bo potrebno pri prenovi upoštevati njen
primarni videz. Stavba v obliki črke L ima vhod
na vogalu in stoji ob cesti Murska Sobota–
Lendava.
Gostišče Zvezda predstavlja redek primer
nadstropne secesijske stavbe v trškem okolju.
tlorise, gabarite stavbe in arhitekturne člene,
infrastrukturo ter nosilci reklam.
EŠD: 6793
Ime enote: Beltinci – hiša Mladinska 8
Lokacija: parc. št. 1466 k.o. Beltinci
Utemeljitev Pritlična, vogalna hiša ima izrazito podolžen
razglasitve: tloris. Okenska os vogala s čelom je okrašena s
šivanima robovoma, baročnim okraskom nad oknom,
reliefom in secesijsko oblikovanim čelom. Okna
in vrata so poudarjena z bogato arhitekturno
profilacijo in med seboj povezana z enotno
oprogo vzdolž cele čelne fasade. Pod okni so
parapetna polja. Pod streho poteka konzolni
venec. V notranjosti so še ohranjeni
arhitekturni detajli vključno s stavbnim
pohištvom in zaprtim dvoriščem.
Hiša predstavlja najkvalitetnejši primer
madžarske arhitekture s konca 19. stoletja.